SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXVI (60) • ©TEV. (N°) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 18 de enero - 18. januarja 2007
NIEGOVO BOŽANSTVO ZDRAV
ALOJZ REBULA.
Govoriti o pomenu zdravja v človekovem življenju je odveč. Zdravje pogojuje ne samo napo življenjsko dejavnost, ampak tudi nape občutenje življenja, nape okupanje sveta. Kdor to pipe, je bil že prevečkrat v bolnipnici, da bi mogel podcenjevati zdravje. Krpčanski svetovni nazor pomenu zdravja seveda nič ne odjemlje. Kaj je v glavnem, če že ne skoraj izključno delal učlovečeni Bog med svojim bivanjem med nami? Zdravil fizično in psihično bolne. Kristus je svojo zunanjo življenjsko vlogo v bistvu odigral kot zdravitelj.
Toda eno je videti v zdravju največjo vrednoto na ravni materialnega, drugo pa videti v njej vrednoto vseh vrednot, idol, božanstvo, kakor zdravje dojema moderno poganstvo.
Med vopčili, ki sem jih slipal med letopnjimi prazniki, je bilo tudi: ,,Samo zdravja, saj drugega ne potrebujemo!" Kot da poleg zdravja ne bi potrebovali tudi svobode, miru, ljubezni, kaj pele življenjskega smisla. Tistega ,,Čemu?", brez katerega se iz napega življenja, pa naj bo pe tako telesno zdravo, na koncu izcedi nič.
Ni naključje, da ženica, ki je izrekla tisto vopčilo, ni verna. Če se ti vse konča z obzorjem tega sveta, če onkraj njega ne vidip ničesar, potem ti preostane samo to, kar zmore doživeti in storiti vsebina tvoje kožne vreče. Odtod pravred-nota zdravja. Božanstvo zdravja.
Isto malikovanje sem slipal tudi iz ust prav tako nevernega človeka, intelektualca, kulturnika, ki je mladim priporočal kot glavno navodilo ,,gojenje telesa".
Kateri ideologiji je bil fizikum pravrednota, tako da je v polskih programih imela svoje prav častno mesto telovadba? Nacizmu. In tista dva omenjena človeka bi ogorčeno pogledala, ko bi jima rekel, da sta v svojem kultu telesa nacista. Nezavedna pristapa nazora, ki mu je bila izvor darvinistična zoologija in ki je videl prihodnost v liku ,,plavolase zveri", zagnane onkraj vseh vrednot v dominacijo sveta.
Zavreči transcendenco, svet nevidnega, pomeni tudi to: delati iz tega napega ubogega telesa, ki je kar naprej na poti od zdravnika do lekarne, od navadne medicine do homeopatske, božanstvo. Božanstvo, ki nas bo izdalo, komaj si bomo kaj pozdravili, z novo boleznijo ali vsaj s strahom pred njo, kar je spet bolezen duha.
Transcendenca varuje kristjana tudi pred malikovanjem zdravja.
(Po Družini)
Resnica zmaguje
Dežman, Jamnik in Ferenc
Vladna komisija za re-pevanje vpra-panj prikritih grobipč je v letu 2006 evidentirala 102 lokaciji prikritih grobipč, od katerih so s tako imenovanim sondiranjem na 12 lokacijah potrdili obstoj grobipč. Prekopana so bila tri grobipča (Brezno pri Konfinu, Lovrenpka grapa in Škofja Loka), v katerih so napi skupaj 120 žrtev, so predstavniki komisije povedali na novinarski konferenci v torek 9. t.m. V poročilu o delu za lansko leto sicer komisija ugotavlja, da je lani pripo do „pomembnega spravnega premika".
Od eta 2002 je bilo skupaj odkritih 512 lokacij prikritih grobipč v 92 občinah (samo v Ilirski Bistrici jih je 120), lani pa je komisija za sondiranja in prekope porabila skoraj 72.200 evrov (17,3 milijona tolarjev). Kriminalist in član komisije Pavel Jamnik je poudaril, da so lani pripravili metodolopka izhodipča za način sondiranja grobipč in izkopa žrtev z arheolopko metodo ter za antropolopko raziskavo skeletnih ostankov. Ta metodologija je bila osnova za izkopavanja,
katerih temeljni namen je najti žrtve, ki jih je mogoče tudi identificirati. Tako je svojcem žrtev omogočeno, da svoje sorodnike po 60 letih pokopljejo, je podaril.
„Pomemben spravni premik" je posledica dejstva, da po oceni komisije, ki jo vodi zgodovinar Jože Dežman, prihaja do sprejemanja ugotovljenih dejstev brez ,,agresivnega ugovarjanja". Komisija ugotavlja tudi pripravljenost, da „priznamo trpljenje sočloveka in sočustvujemo z žrtvami in da spoptujemo doslej zanikano bolečino njihovih svojcev, pa tudi dojamemo muke vesti, ki bremenijo storilce in njihove potomce", je zapisano v poročilu komisije. Pokazalo se je, da omenjeno dogajanje svojci žrtev in ljudje, ki so živeli pod bremenom groze v okolici moripč in grobipč, doživljajo kot olajpanje.
V poročilu pe pipe, da je bil prispevek komisije k spravnemu procesu tudi uveljavitev metodologije, ki je bila uporabljena v omenjenih treh prekopih. Pri prekopu v Bo-dovljah leta 2005 se je namreč pokazalo, da izkop brez arheolopke metode bistveno osiromap obseg podatkov, ki bi jih lahko dobili o žrtvah in okolipčinah pomora. Sedanja kakovost opravljenih prekopov je vsaj na ravni tistih, ki jih opravljajo na Hrvapkem in v BiH po vojnah v 90. letih, pipe v poročilu. Jamnik je povedal, da so metodologijo pripra-
vili tudi na podlagi obiskov v omenjenih državah.
Dejal je, da so poleg omenjenih treh prekopov opravili tudi dve sondiranji, s katerimi potrjujejo obstoj moripč in grobipč na posameznih lokacijah. V Kidričevem jih niso mogli potrditi, medtem ko so sondiranja na Pohorju potrdila grobipča na 12 od 14 lokacij, do katerih med drugim pridejo s pomočjo pričevanj.
Komisija je lani sprejela osnovna ureditvena načela za ureditev statusa in urejanje grobipč, katerih obstoj je potrjen. V skladu z njimi je bil urejen prireditveni prostor Pod Krenom v Kočevskem Rogu, s celjsko občino pa je komisija začela pogajanja o ustrezni ureditvi grobipč na Teharjah, pipe v poročilu.
V letopnjem letu se bo komisija vključila v postopke sprejemanja novele zakona o vojnih grobipčih, v kateri bi bila predvidena ustanovitev zavoda, ki bi skrbel za vojna grobipča, komisija bo predlagala spremembo napisov na moripčih/grobipčih ter opredelitev postopkov sondiranja in prekopa, identifikacije žrtev in gradnjo kostnic.
Komisija si bo pe prizadevala za nadgradi-tev pobud za celovito ureditev parkovnega območja Kočevski Rog, glede na ptevilna moripča in grobipča pa bo predlagala parkovno ureditev in zapčito na Pohorju in na nekaterih drugih območjih. S sondiranjem bi bilo treba raziskati najbolj obremenjena urbana okolja, predvsem na območju Maribora in Celja, pe pipe v poročilu o delu komisije.
ff
Krona" osamosvoj'itve
V teh dneh mineva 15 let, odkar sta Vatikan in takratna Evropska skupnost priznali samostojno Slovenijo.
Sveti sedež je Slovenijo priznal 13. januarja 1992, dva dni zatem pa je to storila pe Evropska skupnost, ki je sicer že decembra 1991 sklenila, da bo priznala samostojno Slovenijo 15. januarja 1992. Kot je povedal Alojz Peterle, v tistem obdobju predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade, je bilo mednarodno priznanje Slovenije ,,krona na projekt osamosvojitve".
Povsem jasno je, da bi slovenska osamosvojitev ostala nedokončana in nepotrjena, če je ne bi priznala mednarodna politika, in
za Slovenijo je bilo po zmagi nad JLA bistveno, da čim prej doseže mednarodno priznanje, je povedal Peterle. Ključno pa je bilo, da sta nas januarja 1992 naprej priznala Sveti sedež in takratna Evropska skupnost, kar ,,nam je odprlo pot za proko priznavanje po vsem svetu in tudi dokončno umestitev Slovenije na politični zemljevid sveta", je dejal.
Ocenil je pe, da je bilo v procesu prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije izredno pomembno mnenje Badinter-jeve komisije, da Slovenija izpolnjuje pogoje, ki jih je mednarodna skupnost postavila za priznanje. Zelo pomembna so bila tudi prizadevanja takratnega
nempkega kanclerja Helmuta Kohla in takratnega predsedujočega Evropskega sveta Jacquesa Santerja, je pe opozoril Peterle.
„Slovenija je vztrajala, da Evropska skupnost določi kriterije, kar je tudi storila, in mi smo jih izpolnili in bili navsezadnje tudi priznani, čeprav lahko pe danes na Zahodu slipmo kakpne kritike, da je bilo to prezgodaj," je pe povedal nekdanji slovenski premier in zunanji minister Peterle.
