za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moči GLASILO SVOHODOMISLLJVIH SLOV'EJVCEV V AME"RIK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 5. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offloe at Chicago, 111., under Aot of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 2. februarja 1912. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo! Leto XI. Razgled posvetu. ČRNOGORCI V ZDR. DRŽAVAH PRIPRAVLJAJO REPUBLIKO ČRNO GORO. Belgrad, 31. jan. — Prišlo se je na sled veliki proti monarhistični zaroti, ki si je postavila cilj : upropasti kraljevino Črno goro in postaviti na noge republiko. Kralja Nikita se bi moralo odstraniti iz Cetinja, gl. mesta Črne gore, in bi živel kje v pregnanstvu. Glavni revolucijonami odbor je sedaj v Belgradu. Započela se je pa stvar v Zjed. državah, iz katerih je bilo komiteju poslanih $200,000 podpore za izvršitev namena. Kdo in kaj so v zaroti se drži tajno. Vesti se pripisuje veliko važnost, posebno v slovanskih krogih. Dr. Tavčar potrjen. Šušteršič deželni glavar. Ljubljana. Po zadnjem poštnem poročilu izvemo, da je liberalec dr. Ivan Tavčar, potrjen od cesarja za župana stolnega mesta ljubljanskega. V zbornici imajo naprednjaki ■večino. Dr. Ivan Šušteršič, vodja klerikalne stranke, je od cesarja imenovan deželnim glavarjem vojvodine Kranjske. Zajedno obdrži svoj državnozborski mandat. Bombe v Macedoniji. Carigrad, 31. jan. — V mestu Radoviča se je storil velik zločin od strani bulgarskih metalcev bomb. Po cesti je šel kordon vojaštva v nadzorovalne svrhe ko. med njimi eksplodira velika bomba. Policijski komisar, en poročnik in o-sem vojaških policistov je bilo na mestu ubitih; nadal jnih šest jih je zadobilo težke poškodbe in sam poveljnik je hudo ranjen. Nek Bnlgar, ki je vrgel bombo, je aretiran. Mom^-ir. 31. jim. — Včeraj zvečer se je poskušalo razstreliti tukajšnjo podružnico Saloniške banke. Na poslopje je bilo vrženih več silnih bomb, ki pa niso storile nameravanega in napravile le malenkostno škodo. Tudi ta zločin oblastva pripisujejo bulgar--skim atentatorjem. Boj za unijske gumbe. Sydney, 30. jan. — V mestu Brisbane in Queensland, Avstralija, se je v torek pojavil general štrajk večjih strokovno organiziranih delavcev, ker zahtevajo od cestne železniške družbe, da jim dovoli pri deln nositi unijske gumbe, kar je družba prepovedala.— Nemci vrnejo obisk. Berlin, 1. feb. — Sklenilo se je, da to spomlad oddelek nemškega brodovja vrne obisk ameriškemu, vojnemu brodovju, ki je preteklo leto v juliju počastilo Kiel. Adelbert, tretji sin nemškega -cesarja se bo vdeležil kot morski -častnik obiska. VOJNA Z DELAVCI IN VOJAKI Lisabon, Portugalsko, 31. jan. Kakor se je pričakovalo, se je zgodilo. Delavci gl. mesta Lisabo-na, kateri so s okoliškimi poljedelskim delavci, ki sedaj štrajkaj o, simpatizirali, so se danes izjavili, da se nepovrnejo več na svoje delo. Promet cestne železnice se je moral prekiniti in tndi več časopisov ni izšlo, ker niso mogli dobiti dovolj tiskarjev, ki so tudi stopili v simpatijski štrajk. 8000 vojakov je z nabitimi puškami pripravljenih v vojašnicah, da vsak trenotek stopijo v akcijo in za vsako ceno drže mir v mestu in s silo preprečijo vsake nemire od strani štrajkarjev. Govori se z vso gotovostjo, da imajo štraj-karji 20,000 bomb, in groze, da jih pomečejo med vojaštvo, če bi se zadnje upalo delati mir z bajoneti in s smodnikom. Razlega se klic: “Kri za kri!” Več bomb je bilo vrženih danes popoludne, ki so povzročile veliko škodo in strah med meščanstvom. Vlada se je danes izjavila, da se je voljna pogajati z štrajkarji, da rada spusti na svobodno štrajkarje iz Evo-ra, in se zaveže, da jih pozneje ne bo sodnijsko preganjala. Vlada je tudi pripravljena žrtvovati governerja okraja Evora s tem, da ga odstavi. Vojno stanje. Čeprav poskuša republikanska vlada pomiriti duhove, in rabiti orožje le v izrecnih slučajih, so se danes zvečer odigravali le taki prizori, da je bila vlada primorana razglasiti nad mestom vojno stanje. Veliko število štrajkarskih voditeljev so vojaki aretirali. Patrulje preiskujejo vse sumljive hiše, kjer se vrše tajne seje. 