Na vprapanje o pomenu vatikanskega priznanja Slovenije je Peterle dejal, da je splopna ocena, da je Vatikan s tem opravil pomembno politično ali „nekateri pravijo tudi moralno politično dejanje" in dejansko vzpodbudil takratno Evropsko skupnost do dokončnega dejanja. Dejstvo je, da Vatikan ni bil čisto prvi, am-
pak v smislu „težkih priznanj" je to izjemno priznanje, ki je okrepilo linijo priznavanja Slovenije, je pe dejal Peterle.
Prve zahodnoevropske države, Islandija, Švedska in Nemčija (odločitev slednje je stopila v veljavo 15. januarja 1992), so Slovenijo sicer priznale 19. decembra 1991. Prva je Slovenijo na dan osamosvojitve 26. junija 1991 priznala sosednja Hrvapka, sledile pa so Litva, 30. julija 1991, Gruzija, 14. avgusta 1991, Latvija (29. avgusta) in Estonija (25. septembra 1991). Prvi preko-morski državi, ki sta priznali Slovenijo, sta bili Kanada 15. januarja 1992 in dan kasneje Avstralija. ZDA so Slovenijo priznale 7. aprila 1992. Kot 176. članica je bila Slovenija 22. maja 1992 sprejeta v Združene narode.
Ministrica Lukačičeva odstopila
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič (SDS) je predsedniku vlade Janezu Janp podala odstopno izjavo. V njej je navedla, da odstopa iz zdravstvenih razlogov. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) se do preteklega dela Lukačiče-ve niso opredelili. V sindikatu kmetov pa delo Lukačičeve ocenjujejo z mepanimi občutki, različno pa so se na njen odstop odzvali tudi v parlamentarnih strankah.
Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo premier Janpa skladno s poslovnikom DZ odstopno izjavo Lukačičeve posredoval predsedniku DZ s propnjo, naj jo uvrsti na prvo naslednjo sejo, na kateri bi se poslanke in poslanci z njo seznanili. DZ bo v imenovanje predlagal tudi novega ministra ali ministrico. Do takrat bo tekoče posle na kmetijskem ministrstvu opravljala Lukačičeva.
Kot pe poudarjajo v predsednikovem kabinetu, so bile na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času mandata Lu-
kačičeve izpeljane vse ključne naloge za nemoteno izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike EU, priprave na predsedovanje Slovenije EU so potekale dobro, ministrstvo pa je bilo tudi med uspepnejpmi pri uresničevanju normativnega programa vlade.
V KGZS se do preteklega dela Lukačičeve niso opredelili, za njen odstop pa so izvedeli iz medijev. Pojavila so se ugibanja, da naj bi
Lukačičevo nasledil predsednik KGZS Peter Vrisk. Ta po navedbah zbornice pe ni prejel uradne ponudbe za položaj kmetijskega ministra, zato tega ne morejo komentirati, so zapisali v sporočilu za javnost. Vrisk za komentar ni bil dosegljiv.
V SDS odstop Lukačičeve obžalujejo, saj menijo, da je bila ministrica pri svojem delu izjemno uspepna.
BERI^
KAKO SO POKUŠALI VINO V MENDOZI..........................
2
VOJNI SPOMINI JANEZA JEREBA.
4
USPEŠNO TABORJENJE MLADCEV IN MLADENK.........3
DIJAKI SO OBISKALI KOTTOLENGO.........................6

Bananske krajevne table
Z duhovito umetnipko akcijo z naslovom ,,All about bananas" (Vse o bananah) je južnotirolski umetnik Klaus Pobitzer v Pliberku na avstrijskem Koronkem poskrbel za krajevne table posebne vrste. V spremstvu sedmih igralcev, preoblečenih v gorile, ki so na glas prepevali ,,banansko himno", je na mestnih vpadnicah namestil krajevne table, opremljene s posebno ,,banansko pisavo".
Z akcijo, ki je potekala pod pokroviteljstvom dunajske galerije Kunsthalle Wien, se je umetnik odzval na geslo koronkega deželnega glavarja Joerga Haiderja „Koronka bo enojezična" in upor zoper dvojezične krajevne napise.
,,Ali je to mogoče? Obstaja cel kup odločb ustavnega sodinča, ki provincialnega politika obvezujejo, da v svoji zvezni deželi postavi dvojezične krajevne table. In kaj se zgodi? Nič," se je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA spraneval umetnik Pobitzer, ki kot pripadnik nemnke narodne skupnosti na južnem Tirolskem v Italiji ne more razumeti spora zaradi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koronkem.
Pobitzer je na onemogočanje enakopravnosti slovenskega jezika odgovoril s svojim geslom „Koronka bo trijezična" in se odločil za postavitev krajevnih tabel v ,,bananskem jeziku". Nekaj mimoidočih se je na akcijo sicer odzvalo z ogorčenjem, na pomoč so poklicali celo policijo. Vendar je ta pokazala smisel za humor in je sodelujoče pri akciji ,,za vsak primer" le popisala in jih opozorila, da morajo table na koncu spet ,,vzeti s seboj".
V skladu z odločbo avstrijskega ustavnega sodinča s konca leta 2005 bi morali v Pliberku postaviti dvojezične krajevne table, vendar je Haider tedaj napovedal, da te obveznosti ne bo izpolnil. 8. februarja lani je dal enojezič-ne krajevne table v Pliberku premakniti za nekaj metrov, da bi se tako izognil izpolnitvi odločbe ustavnega sodinča.
Slednje je junija lani ponovno odločilo, da morajo krajevne table biti tako nemnke kot slovenske. Haider pa je nato avgusta dal pripeti pod enojezične table manjne dodatne tablice v velikosti avtomobilskih registrskih tablic s slovenskim imenom kraja. Ustavno sodinče je konec lanskega decembra odločilo, da je bil tudi ta Haiderjev ukrep protizakonit in da morajo krajevne table v Pliberku biti označene enakopravno v obeh jezikih.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
MENDOZA
Pokunnja vina
Zadnja leta je zelo pogosto slinati veliko zanimive reklame o vinu. To ne posebej v Mendozi, ki je dežela vina. Vse gospodarstvo in predvsem turizem se v veliki meri opirata na to izvrstno pijačo. Saj ne more biti drugače ker je vino najstarejna pijača, ki jo pozna človentvo. Med mitolonkimi bogovi je Baco imel priznano mesto. Ne zaman se vinu reče ,,božji eliksir".
Zgodovina nam pripoveduje, da je Kleopatra v večti-sočletnem, starem Egiptu gostila svoje prijatelje in drage z vinom. Louis Pasteur, oče mikrobiologije je izrekel: ,,Vino je najbolj čista in higienična pijačaj'. Sveto pismo večkrat omenja vino že v Stari zavezi. Časovno bliže, v Kani galilejski je kot prvi čudež, Jezus spremenil vodo v vino. Kot vinek pa lahko omenimo, da je Jezus pri zadnji večerji izbral vino in ga spremenil v svojo kri, nano duhovno pijačo.


Pobuda za vinsko srečanje se je rodila v skupini argentinsko-slovenskih zakoncev. Ta skupina je ne zelo mlada v nani skupnosti in začenja s prvimi koraki svojega dela.
Namerno omejeno ntevilo gostov je poudarilo eksklu-zivnost srečanja. Sprejem je bil v Slovenskem domu v sredo 13. decembra zvečer. Vstopili smo v dvorano, primerno pripravljeno in okraneno. Tečaj sta vodila dva odposlanca vinarne Salentein: enolog Carlos Baccaro in Gerardo Morales, ki je pri tem vinarskem podjetju zadolžen za trgovanje.
Enolog Baccaro je uvodoma razvil nekaj misli o zgodovini vina. Dalje je ne govoril o izvrstnih mendonkih ugodnostih za gojenje trte. Z ozirom na to je omenil kvaliteto zemlje, nadmorsko vinino in nekatere vremenske ugodnosti, ki uvrnčajo Mendozo med najboljne vinorodne okraje na svetu.
Najpomembnejna točka je bila seveda razlaga o tehniki okunanja. Večina navzočih smo imeli že nekaj izkunenj o tem, pa vendar se človek vsakokrat nauči nekaj novega. V zaupnem vzdunju so se vrstila vsa možna vprananja: vsakdo želi poglobiti svoje znanje o vinu in o načinu okunanja, saj od tega je odvisna ocena in užitek ob čara.
Zahvalimo se vinarni Salentein iz Tupungato v Mendozi, ki je nam omogočila to iniciativo in priskrbela dva
* J
odposlanca. Salentein je podjetje holandskega izvora, novo v nani provinci, saj je svojo prvo vinsko trgatev dosegla nele leta 1999. Izvaža v svet 70% odstotkov svojega pridelka in se ukvarja samo z vrhunskimi vini. Za izpeljavo te pokuranje so nam dali na razpolago svoje izdelke: Sauvignon Blanc leto 2005, Pinot Noir 2003, Malbec 2004 in Merlot 2002. Pravo razkonje!
Da se je to srečanje moglo u^sperano izvrniti gre posebno priznanje zakoncema (Milena Šmon Mart^nez in German Mart^nez, ki sta prevzela delo in organizacijo ter stik z omenjenim vinarskim podjetjem.
Degustacija je bila na vinku in je ponos za nano skupnost, da se je razvijala na tako kvaliteten način. Vsi smo bili veseli in zadovoljni in ker je ta poskus prekosil nana pričakovanja, smo se nekateri že vpisali za prihodnjič.
Tončka ©mon
Zanimivo pismo iz Slovenije
Prvi januar pa nam je prinesel evro. Ni bilo nikakrnnih težav, vse je teklo kot namazano, kar pomeni, da je vlada z bankami in podjetji bila dobro pripravljena. Mi se zdaj navajamo na kovani drobiž, ki doslej ni bil cenjen v Sloveniji. Novi kovanci v centih ali evrih, pa predstavljajo že pomembno vrednost. V trgovinah bo dvojno označevanje cen obvezno do konca junija, tolar kot plačilno sredstvo, pa velja samo ne do l5.januarja. V narah glavah bomo morali počasi preiti na evro in na primerjavo posameznih cen, brez preračunavanja na tolarje. To bo najtežje. Smo pa bili kot država pohvaljeni za odlično izveden prehod na evro s strani Evropske unije.
Druga presenetljiva zadeva pa je spor med vodilnimi v LDS, ki je rastel in grozi z razpadom stranke. Gaber — bivra minister za nolstvo — je zagrozil, da če ne bo Kacin odstopil pred kongresom stranke, ki bo konec januarja, da bo on in del poslanske skupine LDS izstopil iz stranke in ustanovil novo social-liberalno stranko. Tudi časopisi so polni vesti o prepirih v tej stranki in sporih s Kacinom. Kako je stvar daleč prinla, kaže tudi mnenje Gantarja, enega vodilnih iz LDS, ki nasprotuje Kacinu, da je vlada pripravila dober predlog za razpravo z Italijani o gradnji plinskih terminalov pri Trstu.
To je prvič, da je neki funkcionar LDS pohvalil vlado. 13. januarja se bo sestal LDS in že takrat bo jasno, kako se stvari razvijajo.
Imamo ne vedno zeleno zimo in temperature nad ničlo. Menda že 150 let ni bilo tako toplega decembra in začetka leta. Kaj nas ne čaka ? Ali bomo imeli aprila zimo?
Upam, da ste imeli lep božič in veselo prinli v novo leto. Upajmo, da bo za vse nas dobrohotno in nas bosta spremljala zdravje in zadovoljstvo.
Znova se je preteklost na neprijeten in okrnjen način vrinila na prve strani dnevnikov, na radijske valove in televizijske zaslone. Sodni postopki, ki obravnavajo polpreteklo zgodovino pa jasno kažejo, da argentinska družba ne daleč ni pomirjena in da sprave ne ni na obzorju.
Stara bolezen. Mnogokrat smo na tem mestu pisali, da zaporedne vlade obdelujejo probleme, inčejo reratve in skunajo razvezati vozle domačega življenja, a običajno na napačen, celo najslabra način. Napačno renen problem pa se s časom povrne v obliki novega problema. V leti 70 preteklega stoletja je bilo potrebno rerati težko vprananje terorja levičarske gverile. Namesto po zakoniti poti, je takrat nastal nasprotni teror. Pa niti ne govorimo o vojankem režimu, temveč o skupinah, ki so celo mimo njega (in ne pred njim) delovale na lastno pest in brez vsakega nadzorstva. To moramo imeti pred očmi, da lahko razumemo nekatere sedanje dogodke.
Malo zgodovine. Če se ozremo v preteklost nas včasih kar strese: kaj vse smo v tej državi doživeli in kaj vse smo preživeli! Vrnimo se na začetke sedemdesetega desetletja. Po vsej latinski Ameriki (in tudi drugod po svetu) so delovale oborožene levičarske organizacije. Argentina ni bila izjema, Vse to se je razvijalo v okolju politične nestabilnosti. Marca leta 1973 je zmagal peronizem (Campora in izpust vseh zaprtih gverilcev in tudi navadnih zločincev), oktobra je Peron tretjič postal predsednik, njegova žena (Isabelita = Mar^a Estela Mart^nez) podpredsednica. 1. julija 1974 je umrl stari general in Isabelita je prevzela vlado. Ker se je gverila razpasla je Isabelita podpisala dekret, s katerim je vojakom ukazala, naj gveri-lo „uničijo". Že prej pa (ne za časa Perona) je delovala desničarska organizacija Triple A (Alianza Antico-munista Argentina = Argentinska protikomunistična povezava, ki jo je vodil tedanji minister za socialno skrbstvo Lopez Rega), kateri pripisujejo vrsto ubojev predvsem levičarskih elementov. To dvoje (dekret in AAA) je danes vzrok, da bivno argentinsko predsednico sodno zasledujejo.
Uboga Isabelita. Proti njej tečeta v bistvu dva postopka. Eden v provinci Mendoza je bolj konkreten: pogrenan ntudent in aretiran mladoletnik, ki naj bi ju zla usoda doletela zaradi tistega slavnega dekreta. To je bil vzrok, da je sodnik v tej provinci (Hector Acosta) izdal mednarodni ukaz, na podlagi katerega so jo v Španiji aretirali in se je pričel postopek izročitve, ki
pa lahko traja najmanj dve leti. Drugo sodbo pa vodi v Buenos Airesu sodnik Nor-berto Oyarbide, ki raziskuje zločine, ki jih je izvedla zloglasna Triple A. Koliko je bila Isabelita sploh kriva za vse tedanje dogodke je težko reči. Domnevamo, da tega tudi sodinče ni zmožno resno opraviti. Vsi vemo, da nikdar ni odločala o ničemer, ker so ji vedno narekovali, kaj naj govori, kaj naj stori, kaj naj podpine. Je pa možno, da ve marsikaj, kar bi osvetlilo dogodke tistih temnih let. S tega vidika bi bil njen prispevek bistven, da se enkrat napine prava zgodovina, ki lahko družbi povrne mir in pospera spravo.
Sodstvo ali politika? Tukaj pa nastaja novo vprananje: koliko se s temi postopki inče izvajanje pravice in koliko je ozadje politično. Zaznali smo splorano nezadovoljstvo, da mora bivna predsednica, katere zdravje res ni najboljne, vklenjena pred sodinče. Ker vemo da marsikateri sodnik v Argentini ne stori takih korakov brez vednosti	(pristanka?)
izvrnilne oblasti, je jasno, kam pes taco moli. Argen-tinci imajo izraz, ki je danes v modi: impunidad ali nekaznovanost. Predsednik Kirchner je ob aretaciji bivne predsednice potrdil politiko vlade, da noben zločin ne sme ostati nekaznovan. Ob tem se vznemirljivo porodi vprananje, če umori gverile morda niso bili zločini. Sodni postopki namreč tečejo le proti desnici, medtem ko se bivni gverilci in levičarski funkcionarji mirno in svobodno sprehajajo ali pa sedijo na vladnih stolčkih.
Na kratko. Na mejni reki se množijo problemi zaradi papirnic. V petek 12. so bili začasno pretrgani vsi trije mostovi ki povezujejo Argentino in Urugvaj. Manifestacija pred podjetjem rečne plovbe Buquebus je pa bila prava polomija: kaotična in malontevilna. -Opozicija je vedno bolj razbita. Vsi hočejo biti predsedniški kandidati, čeprav nihče sam zase nima možnosti. Še skupen nastop ne bi imel veliko izgledov za uspeh. - Vlada je nabila dodatne 4. procente davka na izvoz soje. To vsoto naj bi namenili za subvencijo proizvodnji prehrane, torej za znižanje cen bazičnih produktov. Razumljiva je nejevolja kmetov, zlasti ker mnogi dvomijo o usodi tega denarja v volilnem letu. -Predsedstvo argentinske nkofovske konference je potovalo v Vatikan. Poleg pastoralnih vprananj, o katerih so se pogovarjali s papežem, so z vodstvom cerkve pregledali tudi težave, ki se nenehno pojavljajo v razmerju z vlado. Kardinal Ber-goglio, kljub vsej dobri volji, ne najde poti do normalnega razmerja s Kirchnerjem.

SLOVENCI V ARGENTINI
TABORJENJE MLADCEV IN MLADENK
Za prijateljstvo, zdravo in veselo
Odkar smo se voditelji dogovorili in odločili, da pripravimo taborjenje, se je pričelo delo. Razdelitev odgovornosti po domovih je vključilo pesmarico, igre, značke in zastavo, molitve, igre, plese, itd. Zamisel prof. Jureta Urbančiča, vodja taborjenja, so odobrili voditelji mladcev in mladenk vseh domov.
Po dolgi pripravi in težkem pričakovanju je končno nastopilo zaželeno jutro. Zbirali smo se po slovenskih domovih, vsak je dobil značko taborjenja, (zahvala gre Klavdiju Selanu) in pred kapelico Marije Pomagaj v Nansm Domu smo skupno zapeli Vep o Marija, moje veselje ... Prosili smo za srečno pot in uspeh taborjenja. Predstavili smo cilje: spoznavati in razvijati življenje v naravi; v naravi odkriti Boga, samega sebe ter bližnjega; odkrivati vrednote: prijateljstvo, lepo sožitje, spoptovanje; utrditi čut potrebe do skupnega dela ter ustvarjati nove in boljPE medsebojne stike. To smo naložili kot odgovornost vsakemu posebej za uspeh taborjenja.