'V vojašnice so danes pripeljali vse državne jetnike, in jutri jih odpeljejo na vojne ladje. Vojaštvo je konfisciralo za več vozov orožja, dobljenega pri^|trajkar-jih. "Vojaštvo je delalo aanes mir z golimi sabljami. Razne novice. WHITE ZOPET PREDSEDNIK. Indianapolis, Ind., 26. jan. 1912. Triindvajseto letno glavno zborovanje združenih rudarjev ameriških (United Mine Workers of A-merica) v Indianapolisu, Ind., ki se je pričelo dne 16. z. m., se u-spešno nadaljuje in bo v nekaj dneh končano. O pričetku konvencije smo poročali zadnji teden in danes nadaljujemo poročilo. Indianapolis, Ind. Rezolucija,, potrjujoča sociališko stranko dela vško, je bila odklonjena z večino glasov v konvenciji U. M. W. of A. Delo monarhistov. Republikanska vlada je prišla na sled monarhistom, ki so priredili v Evora prve nemire. Štrajkarji so dobili od “cesarskih” o-rožje in denar, okoli 1500 mož po številu. Vlada pa je presenetila monarhiste s tem, da je poklicala na noge armado, ki ima povelje, vsak upor zadušiti. Po mnenju vlade, bodo štrajkarji prelili kri za — monarhiste in spodenega tirana Manuela. Sovražniki krompirja. Pariz, 1. feb. — Francoskim kmetom grozi nova skrb, kako odstrani sovražnike krompirja. Neka žuželka, ki se pri pupi izvrže v metulja, dela po njivah krompirja kmetom velikansko škodo. Larve si skopljejo pod zemljo hodnike in požrejo korenino krom pirja; tak krompir ni za na mizo in ga še prašiči s težavo jedo. V Novi Zelandiji in Portugalski je nastala pred nekaj leti voljo teh insektov lakota. V Franciji se je že prejšnje leto pojavila množina škodljivcev a vendar ne v taki meri, da bi se o tem posebej poročalo poljedelskemu ministru. Sedaj je slučaj drugačen. Če se kmetom hitro ne pomaga, ostane Francija lahko brez krompirja, saj v nekaterih provincah se to lahko pripeti. Poljedelsko ministerstvo je že storilo potrebne korake in poslalo na lice mesta izbrano komisijo poljedelskih izvedencev, da pojasnijo kmetom in veleposestnikom, kako se morejo uspešno braniti proti škodljivcem, te tako potrebne življenske brane. Boj med revolucijonarci in cesarskimi. Peking, 30. jan. — Premirje je z današnjim dnem poteklo, od o-beh strani se pa delalo na to, da se je za nekaj časa premirje podaljšalo, vendar se vsi republikanci podvizajo kar najintenziv-nejše, da spravijo svojo armado v popolen red. Revolucijonarne čete so danes zavzele mesto Kučeng v provinci Anveji. Cesarski vojaki so se hrabro borili, prej ko so pustili mesto v roke revolucij o-narnih čet. Na obeh straneh je veliko število mrtvih. Rdeči križ se je poklical tja brzojavno. Tron se odpove. Peking, 31. jan. — Cesarski princi se so danes sešli na posebni konferenci, kjer so se posvetovali o odpovedi prestola. Prišli so do sklepa, da prestol mora sedaj odstopiti, ker so republikanci sprejeli vse cesarske pogoje. Cesarski familiji se dovoli bivanje v tem mestu in vsi njihovi naslovi in premoženje ostane nedotaknjeno in povrhu dobe še $2,000,000 letne pokojnine od republike. Yuan-šikaj je izjavil, da se je pripravljen posvetovati z republikanci za mir, ker uvidi, da dežela in prebivalstvo trpe pod današnjimi od-nošaji, ali boljše rečeno: pod meščansko vojno. Gibanje za izstop rudarske organizacije iz American Federation of Labor se je tudi izjalovilo pri glasovanju. Konvencija je odobrila nasvet zakona, ki ga je predložil v kongresu kongresnik 'Victor L. Berger, soeiališki član iz Milwaukee, po katerem naj vlada skrbi za pokojnine moškim in ženskam, ki so dosegli starost šestdesetih let, ter je povabila kongresnika Bergerja, priti semkaj in nagovoriti konvencijo. John P. White je bil zopet izvoljen za predsednika z večino 45,424 glasov. Lewis je dobil 58,5*94 in White 104,015 glasov. Frank J. Hayes je bil izvoljen za podpredsednika in Edwin Perry za tajnika-blagajnika. John Mitchell je dobil 107.487 glasov za delegata h konvenciji zveze “A-merican Federation of Labor”. Car za vdovo revolucij onarj a. Peterburg, 31. jan. — Ruski cesar je, kot se je danes po Peterburgu govorilo, dovolil vdovi grofa Lea Tolstoj, letno penzijo 10,-000 rubljev ($5,000).) Pravi rudarji za uradnike. Indianapolis, Ind. Vsled izražene bojazni, da bi utegnili kapitalisti nadzirati višje urade združenih rudarjev ameriških in tako škodovati delavcem, je bil sprejet ustavni popravek glede glavnih uradnikov na tukajšnji rudarski konvenciji. Kandidati za glavne urade morajo delati v jami ali o-koli nje najmanj pet let, preden morejo postati kandidati, in biti morajo člani unije tri leta. Socialisti zahtevajo popolnoma nepristransko. Indianapolis, Ind. 29. jan. Na konvenciji United Mine Workers of America je stavil John H. Walker, predsednik illinoiških premo-garjev predlog, da naj ostane glasilo premogarske organizacije “Mine Workers Journal”, v političnih ozirih popolnoma nepristransko. O tem predlogu je prišlo do živahne debate, ki se pa radi preložitve zborovanja ni končala. Tekom zborovanja so prodrli zapadni premogarji s predlogom, da je dovoljeno delavcem v rudnikih priklopitev premogarjem in o-bratno, kakor tudi prestop iz ene lokalne unije ¡k drugi. Odpoklic uradnikov U. M. W. of America. Indianapolis, Ind., 26. jan. — Tukaj zborujoči premogarji so sprejeli danes na konvenciji izpre-membo ustavnih pravil. Izpre-memba dovoljuje odpoklic narodnih uradnikov United Mine Workers of America. “Recall” je mogoče doseči, ako ga zahteva 10 odstotkov čanov, in na zahtevo 30 odstotkov članov se morajo vršiti nove volitve. Socialisti so si prizadevali doseči nižji odstotni po-stavek, a so s svojim