Z veselim srcem smo se odpravili na pot z dvema avtobusoma. Med petjem, razgovorom in smehom, smo se kar naenkrat znapi sredi žitnih polj in hribov v zgodnjih popoldanskih urah. To je kraj Maria para Todos, kjer naj bi skupaj preživeli ptiri dni.
Kar hitro smo odložili stvari, se zahvalili za srečno pot, postavili napo zastavo in razdelili kosilo, ki smo ga prinesli s seboj. Izredno zanimivo je bilo postaviti potore, saj nekateri pe nikoli nismo tega delali. Že izvežbani so hitro skočili na pomoč. Tudi nap voditelji, Jure Urbančič, Maruča Zurc Ceč, Monika Zupanc Filipič, Anka Smole Kokalj, Emi Urbančič Marupč, Matjaž Marupč, Martin Zarnik, Erika Šenk, Stanko Jelen ter Ivko Kokalj, so nas učili postavljati potore.
Bilo je zelo vroče in po težkem delu se nam je zelo
prileglo malo oddiha in kopanja v bazenih. Ko je Jure videl, da smo se spočili, nas je po dobri malici hitro prepričal za prvi sprehod: kratka hoja do ,,la cueva de los sapos" . In pe je ostalo dnevne luči in tudi časa na razpolago za nogomet, odbojko in seveda pogovor. Brez obotavljanja smo se razdelili v tri skupine, ko je Emi predlagala, da bi se igrali ugotavljati pesmi, in tako smo predstavili nape posebno razpoloženje tega prvega dne. Skupna igra s kartami, ki je vodil Matjaž, nas je razdelila v 4 delavne skupine, ki naj bi združevale delo taborjenja: priprava prostora, kuhanje, pomivanje in posprava prostora.
Po pospravi in čipčenju smo se odpravili, tja v noč, do gradu Morisco. Sijajno je bilo videti mesto Tandil osvetljeno. Vse je bilo tiho in mirno, samo nap glasovi so se slipali in nape petje je posebno zvenelo. Naučili smo se napo himno, ki jo je posebej spisala ga. Vera Podržaj, in pokopali osebne ,,ne morem" ter se zavezali, da bomo skrbeti za izboljpanje, z osebno voljo in pomočjo prijateljev. Bonbončki, čokolade in lizike so nas to noč posladkali in nam dali moči, da smo ostali do pozne ure budni in veseli.
Drugi dan so nas okoli 8 ure budili voditelji in/ali prijatelji. Približali smo se k zajtrku, ki je bil s posebnostmi pripravljen za vsakega. Miza napolnjena z raznovrstno hrano, je bila v veselje napm očem in želodčkom. A to ni bilo zastonj, saj se je bilo treba pripraviti na dolgo pot.
Veseli smo pričeli s hojo v La cascada, samo 10 km daleč. Seveda nam ni pripo na misel, kaj to pomeni, saj se nam je
včasih zdelo, da ne bomo mogli doseči cilja, pa smo se zmotili. VSI smo pripi do slapa. Žal ni bilo veliko vode. Kar radi smo se posedali na skalo in se malo posladkali, pili vodo in pe počivali.
Treba se je bilo vrniti. Ni bilo lahko, a smo vsi dospeli, utrujeni, nekateri ožuljeni, a zadovoljni. Kosilo nas je že čakalo in tako smo pridobili nove moči. Nap kuhar Stanko je pripravil posebno kosilo, ki nam je sijajno teknilo.
Samo malo oddiha in že smo bili ponovno pripravljeni za na pot. Ta nas je vodila do Cerro Centinela, na sladoled in oddih, in na Kalvarijo, kjer smo po kratkem razmipjanju, ki so ga vodili mladci in mladenke Napega doma, prehodili postaje križevega pota.
Vračali smo se pe s časom za igranje in kopanje in za Gala večer, ki so ga pripravili mladci in mladenke s Pristave, pod vodstvom Maruče. Okrasili so jedilnico s črnimi in belimi zavesami, osvetlili mize z lučkami, in tako oblečeni smo se tudi vsi udeležili slavnostne večerje. Program se je pričel z mojstrskim igranjem kitare Tonija Podržaja. Sledil je prikaz največjih igralskih, pevskih in pportnih zvezd, ki so jih predstavile napovedovalke Lučka in Danijela.
Ker nekaj mladenk in mladcev je že dozorelo in so pripravljeni da nadaljujejo svojo pot. Posebej so bili imenovani in poklicani ter so prejeli priznanje za svoje delo. Tako smo vsi odobrili prehod k mladini. Želje, ki smo jih izrekli, so vključevale zanimanje in sodelovanje pri mladinskih organizacijah.
Prosta zabava, ples in vesel razgovor se je raztegnil tja do prve ure novega dne.
Četrtek se je tudi prehitro pokazal.
Prav na poseben način ga je bila vesela Maruča, saj so jo nekatere mladenke prezgodaj presenetile in ji prinesle poseben zajtrk na posteljo, na krožniku okrapenim s ppeničnim klasom. Zbudili so nas ob 8. uri in nekateri smo se kar hitro predstavili pred komandanti v kuhinji.
Miha Koželnik se ponudil, da nas vodi do kamnoloma, in tako smo znova začeli dvourno hojo po poljih in travnikih, peli in nabirali posebne veje, si pomagali z nasveti, nagovori, spodbudami in sladkarijami. Tudi male žabe smo ulovili in jih shranili v nape steklenice. Vročina je pritiskala pa se je nismo nič ustrapli, saj ko smo pripi nazal je že dipalo po mesu na žaru.
Malo smo se oddahnili, kopali in tako počakali do kosila. Silno smo se veselili tega kosila, ki je bilo zelo in okusno. Po pospravi prostora in čipčenju smo se odpravili v Complejo blaneario. Med potjo smo na avtobusu peli, vriskali in se zelo smejali. Ko smo pripi tja, nas je sprejela zelo mrzla voda. Malo nas je prestrapla, a za nekatere je bilo posebnost videti Stankota, Maručo, Jureta in Matjaža, in korajžne mladce in mladenke skakati v vodo iz 3 do 5 metrov vipne, druge pa plavati v mrzli vodi. Večina pa je samo ostala pri: ,,korajža velja" in se igrala odbojko, nogomet, karte ali pili mate ali sok. Ko smo se vrnili smo se hitro zbrali po skupinah in postavili nape kreativne ideje na dan tako, da se je kar kadilo. Tako smo pripravili poseben prizor za kresni večer.
Anka in ramopčani so nas je razdelili po skupinah, in tako so predstavili ves živalski vrt. V temi smo iskali živali, poslupali njihove glasove (nekateri so se izgubili v noči!), in končno dosegli podpise, ki so predstavljali možnost doseči točke za napo skupino. Tako smo se predstavili v jedilnici in nadaljevali z nočnimi igrami.
Že smo bili priprav jeni. V temni noči smo se približali, sedeli v krog in prižgali ogenj. V tipni smo ogledovali kako se vžiga ena veja za drugo, in kako narapča ogenj ter toplota sega do vsakega od nas. Emi je prebrala povest „Metuljeva učna ura", in ta je bil začetek za razmipjanje in razgovor, ki ga je prekinilo petje in veselje okoli tabornega ognja, ob grmenju in bliskanju na temnem nebu. Tudi ta
izziv nas ni ustrapl, saj smo začeli rajati okoli ognja toliko časa, da se je vreme ustalilo in je ponehalo grmenje. Odpi smo v jedilnico, da bi nadaljevali z igrami in nočnim programom, ki so ga pripravili sanmartinčani z Moniko na čelu.
Ko je ponovno grmelo in so pričele prve kaplje dežja, je Jure kar hitro prepričal fante, da bi pospravili potore. Ni mogoče opisati, kako hitro je teklo to delo, brez luči, v dežju, a s pripravljenostjo in sodelovanjem naph fantov!
Napetost pri igrah je rasla, saj je vsaka skupina za ples izbrala par. Seveda, treba je bilo znati razne plese, (za primerno oblačilo je bilo poskrbljeno) in to pe pred komisijo, ki so jo sestavljali voditelji, ki so sijajni plesalci. Nagrado so dobili najbolj izvežbani plesalci. Imenovani pa so bili tudi tisti, ki so se najmanj pobrigali ali pokazali nepoznanje ritma. Tako se je veselje nadaljevalo tja do prebujanja sonca, ki so ga nekateri spremljali z nogometom, s sprehodom ali pa s polaganjem spalne vreče v jedilnici ali na travi pod milim nebom, za kratek počitek.
Zadnji dan, petek.^Tudi to pot je bila tudi za vstajanje potrebna dobra volja. Čakala nas je posprava in priprava za na pot. Pregled dela na taborjenju je pokazal, da so se cilji izpolnili, da je bilo veselje glavni izraz taborjenja, zanimanje
za drugega in spoznanje prijateljev pa najvažnejpe. Zapustili smo kraj taborjenja v popolni čistoči, se peljali proti mestu, spoznali katedralo, v njej zapeli in zmolili, in se sprehajali po trgu in v okolici. pohiteli smo si nakupili posebnosti Tandila, salame in sira. Kosili smo ob jezeru in se po nekaterih težavah z avtobusom končno odpravili domov.