tozadevnim predlogom propadli. — Nadalje je bilo sklenjeno, da se bodo vršile konvencije premogarskih delavcev vsaki dve leti, in ne vsako leto, kaJkor doslej. Listnica uredništva. Vsem dopisnikom se ni moglo vstreči in smo morali večje število dopisov odložiti za prihodnjič. V koš ni rajžalo nič, torej je vsak strah nepotreben in se v resnici veselimo pridnosti in spokorjeno-sti vseh, ki so slutili slabo. — — Zgodovinarju: Rusko-japon-ska vojna se je pričela 6. feb. 1904. (Prvi avstrijski cesar) Rudolf Habsburški je nastopil vladanje 22. nov. 1276. KRI TEČE. Lawrence, Mass., 31. jan. — Colonel ¡Sweester, poveljnik milice je izjavil: “Ne bom dopustil več, da bi se prirejale po mestu parade. Četam sem dal strožja povelja, in se ne bomo več igrali. Gledali bomo seveda, da preprečimo prelivanje 'krvi, ampak narediti moramo zopet mir. Mislilo se je, da se bojimo streljati; sedaj se tega več ne bomo ogibali. Vojaki ne bodo od sedaj naprej več spoštovali ameriško zastavo, ki je nosijo v svojih vrstah štrajkarji. Mi ne gledamo za mir sedaj.” Bajonitiran od vojakov. Lawrence, 31. jan. — John Rami, 18 leten dečko, po rodu Sire, je bil od vojakov bajonitiran na Elm cesti, ker se ni hotel takoj u-makniti iz tretoarja. Prepeljali so ga v bolnico. ISieer so rane mladeniča smrtne, vendar se upa, da še okreva. Vojaštvo izjavlja, da se je Rami upiral povelju in da je sam kriv. Po zadnjih izjavah zdravnikov izvedencev, mladenič ne bo živel. 50 ODSTOTKOV JETIČNIH. Ustrelili ženo. Lawrence, 1. feb. — Ker je malica ustrelila štrajkarico Roza, po rodu Italijanko in mater več o-trok, je razburjenje med štrajkarji veliko. Oblasti so hotele naprtiti ubojstvo mlade žene samim štrajkarjem, sedaj se je pa dognalo in dokazalo, da je bila štrajka-rica ustreljena, ko je kričala ‘Dol s tirani!’ Ko je Roza padla na tla, polita vsa z krvo, so jo pobrali in odpeljali hitro v bolnišnico. Na poti je pa v ambulačnem vozu izdihnila za vedno. Vstreljena je bila pod srce z kroglo največjega kalibra. Ker na mir in spravo ne kaže, se delavski voditelji boje, da bo tekla naprej delavska kri, mož, žen in otrok . . . Washington, 31. jan. — Dr. M. H. Foster, prejšnji nadomestni zdravnik zdravilnega odseka in mornariških bolnic, je na zahtevo šolskega centralnega zdravstvenega urada za Ameriko preiskal zdravstveno stanje delavcev v A-laski. Dr. Foster je prišel do groznega zaključka; pri svoji preiskavi in podal danes tu poročilo, da je 50 odstotkov prebivalstva Alaske — jetičnih, ali ki že bolehajo na sušici. Vlada v Washing-tonn je sklenila proti grozni delavski morilki z vso krutostjo nastopiti in odposlati večjo ekspedicijo zdravnikov, da varujejo prebivalstvo pred grozno nalezljivko. DARROW TOŽEN PODKUPLJIVOSTI. Los Angeles, 31. jan. — Znani delavski odvetnik, ki je zadnje zagovarjal brata McNamara, Cla-rence S. Darrow, je obtožen, da je hotel podkupiti nekega porotnika in tudi drugače se pregrešil čez zakone države Californije. Postavljen je sedaj pod $20,000 varščine, katero je sam položil. Če-prav se dela z vso mrzlično hitrostjo, ne bo obravnave le še kaka dva meseca. Zagovornik Dap rowa, Karl Rogers, se je izrazil, da mn bo lahko dokazati nedolž-' Zaključek preiskave dinamitne zarote. Na delo 12 odstotkov od 30,000 štrajkarjev. Lawrence, Mass., 29. jan. Včeraj se je zopet vrnilo nekaj delavcev na delo, toda štrajkarji zatrjujejo, da je to brez pomena, ker lastniki tovaren še vedno nimajo več delavcev na razpolago, kakor 12 odstotkov od 30.000 štrajkarjev. Tovarnarji se na vse mogoče načine trudijo, da bi pregovorili angleško govoreče delavce, da bi se vrnili na delo, toda s prav malim vspehom. Odbor štrajkarjev je sklenil včeraj, naprositi governerja Fossa, da naj preišče vzroke štrajka. Tudi je bilo sklenjeno, da se delavci ne bodo več pogajali s tovarnarji, ako le-ti kmalu ne pokažejo resne volje za poravnave spora. — Pasje plače. Washington, 1. feb. — Zopet so prišle v kongresu na program pasje plače, ki jih plačuje jekleni trust, ali “U. S. Steel Corporation”, svojim delavcem. Odvetnik Louis L. Brandeis iz Boston je sestavil statistiko, po kateri je razvidno, da 65 odstotkov delavcev tega trusta, ne zasluži toliko, kolikor za vsakdanje pičle potrebe rabi mož, žena in trije otroci v Fittsburgu. Delavci omenjene roparske organizacije zaslužijo pri dnevnem 12 urnem deln cel $1.50, in če delajo redno 365 dni v letu, ne prejmejo toliko, kot izdajo za svoje življenske potrebe in kje še tu ostanejo potrebe žene in o-trok. Iz poročila se razvidi, da delavci pri om. trustu ne zaslužijo niti za hrano za se in svojo družino ! Odvetnik Brandeis v svojih iz-vajenjib še povdarja, da je U. S. Steel korporacija v zadnjih desetih letih vzela ameriškemu ljudstvu nič manj kot 650 milijonov dolarjev, več .kot zahtevajo njeni statuti in kot bi moral biti njih proračunjen trgovski dobiček. Kako dolgo še! Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Indianapolis, Ind. 30. jan. — Zvezna velika porota, ki preiskuje dinamitno zaroto, konča najbrže že prihodnji petek svoje delo. Pričakovati je, da bode dvignjenih najmanj 30 obtožb. Obtožbe se glasijo na zaroto v svrbo kršitve zveznih postav, v kolikor se nanaša na transport razstrelil. Brata McNamara in John Manigal se bodo nahajali med obtoženci, toda zadnjega ne bodo kazensko preganjali, ker ga hoče porabiti vlada kot državno pričo. Mnogo obtožencev biva v Indianapolisu, in aretacije bodo izvršene vse na en dan. Kakor se čuje, je uničil John McNamara še pred svojo aretacijo mnogo čekovnih knjižic, katere je rabil pri izvršitvi načrtov dina-mitnih napadov. Združeni proti socialistom. Milwaukee, Wis. — Ker zadnje zakonodajstvo ni uveljavilo nepristranskega volilnega zakona, nameravajo republikanci in demolirati milwauski poskusiti, da strmoglavijo sedanjo vlado sociali-stovsko pri občinskih volitvah v aprilu. Več posvetovanj je že bilo, katerih so se udeležili glavni republikanci in demokrat j e. Po izdelanem načrtu se ima postaviti republikanski kandidat za župana, a demokratski za mestnega blagajnika. Zastopniki republikanskega mestnega odbora so že odobrili ta načrt in demokratični ga bodo v kratkem. Prav tako se razdele nominiranci za aldermane. Delo Čehov. S parnikom “Laconia” Cunard črte je dospel 29. jan. v New York češki učenjak in publicist dr. Fr. H. grof Luetzov v spremstvu svoje soproge. Češki učenjak bode predaval na amerikanskih vseučiliščih pod pokroviteljstvom Bohemian Press Association o češki zgodovini in kulturnem razvoju Čehov. V Washingtonu sprejme češkega učenjaka predsednik W. Taft. Grof Luetzov bode tudi govoril v poslanski zbornici. Češki učenjak, ki izborno prevladuje angleški jezik, se vrne dne 13. marca s parnikom “Mauretania” v Evropo. Predavati začne dne 8. februarja na Columbia vseučilišču. Temu slede potem predavanja v Yale in Harvard vseučilišču, v vseučiliščih Michigan, Chicago, Wisconsin, Iowa^ Nebraska, Minnesota in Cornell ter Princeton vseučilišču. Za Linotype so darovali: Er. Richter, 36c; J. B. Mihe-lieh, 25c; John Marentich, 25c; Jobn Majbin in P. Majhin, po 25c. * V NAZNANILO. Slovenski Podporni Društvi št. 3 S. S. P. Zveze in štev. 59 S. N. P. Jednote vabiti svoje člane in prijatelje v Depue in okolici na zabavno veselico s plesom, ki se vrši v soboto večer, 10. februarja t. 1. v Frank Fowler-jevi dvorani. Vstopnina za moške 25e; ženske proste. V slučaju, da se kateri članov obeh društev ne vdeleži veselice, bode moral v smislu društvenih določb prispevati $1.00 v društveno blagajno. ODBOR. nost svojega velikega klijenta. Darrow sam je sestavil načrt zagovarjanja. Darrow bil izdan. Darrowa je izdal sodnikom nek] detektiv, ki je bil prej v njegovi službi in dal sodišču za Darrowal jako obtežilne dokumente. Rogers na to odgovarja, da je videl že mnogo slučajev, kjer so bile obtežilne stvari za storilca, pa je vladar sodišče izreklo nekaznovanje obtoženca. Izdajici je danes državni pravdnih stavil dve pra-šanji: “Boste lahko veliki poroti dokazali, da je advokat Darrow podkupil porotnike v McNamari aferi? Boste nastopili kot glavna priča države, in vam je zagotovljena krivdna prostost od strani iste?” “Odgovor detektiva Berta Franklin, se je glasil: “Če bom poklican kot priča, bom govoril resnico. — Jaz ne bom nikoli pokrivem prisegel tudi če bi lahko s tem svojim činom u-ničil eksistenco enega človeka”. Nadalje je tudi izjavil, da mu državni pravdnih ni obljubil krivdne prostosti, in je ni tudi ponujal. Darrow sam je izjavil, da je pripravljen ne vse, ker ve da se mu ne more nič dokazati, in če se more, je to delal v prid bratov McNamara. ------------ v j Iz Clevelandske Amerike. Kako se ta svobodomiselna ir rudeča ganga zaganja in zaletava kot hijene v ljudi! Kakor pol ped; visoki cucki, lri se zaganjajo \ močnega ovčarskega psa! Privatno! If we are to “answer a fool according to his own folly”, as the proverb has it, into what depths of idiocy are we to plunge in order to answer the pestilential drivel of Louis J. Pirc. K rojstnemu dne. Berlin, 30. jan. — Glasilo mili taristične stranke, časopis ‘Post je k cesarjevemu 53. rojstnem dne, napisal pombastičen člane' udanosti in pasje ponižnosti na pram Viljemu II. po “božji” vol; cesarju nemškemu. List med drt gim piše da čast Nemčije opere f dinole velika zmagoslavna vojm In čeprav je štiri milijone zape Ijanih državljanov volilo s soc: jaldemokrati in se vesele svoj zmage, in ki hočejo cesarju vzel krono, in uničiti monarhijo, ver dar še pravi patriotizem ni šel i sre Nemcev. Naj o tem njegovo veličanstv ne pomišlja! Naj ve, da bo senc tako hitro izginila, ‘kakorhitro s pokaže solnee, in kadar bo on i peliral na svoje ljudstvo in ga pc peljal k velikim političnim dogod kom. Da bi se to hitro uresničile je naše najiskrenejše voščilo. E V STARO pošiljamo: z a $ 10,35 ................. 