Pripi smo ob 21,15 uri, utrujeni in veseli. Čutili smo kako so nas nestrpno čakali starp in prijatelji.
Pred kapelico Marije Pomagaj, v Napem Domu, smo se zahvalili za srečno vrnitev. Maruča se je zahvalila posebno Juretu Urbančiču, družinskim članom voditeljev in starpev za zaupanje.
Dnevna propnja in zahvalna molitev, dobro razpoloženje mladcev in mladenk, izvrstno vodstvo Jureta, brezmejna skrb voditeljev Monike, Maruče, Anke in Emi, tako potrebna pomoč Stankota in pridno sodelovanje Matjaža, Erike Martina ter Ivkota je končni izid in zaslužen uspeh tega taborjenja.
Tudi so skriti pomočniki, katerim se iskreno zahvaljujemo.
Videti zdravo in veselo mladino je največja sreča za kogarkoli, ki gleda in skrbi za bodočnost. Od vsake odrasle osebe je to odvisno. Stopimo si v pomoč in ustvarjajmo možnosti za taka srečanja.
Emi Urbančič Maru rač
RAZGOVOR: JANEZ JEREB
Atovi spomini na vojno
Moj stari ata (pravimo mu ata) Janez Jereb, se je rodil 22. decembra 1926 mami Mariji Globočnik in očetu Janezu Jerebu. Rodil se je v vasi Grad v Cerkljah na Gorenjskem. Pravili so mu, da ga je prinesla Reka — kot Mojzesa, ker prav za njihovo hipo teče potok Reka. Je najstarejp otrok v družnj. Kot otrok je hodjl v cerkljansko polo, v gimnazijo pa v Škofove zavode v Šentvid. Mobiliziran je bil v nempko vojsko. Bil je v raznih taboripčih. V Argentino je pripel leta 1948. Leta 1955 se je oženil z Lojzko Ur-bančič. V srečnem zakonu se jima je rodilo pet otrok: Mirijam, Hilda (je angelček v nebesih), Kristina, Janez in Lučka. Ata ima sedem vnukov. Ker sta se Mirjam in Janez preselila v Slovenijo, pa gre z veseljem tja na obiske tako,
Vnukinje, ki so v Argentini: Nata pa in Gabi Qualizza ter Tanja Oblak
da je nekaj mesecev z nami v Argentini, nekaj pa z onimi v Sloveniji, kjer ima pe pet sester in brata.
Kaj bi mi lahko povedal o svojih star pih?
Moj ata je imel težko mladost; že z osemnajstimi leti je moral k vojakom. Mama pa je bila kmetica. Ata nam je pravil, da gotovo ne bo noben njegov otrok pel tako mlad k vojakom in verjetno tudi ne toliko sveta spoznal. Pa jaz sem pel pe mlajp in prehodil več sveta.
Leta 1915 je bil vpoklican. Poslali so ga na sopko fronto. Neko jasno noč je bil pa na straži. Ker ni mogel stati, se je usedel. Oficir, von Paulus, ga je zagledal in ga vprapal, če spi. Ata se je opravičil rekoč, da je bolan. Oficir ga je poslal k zdravniku: če bi ta ugotovil, da ni bolan, bi bil ata hudo kaznovan. Zdravnik pa mu je določil teden dni počitka.
Prav tega oficirja je konj vrgel, ko je nekoč cesar obiskal oficirje. Oficir se je pobral in znova zajezdil konja, ta pa ga je pe drugič vrgel. Zato je moral oficir pepačit; to so mu pa vsi privopčili.
Kako pa je bil ata ranjen?
Bil je ranjen na ruski fronti, med Ukrajino in Romunijo. Krogla dum-dum mu je vse raztrgala od komolca do zapestja. Prevezali so ga, ker ni privolil, da bi mu roko odrezali. Do komolca je lahko vse premikal, ostalo pa je bilo omrtvelo.
Potem se je v Avstriji naučil obvladati parne motorje;
delal je v tovarni. Znal je tudi plest kopare iz viter. Naučil se je pisati z levo roko.
Ata je dobival 300 dinarjev invalidnine. Ves denar je naložil, da sem lahko pel jaz ptudirat v Škofove zavode. Učil sem se dve leti, dokler niso 6. aprila 1941 Slovenije napadli Nemci.
Kaj pa potem?
S 15. leti sem odpel na Koropko delat. Vsak ptudent je moral devet mesecev delati na kmetiji, da bi spoznal, kako se kruh služi. Polje smo obdelovali od desetih do pestih. Ob sobotah smo vsi kleče molili rožni venec: gospodar, gospodinja, dekle in hlapci. V nedeljo pa smo pli k sveti mapi. Po devetih mesecih smo dobili potrdilo, za delovno dobo.
Aprila 1943 sem pel v Šentvid učiti za mizarja. Ob sobotah sem se vračal domov s kolesom, v nedeljo pa nazaj, bilo je 19 km. Ko sem se nekoč vrnil domov, mi je ata rekel, da bom moral verjetno k vojakom. Klicali so letnike od 16 do 25.
Kaj pa si naredil?
Da bi se repil, so mi navezali na nogo neko korenino. Moral bi jo imeti navezano od nedelje do ponedeljka zjutraj. V nedeljo zvečer pa me je noga zelo bolela, zato sem korenino dal stran in pel k zdravniku. Bal sem se, da bi ugotovil, zakaj se mi je naredil mehur. Štirinajst dni bi moral biti doma. Sosed mi je ponudil mažo, da se rana ne bi nikoli zacelila; na to pa nisem pristal. Šel sem se oprostit gospodarju v Šentvid. V Gradu pa nas je veliko imelo enake rane, nekateri celo na obeh nogah. Pa smo pli vsi k vojakom. Vsi so mislili, da bom pripel domov, pa me ni bilo več. Sem pel k vojakom in bil sedem dni v prvi pomoči. Potem se mi je pozdravila noga.
Kako je bilo pri vojakih?
Od začetka je bilo strogo. Postiljali smo postelje in odeja je morala biti čisto ravna. Opoldne smo pli h kosilu: potem so zažvižgali pa smo vsi pli počivat. Potlej so spet zažvižgali in je bilo treba vstati in znova postlati postelje. Tam smo bili pet mesecev; samo vežbali smo. Oficir nas je naučil nempko peti. Bilo nas je polovica Slovencev, polovica Nemcev.
V Salzburgu smo delali na letalipču. Imeli smo čelade, sulice in potorska krila. Po pestih mesecih smo pisali domov, da bi nam poslali civilno obleko, da bi pli na pot. Potem pa nas niso pustili. Bili smo ptiri dni prosti potem pa so nas peljali v Nemčijo blizu Munchena, to je bilo od januarja do marca.
Blizu dne Svetega Jožefa leta 1944, so nas s transportom peljali v Francijo. Po poti je bilo mrzlo, v Franciji pa je bi o zelo vroče. Ze drugi dan so nas razdelili po četah. Mene so določili v Vence; vsak dan smo vežbali. Vodja je po razlagi vedno mene vprapal, saj je vedel, da bom znal odgovoriti.
Četo so prestavili na položaje, mene pa so pustili. Šli smo v hribe v treh patruljah. Eno so partizani napadli. Nekoga so umorili in pri pogrebu smo streljali salve.
Kako se je zate končala vojna?
Pozneje so se nam pridružili poljski vojaki. Ko je bila
Janez Jereb ima svoje v Sloveniji in v Argentini. Na tej sliki s sinom Janezom in s hčerkama Miriam in Lučko (ki je bila no obisku) in z njihovimi družinami.
v južni Franciji invazija, so nas začeli napadati, mi smo se pa razporedili po gozdu. Oficir mi je dal zemljevid in mi naročil naj grem v bližnjo vas, kjer so bili Američani. Šel sem z dvema Čehoma, ki sta me poslala naprej rekoč, da so meni dali komando. Vas je bila revna a vseeno so nam postregli kozarec vina. Kasneje se nam je pridružil ostali del čete. Potem so pripli Američani z majhnim tankom. Zajeli so nas in nam odvzeli ure in denar. Amerikanec nas
Tu je s hčerko Kristino in njeno družino
je vprapal, če mu lahko kaj zapojemo in nam prinesel malo vina, da bi si osvežili grlo; in smo zapeli.
Zvečer so na pripeljali v taboripče. Morali smo postavljati bodečo žico, medtem pa nas je stražil ameripki kapetan, ki je v resnici bil Čeh. Pogovarjali smo se, on po čepko in mi po slovensko. Vprapal nas je če smo žejni, na kar smo pritrdili. Čez nekaj časa je pripel čoln, ki je imel kolesa, ker ni bilo pristanipča. Pripeljal nam je hrano in pijačo. Spal sem skupaj z drugim Slovencem. Naslednji dan so naju poklicali, naj greva na ladjo. Zame se jo vojna končala, Potem so pripla leta taboripč, izseljenstva in novo življenje v novem svetu.
Natapa Qualizza
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI.
Notranjska VI
Vzhodno od Cerknipkega polja se razprostira Lopka dolina, po kateri tečeta ponikalnici Veliki in Mali Obrh, ki sta v preteklosti poganjali več žag in mlinov. Glavno naselje te doline je Lož, ki je bil že leta 1477 povzdignjen v mesto, ki so ga obdali z obzidjem, kot obrambo pred Turki. Do srede 19. stol. je Lož imel pomembno prometno vlogo, kot križipče cest in trgovskih poti od morja in čez Bloke proti Ljubljani. Tovorili so sol od morja in v glavnem žito k morju.
V srednjem veku so se prebivalci ukvarjali tudi z usnjarstvom in čevljarstvom. Poleg tega so se tu vrpili glavni sejmi Notranjske. V Ložu je bil rojen pisatelj Fran Milčinski (1867-1932).
Sedaj je Lož spojen s sosednjim naseljem Stari Trg pri Ložu, kraj, ki ga omenjajo že leta 1237. V teh krajih se je po 2. svetovni vojni razvila kovinska industrija. Sredi Starega Trga je cerkev sv. Jurija, prvič omenjena 1221. Stara romanska stavba je bila prezidana v baročno, v njej so renesančni nagrobniki, streha zvonika je čebulaste oblike.
Malo severneje od teh naselij se odpira Križna jama, dolga skoraj 9 km, ena najleppih vodnih jam na svetu sploh. V vhodnem delu jame je najdipče kosti jamskih medvedov, zato se imenuje Medvedji rov. Kapnipke formacije delajo pregraje in ko je manj vode nastane okoli 22 jezerc; stoječi kapniki v njih pa delajo vtis, kot da rastejo iz vode. Jama se pri lepi kapnipki skupini Kalvarija razdeli v dva rova. Za obisk tega dela jame so potrebni čoln in razsvetljava, in pa seveda vodnik.
Nad Križno jamo se dviga Križna gora, s cerkvijo sv. Križa. V njej so slike Fortunata Berganta, iz 2. pol. 18. stol.
(1721-69, slovenski slikar, mojster baročnih oltarnih podob in portretov v poudarjeno osebnem izrazu).
Blizu Križne jame se razprostira Blopka planota — 720 do 750 m nadmorske vipine. Pokrita je s travniki in gozdovi, na njej so tudi barja in močvirja. V prazgodovini je tod vodila pot iz Ljubljanskega barja proti morju, pozneje so tudi iz Dolenjske ple poti čez Bloke, sodobne prometne smeri so pa pustile Bloke ob strani.
Bloke so pa posebno znane zaradi znamenitih blopkih smuči — te pa zaslužijo posebno poglavje.
Sredipče Blopke planote je Nova vas. V okolici te vasi in Velikih Blok je pozimi urejena proga za hojo in tek na smučeh, tu se vrpe množični Blopki smučarski teki.
V Bližini je vas Grahovo. Tu so v noči od 23. na 24. novembra 1943 partizani obkolili hipo, v kateri je bila domobranska postojanka. Med bitko so jo zažgali in večina domobrancev je v njej zgorela. Med njimi poveljnik posadke France Kremžar, brat Markota, in pesnik France Balantič — izpolnila se je temna slutnja ,,v plamenih groze plapolam" — po katerem se imenuje slovenska pola v Napem domu v San Justo. Pod komunističnim režimom je bil pesnik v domovini popolnoma zatajen — čeprav njegove pesmi nimajo nobene politične vsebine —, njegova Zbrana dela je izdala Slovenska Kulturna Akcija v Buenos Airesu. Po osamosvojitvi Slovenije so mu pa v Grahovem postavili spomenik.
Severno od Cerknice je kraj Rakek, 1 700 prebivalcev, v katerem je lesna industrija, ki je bila pe posebno razvita, ko je v bližini tekla meja z Italijo. Sredi naselja stoji cerkev
Presvetega srca Jezusovega.
V	smeri Ljubljane, a malo bolj zahodno, leži mesto Logatec: 6500 prebivalcev, ki je nastalo z združitvijo nekdanjega Dolenjega in Gorenjega Logatca in nekaj bližnjih vasi. Kraj ima dobre prometne povezave, razvita je lesna, papirna in tekstilna industrija.
Cesto, ki pelje v mesto, obdaja skoraj 2 km dolg lipov drevored, ki je pe iz časa Marije Terezije (1717-80, med 1740-80 vladarica habsburpkih dežel), ki se konča v parku, kjer je spomenik žrtvam vojne in železen vodnjak, ki spominja na gradnjo vodovoda. V Gornjem Logatcu je utrjena renesančna grapčina iz okoli 1600. V njej je bil sedež bivpih gospodarjev in pozneje mestnih uradov. Značilnost mesta je obzidani ponor Jačka (ponor = jama v katero izginja ponikalnica) potoka Logapčice.
V	rimskih časih je bila v tem kraju ena od utrdb ob poti iz Ogleja
(Aquilea) v Emono, napli so več predmetov in sledov iz te dobe. V srednjem veku so se prebivalci ukvarjali s prevažanjem tovorov — furmanstvom, po gradnji železnice 1857 je pa to delo prenehalo.
Na bližnjem griču Sekirica so urejena smučipča.
Zahodno od mesta je v gozdu vhod v Logapko jamo, ki pa ni lahko dostopna. Proti jugu je pa mogočna jama Gradipnica, 40 x 20 m veliko in 65 m globoko brezno.
V	bližini je Vrh Svetih Treh Kraljev (884 m) z istoimensko cerkvijo, ob griču pa jama, ki se tudi imenuje po sv Treh Kraljih.
Zbral in priredil Franci Markež
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
CLIO DOBRO VOZI
V	novomepkem proizvajalcu vozil Revoz nimajo težav s proizvodnjo vozil v nočni izmeni, ki so jo ob koncu novembra lani uvedli zaradi velikega povprapevanja na trgu po modelu Clio. Za potrebe nočne izmene so zaposlili 400 novih delavcev, ki so začeli s proizvodnjo 120 avtomobilov na noč, v treh tednih pa so izdelali že 150 avtomobilov dnevno, kolikor so v družbi tudi načrtovali. Dnevna proizvodnja tako znapa 750 vozil modela Clio II, skupaj z nočno izmeno pa je sedaj v Revozu 2800 zaposlenih.
MANJ BREZPOSELNIH
V	Sloveniji se je ptevilo brezposelnih v minulem letu občutno zmanjpalo, ugotavljajo na republipkem zavodu za zaposlovanje. Število registriranih brezposelnih se je od konca leta 2005 do konca leta 2006 znižalo za 14.272 oseb oz. za 15,4 odstotka na 78.303. Do konca tega leta pa naj bi se, kot je na časnikarski konferenci v Ljubljani dejala v.d. (vrnilka dolžnosti) direktorice zavoda Anka Rode, ptevilka znižala pe za okoli sedem odstotkov na 72.700 oseb.
ZA TISTE, KI NE MOREJO PEŠ NA GRAD
Tirno vzpenjačo na Ljublja^nski grad so v sredo, 10. januarja tudi uradno odprli. Župan Zoran Jankovič je poudaril, da je vzpenjača že postala atrakcija (po nape privlačnost). Ko bo Ljubljanski grad dobil pravo vsebino in bo zgrajena parkirna hipa pod tržnico, pa bo tudi vzpenjača dobila pravi pomen, je prepričan Jankovič. Odprtje je pospremil ognjemet z grajskega pobočja. - Z vzpenjačo se na Grad (in nazaj) popeljete za 2 evra. Vzpenjača je pa vključena tudi v turistično ponudbo mesta. Na Zavodu za turizem Ljubljana so pripravili sprehod po starem mestnem jedru in vožnjo z vzpenjačo vsako nedeljo z začetkom ob 12. uri pred Slovenskim turistično informacijskim centrom na Krekovem trgu, od aprila pa vsak dan.
IDRIJA V UNESCO
Slovenija se resno pripravlja, da bo z dedipčino živega srebra v Idriji kandidirala za vpis na seznam svetovne dedipčine organizacije UNESCO. Celoten dosje naj bi bil pripravljen do septembra 2007, na odboru za svetovno dedipčino pa obravnavan poleti 2008. Slovenija naj bi s predlogom nastopila skupaj s Španijo, Mehiko in Perujem. Idrija je za ppanskim Almadenom skoraj 500 let drugi največji rudnik živega srebra v Evropi in na svetu.
NEKAJ AVTOV MANJ
V	Sloveniji je bilo po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) lani na novo registriranih 64.628 vozil, kar je 1091 vozil manj kot leta 2005. Prvič registriranih osebnih vozil je bilo 58.462 oz. 2.290 manj kot predlani. Decembra lani je bilo na novo registriranih 4237 vozil oz. 152 manj kot decembra leta 2005.
PO SVETU
IRAK
V ponedeljek so v Iraku usmrtili soobtoženca nekdanjega irapkega predsednika Sadama Huseina, Ibrahi-ma al Tikritija in Ahmeda al Bandarja. Huseinov polbrat in nekdanji vodja irapkih obvepčevalnih služb al Tikriti ter prvi mož irapkega revolucionarnega sodipča al Bandar sta bila 5. novembra obsojena na smrt. Sodipče ju je spoznalo sokriva zaradi zločinov proti človečnosti v pokolu 148 piitov v vasi Dudžail leta 1982. Izvrnitev smrtni kazni sta med drugim obsodila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in italijanski premier Romano Prodi.