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 ................ 500 kron, za S 204.50 ............... 1000 kron za $1020.00 ............... 5000 kron- Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St, New York 104 St, Clair Ave., N.,E. Cleveland, Ohio Zahodna Bolniška Podporna Jednota. RAVENSDALE. WASHINGTON. Vstanovljena 25. aprila ia ink »rporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predselnik: FRANK JERAS, Brx 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PA.VE Ci KOS, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FSLICIA.M. B)x83, Enamc.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash. LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, ¿'rain Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. Avstrijski Jugoslovani in morje. s Spisal dr. Karl Slane. 'Tlidi političen milje upliva na narode. Rimljani so bili začetkoma kmetje, ko so začeli vojne s sosedi, so postali bojevite narave; kot republikanci so bili strogo pošteni, pod cesarji najhujši izkoriščevalci podvrženih narodov. A-rabci so bili v svoji revni prvotni domovini nevedno ljudstvo. Nevednost je posledica reve. V 8, stoletju zasedajo Arabci najboljši del Španske in tam razvijejo veliko kulturo. Kulturni zgodovinar Buckle je našel med prvotnimi narodi v Ameriki v gotovem mi-ljeju isto razvijanje, iste misli, kakor med narodi v Evropi. V tem oziru se lahko trdi, da vodi vse narode na svetu naravna pamet in da ustvarja ista skoraj povsod jednako kulturo, ako je milje in drugo podano. V prebogati naravi so se ljudje lahko o-mehlkužili, ko so si enkrat ustvarili neko kulturo in je potem nastala stagnacija. Prevelika narodna reva zavira razvoj, dasi utrjuje telesno žilavost in včasi tudi duševno. Dobro leži v sredini. Bogastvo pa je stvarjalo dosti lepega na svetu. Do tega vodijo posebni načini gospodarjenja. Kaj so imeli Feničani, Grki in Rimljani velike trgovine po morju in kopnem in kako neizmerno so se bogatili! To bogastvo pa je tudi pomagalo razvijati vse kulturne elemente. Grško-rimljansko kulturo danes po večjem poznamo. Ta kultura pojema, ko privihrajo Germani in razderejo mesta, ognjišča kulture, pa tudi središča trgovine in bogastva. “Glavna trgovska mesta so tudi središča civilizacije in kulture. Kjer si ni meščanstvo v stanu zagotoviti politične in duševne svobode, tam se ne more govoriti o visokem vzletu njegovega kulturnega dela.” To velja tudi splošno, ne samo za trgovstvo kakega naroda. Vzemimo bogastvo Amerike in videli bodemo, kako se razvija v tem bogastvu tudi kultura Amerikancev. Prav nadarjeni narodi so zgubili svojo visoko kulturo, ko so zgubili svojo svetovno trgovino, in prav neznatni narodi so se popeli do visoke omike, ko je veliki promet potegnil talk narod seboj. Saj se vidi v malem, kako je z omiko in bogastvom v sedanjih časih: kalko zelo se razlikuje gospodarstvo v krajih brez železnice na-pram onim, koder teče železnica; tu se blagostanje in omika dvigata. — ISeveda je treba tudi dotičnemu narodu politične moči med sosedi. Kakor hitro ta politična moč ne more varovati svetovne trgovine kakega naroda pred drugimi, je z njo in z večjo kulturo pri kraju. “Rimljan sem”, to je pomenjalo ponosnega človeka in tako se glasi sedaj tudi iz ust članov visoko kulturnih narodov. Ako je narod bogat, mu širi zavest bogastva ponos, eneržijo, reva pa tlači k tlom. Torej ni rasa vse v razvoju kakega naroda do višje kulture, zelo so tudi merodajni navedeni činitelji ; narodu, ki še nima znatnega bogastva in z njim kulture, se ne more odrekati možnosti do dosege kulture in bogatstva. Omeniti je tudi, da podedova-nje lastnosti v narodih ni brez važnosti. Dokazalo se je, da se podedujejo instinkti, spomin, nava- de, fantazija, razpoloženje k u-metnosti, k posebnim vedam, čustvovanje, strasti, skoraj ves značaj prednikov. So celi narodi, ki so posebno nadarjeni za muziko, drugi za kiparstvo. V nekaterih narodih je posebno versko razpoloženje razvito in se podeduje naprej. Ker mešanje s heterogenim, različnimi rasami škoduje, pazijo narodnjaki kakega naroda na to, da ostaja rasa čista. Da se podedujejo človeške lastnosti, tudi pozneje pridobljene, naprej roda do roda, je dognana dogma naravoslovne vede. Gre se torej za to, kaki so bili predniki kakega naroda, ali so nakupičili dosti dobrih lastnosti v svojem svojstvu in iste naprej zarodili in kako so se družili spoli. 'Še ni dolgo, ko so bili učenjaki prepričani, da je dobro, ako se človeške rase križajo. Novejši antropologi so drugega mnenja in kažejo v tem oziru na križanje črnih in rdečih z belimi ljudmi. V Indiji in južni Ameriki kažejo križanja različnih ras, da bastardi nimajo dobrih lastnosti, vsaj v značajih niso dobri, in kulture taki mešani narodi ne spravijo naprej. Ti novejši antropologi kažejo tudi na EVropo. Ko so se zmešali stari, v kulturi visoko stoječi Rimljani z Germani in Slovani, so nastali narodi, ki dolgo niso zmogli kaj prida kulture. Temu križanju se pripisuje, da je bila vsa velika rimška kultura po tem zmešanju narodov z drugimi narodi več sto let kakor mrtva in se je še le začelo lepše življenje, ko so se ti mešanci skozi veliko generacij med sabo združevali in je tako nastalo zopet križanje v sorodstvu. (Inzucht.) Tako je nastalo barbarstvo, ko so prišli Goti na Špansko in tam deloma izgnali visoko kultivirane Arabce, deloma pa se z njimi križali. Gdki so nazadovali, ko so se zmešali s Slovani. Na Ruskem so zmešane rase Nemcev, Slovanov, Tartarov-Mongolov in kulturelno razvijanje gre težavno naprej. “Bastard je slabši, fco njegovi hudobni stariši”. Dobro je le križanje, ako se dogaja med sorodnimi in jednakovredni-mi rasami. V severni Ameriki je križanje med Angleži in Nemci dobro, tudi križanje s Francozi in Italjani, ne pa z Zamorci, Indijanci ali Mongoli. (O križanju s Slovani se še nič ne omenja.) “(Pri križanju heterogenih pasem se lahko zvišajo individuelne sposobnosti, ali generalne, instinktivne zmožnosti (značaj) se zgubljajo; slednje so pa potencijelen moment, kateremu je pripisati vse veliko.” — “V čistih rasah je moč podedovan ja večja; iz družitve ljudi čiste rase nastajajo geniji, veliki talenti, ki spravljajo razvoj kulture naprej, ki so voditelji narodov.” To bi bili tedaj činitelji, ki neposredno uplivajo na razvoj človeka in ljudstva. Uplivajo pa na podlagi gospodarstva. Človek rabi za svoje preživljanje stvari, ki jih daje narava. Te stvari pripravlja za svojo rabo. Vse življenje, materijelno kakor duševno in čustvovanje je po večjem odvisno od te priprave živeža. - In človek skrbi v že razvitejšem stanu za to, da ima trajno stvari za preživljanje. To se pravi, da človek gospo- FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. EL, Cleveland, O, PRODAJA P A R O -BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko 82 Cortlandt St., New York Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. TELEFON CANAL 4250. Kakovost vedno ista. Povsod za kupiti, dari. “Gospodarstvo vsebuje vse delo in vse naprave, ki so namenjene preskrbovanju ljudi s stvarnimi blagri.” V tem so si učenja-k, ki se pečajo z narodno ekonomijo, zgodovino in socijologijo, e-dini, da je gospodarstvo podlaga vsega razvijanja človeika in družbe.” Gospodarske vezi se morajo priznati za temelj človeške družbe, proti katerim uplivajo vsi drugi činitelji le kot regulatorji zunanjih organizatoričnih oblik.” “Gospodarstvo človeka in družbe je podlaga, iz katere klijejo naravne zveze sorodnikov, roj alkov, od njega je odvisen razvoj rase, odvisen razvoj prosto od ljudi u-stvarjenih vezi, kakor zgodovinskih, političnih, verskih, državnopravnih, vezi, katere stvarja omika, društvovanje, promet, posest, lastnina, pridobivanje. Vse pravo izhaja iz gospodarstva.” Veliki dobrotnik delavstva dr. Karl Marx, nstvaritelj sedanje svetovne soeijal - demokratične stranke, je trdil: “Vse produktiv-ne razmere stvarjajo gospodarsko strukturo družbe, realno podlago, na kateri se dviguje juristična in politična vrhna stavba in tej podlagi odgovarjajo posebne oblike družabne zavesti ljudi. — Oblika proizvajanja materijelnega življenja povzroča tudi soeijalen, političen in društven proces življenja.” (Die Gesammtheit der Produktionsverhältnisse bildet die ö-konomische Struktur der Gesellschaft, die reale Basis, worauf sich ein juristischer und politis-sher Ueberbau erhebt und welcher bestimmte geselschaftliche Bewusstseinsformen entsprechen. ■— Die Produktionsweise des materiellen Lebens bedingt den sozialen, politischen und geistigen Lebenspro-cess überhaupt.”) Marksov sode-lovalec Engels je to formulacijo omilil, pisavši: “Političen, pravni, filozofski, verski, literarni, umetnostni itd. razvoj človeštva temelji na ekonomičnem razvoju. Ali vsi drugi razvoji reagirajo tudi vzajemno na razvoj ekonomične podlage. Ekonomičen položaj ni sam na sebi aktiven vzrok in vse drugo le pasivna posledica, ampak postaja vzajemnost na podlagi e-komomične podlage, ki je na slednji instanci merodajna . . . Država ima po večjem slediti kretanju proizvajanja, ali ona tudi reagira vsled po družbi ji dane samostojnosti na pogoje in izvršitve produkcije.” To sklepanje socijalnih demokratov je tako zvano “materialistično naziranje zgodovine.” S temi in drugimi nauki sta dva socijalista Marx in Engels precej uplivala na poznejšo vedo o narodnem gospodarstvu in na učenjake tej vedi sorodnih strok. Gori sem jednega citiral, ki drugače socijalizmu ni prijazen. Gotovo je, da je gospodarstvo važen činitelj za razvoj vsega drugega v narodu. Orisal sem v začetku tega spisa