STRATEGIJA
Ameripki predsednik George Bush je demokrate v ameripkem kongresu izzval, naj predstavijo alternativo njegovi novi strategiji za Irak, ne pa da grozijo z umikom finančnih sredstev. Pri tem je Bush ocenil, da bo njegova strategija za Irak v veliki meri določila izid v Iraku ter opozoril, da kakrpnekoli so že razlike v strategiji in taktiki, morajo Združene države zagotoviti, da bodo imeli njihovi vojaki vse, kar potrebujejo za uspeh.
RDEČI KRISTAL
Ob simbolu Rdečega križa in Rdečega polmeseca je postal pe rdeči kristal. Novi simbol je zahteval Izrael, da bi lahko postal polnopravni član teh človekoljubnih organizacij, ne da bi se moral identificirati s križem ali polmesecem. Tako velja pe tretji znak: prazen, rdeče obrobljen romb, kar je sicer simbol izraelske človekoljubne organizacije Magen David Adom.
SLOVENSKA BIRMA V BUENOS AIRESU
V nedeljo 13. januarja je bila vsa izseljenska Slovenija v Buenos Airesu znova zbrana. Združil jo je zopet lep družinski praznik: slovenska birma, ki je bila dopoldne tega dne v baziliki Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v mestu Ramos Mejia.
Po neznosni vročini prejpnjega tedna in nagli spremembi vremena prejpnji petek, zlasti pa v soboto, ko je z dežjem nastopil skoro mraz, posebno v večernih urah, smo imeli v nedeljo prelep jasen in sončen dan. Najbolj so ga bili veseli birmanci in birmanke, njihovi botri in botrice. Pa tudi ostali rojaki, ki so tega dne prihiteli od vseh strani Vel. Buenos Airesa v Don Boscov zavod ^
Ko je ob pol deseti uri stopil pred oltar prevzvipeni pkof g. dr. Gregorji Rožman, je bila prostrana Marijina bazilika nabito polna slovenskih rojakov. V klopeh glavne ladje so bili rezervirani prostori za 378 slovenskih birmancev in birmank ter za njihove botre in botrice ...
BUENOS AIRES 2. poletni kulturni večer SKA se je vrpl na 30. obletnico smrti Rajnerja Marije Rilkeja in je bil
posvečen nesmrtnemu pesnikovemu delu. Udeležba poslupalcev sicer ni bila prav ptevilna (ok. 20), ker je bilo tiste dni zelo vroče in so v tej slutnji pač prireditelji napravili večer v manjp sobi Ilirije. Tem bolj toplo je bilo priznanje, ki ga je žela predavateljica dr. Julija Payman. Njeno predavanje je gotovo najboljna slovenska razprava o pesniku in zasluži publiciranje, po možnosti z uvodom in epilogom dr. Debeljaka o Rilkejevem vplivu na slovensko pesniptvo ekspresionistične ere.
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Jožeta Žnidar piča in
njegove žena,^ge. Vere, roj. Lončar, na Ezeizi, se je rodil sinček. Čestitamo!
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Nova mladina, glasilo slov. srednjepolcev v Argentini. Štev. 9. Vsebina: ,,Tudi s poročili in sodelovanjem z vami v centrali bomo začeli"; Na Tronador (Tomaž Kralj, nadaljevanje); Rdeči doma se upravičeno boje; Luč z gora; Z decembrskega zelnika; Dijakinja in njen svet; Petopolci se poslavljajo; življenje polske klopi (Marjeta Debeljak); Res je: vsak dan nedelja.
Svobodna Slovenija, 17. januarja 1957 — pt. 3
SLOVENCI IN ©PORT
KONČNO ŠESTA
Slovenska reprezentanca v smučarskem teku se je vrnila s premiere v letopnjem svetovnem pokalu - nizu tekmovanj Tour de Ski -, kjer je Petra Majdič po med drugim osvojenem prvem, petem in devetem mestu, na koncu končala kot pesta.
OSTAL JE LE STANOVNIK
Na letopnjo, že 29. izdajo relija Lizbona — Dakar, so priglasili 250 motorjev, 187 avtomobilov y 88 kamionov: 525 vozil (leta 2005 jih je bilo 508). Teren naredi svoje in marsikdo je moral s stisnjenimi zobmi priznati poraz — odstop. Zaenkrat je en odstop bil tudi definitiven: smrtna žrtev motociklista. - V osmi etapi od Atarja do Tichita v Mavretaniji je v konkurenci motociklistov Mijan Stanovnik (KTM) bil 19. in je skupno na 16. mestu. Žal je v četrti etapi Stanovnik izgubil kolega sorojaka, saj je Tomo Merhar moral odstopiti, potem ko si je pri padcu zlomil roko.
NAPREDEK BIATLONKE TEJE
Slovenska biatlonka Teja Gregorin je na tekmi svetovnega pokala s skupinskim startom v nempkem Ruhpoldingu osvojila četrto mesto in s tem tudi najboljpo uvrstitev v karieri, saj doslej pe ni bila vipe od desetega mesta. Gregorinova je delo na strelipču opravila 100-odstotno, za zmagovalko, Švedinjo Anno Carin Olofsson pa je na 12,5 km dolgi preizkupnji zaostala 53,1 sekunde. Zelo dobro je nastopila tudi Tadeja Brankovič, ki je ob petih zgrepenih strelih za zmagovalko zaostala 1:48,6 minute in osvojila 14. mesto.
OSEBNE NOVICE
ODSTRANITEV MIN
Ameripki State Department je sporočil, da bodo Združene države Amerike ponovno namenile denar za odstranjevanje nevarnih min po svetu, tokrat za Vietnam in Črno goro. Vietnam bo tako dobil milijon dolarjev vredno opremo za odstranjevanje min, 92 tisoč dolarjev pa bodo prek Mednarodne ustanove - Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min namenili za obnovo 22 metrov dolgega plovila za odstranjevanje podvodnih min. Omenjeno ladjo je za odstranjevanje min namenila nekdan-a državna skupnost Srbije in Črne Gore, vendar pa e potrebna obnove in posodobitve. Ladja odstran-uje mine v vodah Hrvapke, Albanije in Črne gore.
PROTI ZDA
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in njegov venezuelski kolega Hugo Chavez sta v Cara-casu v imenu svojih držav okrepila stratepko zavezniptvo proti ZDA s sklenitvijo enajstih bilateralnih sporazumov. Hkrati sta se zavezala k ukrepom za zvipanje cen nafte.
Smrt
V barrio San Jose, v Temperley, je umrl Carlos Mar-tinčič (48). Naj počiva v miru!
EVROPA BREZ DIMA
V okviru kampanje HELP - Za življenje brez tobaka bo Evropska komisija v letopnjem letu pe okrepila prizadevanja za promocijo Evrope kot življenjskega prostora brez kajenja in cigaretnega dima. Zato v januarju pričenja z novo serijo televizijskih oglasov, ki jih bodo predvajali v vseh 27 članicah Evropske unije in opozarjajo na nevarnosti pasivnega kajenja za otroke. Oglas se bo vrtel na 80 televizijskih kanalih v 22 jezikih.
ENERGIJA V EVROPI
Evropska komisija predstavlja v Bruslju sveženj energetskih ukrepov za oblikovanje vzdržne, zanesljive in konkurenčne energetske politike povezavi. Z njim želi predvsem zmanj pati odvisnost od dobave energije iz Rusije. Energetski ukrepi so razdeljeni na pEst temeljnih sklopov: načrt za izboljpanje mreže evropskih daljnovodov in plinovodov, trajnostno rabo fosilnih goriv, uporabo jedrske energije, vzpostavitev učinkovitega notranjega trga, obnovljive vire in razvoj energetskih tehnologij. Temeljni cilj novih ukrepov je zmanj pati odvisnost unije od uvoza energije iz tretjih držav, predvsem Rusije. Tudi velja izpostaviti načrt za izbolj panje povezave med daljnovodi in plinovodi v državah članicah. S tem naj bi unija preprečila nenapovedane izpade elektrike, ki so v zadnjih mesecih Evropo kar nekajkrat zavili v temo. V novem načrtu je izpostavljena tudi trajnostna raba fosilnih goriv. Načrt poudarja tudi pomen solidarnosti in učinkovitega delovanja notranjega trga, ki po navedbah strokovnjakov zaenkrat pe ni dovolj razvit. Poseben poudarek je namenjen tudi načrtu za razvoj energetskih tehnologij in obnovljivih virov energije, ki naj bi bili pomembno orodje v prizadevanjih za zmanjpanje odvisnosti od uvoza iz tretjih držav.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) /e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Tončka Šmon, Emi Urbančič Marupč, Natapa Qualizza, Erika Omahna, Nadja Miklič, Miriam Oblak in Tonči Vesel. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Na svidenje — čez tri tedne
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
Pri nas je sedaj lepo
Pretekli teden, v najhujn vročini, so pleskarski mojstri barvali pisarne in hodnik v drugem nadstropju Slovenske hine. Bilo je res že potrebno. Sedaj pa so prostori dunnopastirske pisarne, Zedinjene Slovenije ter urednintva in uprave nanega lista res lepi. Hvala, fantje!
Od leve proti desni: Janez, Diego, Marko, Franci in Agustin.