zgodovino gospodar, stva na Slovenskem. Tedaj si tudi lahko razjasnimo naš razvoj. In tedaj najdemo tudi v našem gospodarskem razvoju, da je v njem razvita v nekem stadiju delitev dela. Na feudalni kmetiji še ne toliko pač pa, ko nastane meščansko delo; v njem se vidi, kako posamezni zasledujejo posebne gospodarske smotre in kako nastajajo razni poklici. Tudi pri nas nastajajo mesta in v njih razni o-brtniki, dri tudi razvijejo svoje posebno pravo, obrtno, trgovsko pravo. Ti poklici, obrtniki imajo svoja posebna naziranja, ker vse motrijo iz stališča svoje obrti. V naši zgodovini najdemo stanove (“IStände”). “Skupnost koristi in dolgo trajajočih koristi stvarja kak stan.” Dosti upliva pri tem ima premakljiva ali nepremakljiva posest. Ko se ločijo ljudje v narodih po posesti, lastnini, dobimo razrede (Klassen). Imajo različne razrede po kakovosti in velikosti premoženja; ker se je pa tudi razvilo delavstvo, ki nima nič nepremakljivega premoženja, imamo tudi že dva splošna razreda: posestnikov in neposestnikov. Stanovi si nasprotujejo ali se tudi večkrat zjedinjajo v dosego kulturnih interesov, razredi so pa izraz izključno gospodarskih posebnih interesov in gospodarske premoči enega nad drugim; — zaradi tega ni sporazumljenja med njima. V razredih se razvija posebna razredna zavest, kakor v stanovih in ta zavest učinkuje v nastopih posameznega člana kake ga razreda kot naravni zakon. — Glede nastanka in učinkovanja te stanovske, razredne zavesti imamo posebno vedo, ki se zove soci-jologija. — V kratkih potezah nacrtam to učinkovanje razredne zavesti. Ko zapusti kmet zadružno, komunistično gospodarenje in ga zajamejo vojaško organizirani ljudje, nastane s tem stan gospodov in stan tlačanov. Prvi hoče gospodariti in izkoriščati tlačana, da mu dela in daje kolikor gospod rabi. Ko nastanejo mesta, hočejo tudi meščani dobiti koristi iz kmeta in njegovih gospodov, hočejo tudi meščani priti do vlade; vlada daje moč čez druge. To pa se ne dogaja mirno; boji in sicer budi boji nastanejo med stanovi in včasih se zbudi tudi kmet, ki hoče stresti jezdece raz svojega hrbtišča. — To so stanovski, razredni boji. Dalje prihodnjič. STRUP V IZPRIJENI JEDI. Zadnjič smo govorili v Gl. Sv. o strupih, posebno o alkoholu, ki je povzročitelj pač najhujšib nesreč in slabih družinskih razmer. S strupi danes končamo in se vstavimo še v točki: Strup v izprijeni jedi. iSlabo prekuhane jetrne (bele) in krvave (rdeče) klobase se ob neprimerno mehkem in vlažnem vremenu kaj rade izpridijo; napravijo se v njih neke zelo strupene tvarine, fctere zvedenci imenujejo “ptomaini”. iSlabo, izprijeno klobaso spoznaš na tem, da izpre-meni barvo in postane zelenosiv-kaste barve, žarkega kislega okusa in dobi duh po plesni. Tudi v pokvarjenem, slabo prekajenem in slabo osoljenem mesu, posebno v svinjskem mesu (gnjati, plečetih, jeziku), v starem siru, v starih ribah iu rakih se napravijo “ptomaini”, ki zelo škodijo zdravju, pokvarijo človeku želodec, ali mu pa končajo celo življenje. Zelo škodljiva je tudi stara izprijena beljakovina (kurjih ali druge vrste jajee), in ni dolgo od tega, da se je v New Yorku cela rodovina na ta način ostrupila. Gospodinja je delala močnato jed, za ktero je dobila starih beljakov. Kakih petnajst ur po zaužiti jedi je zbolelo šest o-seb tako hudo, da so jih zdravniki komaj rešili. Urez deset do dvajset ur po zaužiti izprijeni jedi te začne peči gorečiea (zgaga), jed bruhaš iz sebe, driska se te poloti, glas postane hripav, zrenica se razširi, požiraš težko, žila tako oslabi, da jo je komaj čuti, sapa je vedno težja in težja, vsi udje otrpnejo; če hočeš pogledati, moraš gornjo vejo oči j s prstom privzdigniti, suh kašelj te nadleguje in zaspati ne moreš. Vrti se ti v glavi, glava te silno boli, v malo dneh zelo shujšaš, vedno si slabši in slabši, dodder ne.ugasneš. Varuj se torej starih izprijenih jedij, ki ti lahko končajo življenje. Če si pa iz nevednosti kaj takega vendar le pojedel in ti postane slabo v želodcu, hitro povzroči bljuvanje, potem pa pij kisa, ali vina, ali črne kave in pokliči nemudoma zdravnika. Ker smo ravno v zimskem času, spregovorimo malo zmrzlih ali o-zeblih udih. Zmrzli ali ozebli udje so spočetka zatekli, višnjeve barve, vroči in zelo boleči; če pa mraz dalje časa vpliva na nje, oblede, postanejo mrzli, malo občutljivi in okorni. Največkrat ozebejo prsti na rokah in nogah, nos in ušesa. Ozeble ude drgaj v hladni sobi s snegom, ali z otiračo, v mrzli vodi namočeno, ali jih kopaj v mrzli vodi, dokler se ne omehčajo in ogrejejo; še le tedaj jih smeš odeti in ozeblega človeka spraviti v goikejšo sobo. Pri hudem mraku vpliva mrzlo-ta pri slabi obleki na ves život, tako da se človek trese od mraza in udje postanejo okorni. Revež tisti, ki ga to doleti na samoti. Vsa koža se skrči, krvne žile se zožijo, v sredino života in