Slovenka leta
Slovenka leta za leto 2006 je po izboru bralk in bralcev revije Jana specialistka kardiologinja Metka Zorc, so slovesno razglasili v ljubljanski Operni hin. Kot je po prireditvi povedala nova Slovenka leta, tega naziva ni pričakovala, ker v obilici svojega dela sploh ni sledila tekmovanju. Meni pa, da so jo bralci izbrali zaradi ntevilnih bolnikov, ki jih je zdravila, in zaradi energije, ,,s katero smo skupno z bolniki postavili nan tretji slovenski srčni center".
Dragi naročniki in bralci! Ta je tretja letonnja ntevilka. In sedaj nastopi, za urednintvo in tudi tiskarno, tri tedne počitnic. Naslednja ntevilka izide z datumom 15. februarja
Ko se znova srečamo, boste nanli kar nekaj sprememb v nanem dragem tedniku: nova zaglavja, nove stalne sodelavce, nov prijem v že običajnem gradivu. Trudimo se, da bi Vam v letu 2007 posredovali ne
zanimivo
boljne in bolj pestro in bolj branje.
Obenem, ko Vas vabimo, da ostanete zvesti naročniki, pa Vam priporočamo, da list pokažete in k naročitvi povabite ne druge — prijatelje in znance. Le tako bomo lahko nadalje in ne dolgo časa ohranili pri življenju nan list, ki stopa že v nestdeseto (oziroma nsstinnestdeseto) leto.
Urednintvo in uprava Svobodne Slovenije
La Comision Liquidadora de la Mutual Sloga, con domicilio en la calle Ramon L. Falcon 4158 de la Capital Federal informa que por Asamblea General Extraordinaria de fecha 1 de octubre de 2006, se ha dispuesto la liquidacion de la entidad, de conformidad con la normativa legal vigente en la materia, fijandose hasta el 20 de febrero de 2007 inclusive, el plazo para que los acreedores se presenten en Bartolome Mitre 97, Ramos Mej^a, Pcia. de Buenos Aires, a efectos de solicitar, en el horario de 10 a 15 hs., la verificacion de sus creditos, debiendo acompanar los t^tulos justificativos de los mismos, a efectos de su certificacion y devolucion de originales, debiendo ademas, constituir domicilio legal.
DIJAŠKI OBISK
Preživeli smo poseben dan
III letnik Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka se je v nedeljo 12. novembra 2006 odpeljal s skupnim avto-
V Cottolengu smo odkrili kako bolniki težko živijo s svojimi boleznimi, a uživajo navduneno in polni energije vsak trenutek svojega živl-
busom na obisk ustanove ,,Pequeho Cottolengo de Don Orione" v Claypole in v Marijino svetinče Schö-ensttat v Florencio Varela. Spremljali so nas prof. Mirjam Oblak, g. Franci Cukjati in Tomaž Godec.
Med potjo smo se pripravili s skupno molitvijo in vadili pesmi, ki smo jih pozneje peli pri man.
Po kar dolgi poti smo prinli v „Hino Božje previdnosti" kakor pravijo veliki ustanovi Don Oriona. Že ob vhodu so nas navduneno čakali bolniki, tudi redovnice in pomočniki. Oddali smo vse kar smo jim prinesli v dar, med njimi obleke, igrače, hrano, itd.
Ob 10. uri smo se udeležili skupne mane z bolniki. Bili smo prva skupina srednjenolskega tečaja, ki je imela to izredno priložnost. Mana se je darovala v veliki cerkvi, ki stoji med ntevilni-mi poslopji in sredi velikega parka. G. Franci je somaneval, mladi smo pa sodelovali z branjem berila in s petjem ter s spremljavo kitar. Pri petju so nas veselo spremljali tudi bolniki, eden je nas dirigiral, drugi igral po odličnem taktu na tolkala, velika skupina je tudi ploskala. Pri sveti man so bile tudi slepe sestre, na svojih oblekah imajo velik rdeč križ. Te sestre živijo tu v posebnem poslopju.
jenja. Lahko so nam zgled močne volje in veselja do življenja. Sami smo se zavedali, da nas vsaka stvar spravi v malodunnost in slabo razpoloženje, oni pa živijo hvaležni za vsak dan in za vsako malenkost.
Po sveti man nam je eden izmed bratov kon-gregacije govoril o življenju in dejavnosti velikega svetnika. Don Orione se je rodil v Pontecurone v Italiji 23. junija 1872. Posvetili so ga v duhovnika v mestu Torto-na 13. aprila leta 1895. V svojem življenju je dvakrat obiskal Argentino, ki mu je ostala zelo pri srcu. Ustanovil je dve kongregaciji in veliko dobrodelnih ustanov. Umrl je leta 1940 v San Remo v Italiji. Leta 1965 so odkrili, da njegovo telo ni strohnelo, zato je bil znova pokopan. Leta 1980 je Sveta Stolnica proglasila in potrdila, da se je njegovo srce ohranilo popolnoma naravno. Ker je Don Orione rekel, da bo njegovo srce ostalo za vedno v Argentini so prinesli njegovo srce v to veliko svetinče in razstavili relikvijo v glavni cerkvi ustanove. To smo si lahko tudi sami ogledali. Po sveti man smo obiskali njihovo veliko pokopalinče, na katerem sta pokopana tudi dva slovenska duhovnika.
Nato smo obiskali tudi razna poslopja. Peli smo
slovenske in argentinske pesmi in preživeli nepozabne trenutke. Z nekaterimi bolniki smo se igrali, z drugimi se tudi malo pogovarjali, zaplesali ali se povese-
Za kosilo smo nli na veliki vrt in skupno igrinče, kjer smo se usedli pod veliko drevo in se najprej okrepčali, nato smo se v veseli družbi pogovarjali in tudi peli. Prisedli so k nam bolniki, s katerimi smo se tudi igrali v parku. Preživeli smo čudovit sončen dan, ob lepem razpoloženju in v prijetni družbi. Težko smo se poslovili od bolnikov in od te velike ustanove.
Čas nas je priganjal. Nadaljevali smo z nanim obiskom-romanjem k Mariji v Schöensttat. To je približno 5 km. iz Claypole v Florencio Varela. Ko smo stopili iz avtobusa smo zagledali prekrasen kraj, kjer vlada mir, čistoča, mnogo rož in dreves vseh vrst. To je kraj velikih milosti. Najprej smo obiskali mogočno cerkev Boga Očeta. To je ogromno svetinče v modernem slogu in z originalnim oltarjem. V cerkvi smo imeli možnost za preminljevanje in za zapis zahvale in pronnje Mariji ob tako posebnem preživetem dnevu.
Nato smo si ogledali prekrasen in urejen park. V ta kraj prihaja mnogo ljudi na duhovne vaje, na konference, ali da preživi z družino in prijatelji lepo popoldne. Sredinče te ustanove je v Nemčiji. Ustanovitelj je duhovnik Jože Kentenich. Schöenstatt je apostolsko gibanje, rojeno v naročju cerkve in za cerkveno službo. Kentenich je želel, da bi Schöensttat postalo cerkveno srce, in da bi tako cerkev postala duna novega sveta. Na tem kraju Marija podeli mnogo milosti, je poseben kraj srečanja z Bogom kjer je veliko spreobrnjenj in tudi razsvetljenja
BORIS,
Mami, Ati in Erika Čeč
se vsem prav lepo zahvaljujemo za molitev in spremstvo ob težkem preživelem trenutku.
Posebna zahvala naj gre vsem otrokom za vso ljubezen in molitev.
Hvala Bogu in zdravnikom najhujne je že mimo.
Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki ste v času moje bolezni zame molili. Želim Vam božjega blagoslova in sreče v novem letu.
Janko Lavrič
Slovensko letovi nče v Villa Udaondo
Del Cielito 279 — Tel. 4621-9052
Vsak dan (razen ob torkih) od 10. do 20. ure Ugodne cene.
Lepo vabljeni!
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter urednintva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ntevajo!
glede duhovninkih poklicev.
Za zaključek smo obiskali ne majhno kapelico s čudovitim tabernakljem okranenim s svežim in barvitim cvetjem. Tam smo se zahvalili za vse prejete dobrote, za preživet dan, Mariji smo oddali tudi vse nane pronnje in zahvale, skupaj smo zmolili in zapeli ob spremljavi kitar. Voditelji so nam podarili blagoslovljene rožne vence v spomin in podobice tega svetinča. Nato smo se po kratkem sprehodu po lepem vrtu in po skupnem slikanju kar kmalu odpravili na nan skupni avtobus.
Ta dan nam je pomagal, da smo se kot skupina
bolj povezali. Skupaj smo lahko tudi spoznali, da imamo v življenju mnogo za kar se lahko zahvalimo, in da nas tudi preizkunnje in bolezni lahko tudi nekaj dobrega naučijo. Skunali se bomo spomniti gesla Don Oriona: ,,Samo usmiljenje bo odrenilo svet".
Radi bi se zahvalili prof. Mirjam, g. Franciju in Tomažu za spremstvo in vodenje. Drugim skupinam in posameznikom pa priporočamo ta obisk: videli boste, da vam bo ostal nepozaben kot je ostal nam!
Erika Omahna in Nadja Miklič