istotako tudi v možgane pride o-bilo krvi; vsled tega prime člove- ka zaspanec, on sede kraj pota, da bi se malo počil, zaspi in se več ne predrami. Kaj rado se to primeri utrujenemu in lačnemu popotniku ali pijanemu človeku. Zatorej se ne spravljaj ob hudem mrazu peš na dolgo in samotno pot, ravno tako tudi ne puščaj pijanega človeka ob hudi zimi samega domu. — Navedli bi lahko več primerov,ker je vsako leto citati in slišati o takih nesrečah. Če imaš le količkaj upanja, da je še kaj življenja v zmrzlem človeku, spravi ga v nezakurjeno, mrzlo sobo, pokrij mu ves život z mrzlimi mokrimi obkladki in ga s temi drgaj. Kedar se jame oživljati, daj mu piti močne črne kave z rumom, ali žganja, ali vina, kar je pri roki. Odeni ga z volneno o-dejo in ga spravi počasi v gorkej-šo sobo. Vsak slovenski delavec | | mora citati svoje glasilo j I t. j. "Glas Svobode!” j Pilsen Auditorium Restavracija in Bui6 JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Bine Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicr ge- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r ’mat'.rveđno na čepu. Importirana vina in cig-are. Angleščina brez učitelja! I Po navodilu slovensko-angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane Sl. in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA, 533 W, ... Največja zaloga slovenskih knjig. H5 St„ New York, N, l Pišite po cenik........... % S.S.P. v Zveza y Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: ||250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Boi S03. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Aie., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOE SVANŠEK 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 1812 W. 22. Place, Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika .JTos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na 'John Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. Sprejeta nova društva: Društvo št. 89 v (Sygan, Pa. :. John Blekač, 3007 ; John Pleteršek. 3008; Janez (Mravlja, 3009; John Lutz, 3010; Prane Urankar, 3011; (Matevž Oblak, 3012; Anton Žagar, 3013; Leopold Zupanc, 3014; Anton Lavrenčič, 3015 ; Matija Ipavec, 3016 ; Lovro Slivnik, 3017 ; Johan Zupanc, 3018 ; Tomaž Skender, 3019; Martin Kranc, 3020; (Franc Svečnik, 3021 ; Frank Pustovrh, 3022 ; Franc Kovan, 3023. Društvo št. 90, Washoe, Mont. : John Putzel, 3026; Anton Ersene, 3027; Alojz Čadeš, 3028; John Čadeš, 3029; John Kumše, £030; John Bukovec, 3031; Anton Sušnik, 3032; Frank Bihar, 3033; Josip Lesjak, 3034; Martin Bihar, 3036; Rud. Krivec, 3036; Blaž. Planinšek, 3037; Josip Kampoš, 3038; John Usnik, 3039; Frank iStanišek, 3040 ; John Mayer, 3041 ; Štefan Fekety, 3042. Društvo št. 91 v Black Diamond, Wash.: Agnes Tratnik, 3043; Francis Kramer, 3044 ; Ana Plaveč, 3045 ; Matilda Petschnik, 3046 ; Marija Tostovršnik, 3047 ; Antonija Mlinar, 3048; Francis Klančnik, 3049 ; Genovefa Podkrajnik, 3050. Novo pristopli člani in članice: K dr. št. 2: Florijan Kastelic, 2920; Josip Luzar,. 2921; John Kastelic, 2922. — K dr. št. 4 : John Urleb, 2923. — K dr. št. 8 : Josip Zupančič, 2924. — K dr. št. 9: Karl (Vidmar, 2925; 'Lulka Vidmar, -2926. — K dr. št. 10: Ciril Jezeršek, 2927. — K dr. št. 11: John Pour, 2928 ; John Urban, 2929. — K dr. št. 12 : Filip Kolar, 2030. — K dr.’št. 14 : Peter Rozman, 3031 ; Vincenc Šum, 3032 ; Anton Mrak, 2933 ; Ivan Rebol, 2934; John Črepinšek, 2935; Ignacij Juvan , 2936; Frank Klueevšek, 2937 ; Josip Tršinar, 2938 ; Frank (Bergant, 2939; Martin Kožuh, 2940. — K dr. št. 20: Matija Ra uh, 2941 ; John Pengov 2942 ; Frank Trebeč, 2948' ; ‘Frank Istenič, 2944 ; John Požun, 2945 ; Andrej Bole, 2946 ; Anton Opeka, 2947 ; Frank Mervar, 2948 : Anton Mihelčič, 2949. — K dr. št. 2-1 : Martin iSaiz, 2950; Frank Saiz, 2951 ; John Saiz, 2952.; John Kobilšek, 2953. — K dr. št. 22. Anton Batič, 2954. — K dr. št. 23 : Matija Mužar, 2955; Ivan Golčar, 2956. — K dr. št. 24: Vaientin Troger, 2957. — K dr. št. 26: Frank Salehar, 2958; Peter Basar, 2959 ; John Lokar, 2960; M. iSt. Wrba-nič, 2961; Alex Globočnik, 2962 ; Ivan Božič, 2963; Joe Kovič, 2964. K dr. št. 28 : Chas. Schneider, 2965. — K dr. št. 31 : Imbro Dumbo-vič, 2966 ; Štefan Priselac, 2967. — K dr. št. 35 : Johan Peterlin, 2968. K društvu štev. 36: Martin 'Samide, 2969. — K društvu št. 42: 'Filip Vukanič, 2970. — K društvu štev. 43: Frank Prašnikar, 2971. — K dr. št. 45: Josip Perič, 2972. — K dr. št. 47 : Ana Sadar, 2973; Francis Trampuš, 2974. — K dr. št. 51: Josip Blekač, 2975. — K društvu štev. 52: Florijan Brevar, 2976. — K društvu številka 55 : J. Gašperšič, 2977. — K društvu številka 56 : Johana Štefic, 2978. — K dr. št. 60: Frank Grlica, 2979. — K dr. št. 62 : Frank Kužnik, 2980. — K dr. št. 67 : Ema Štefančič, 2981. — K dr. št. 70: Alojz Korošec, 2082. — K dr. št. 71 : Marko Tekanc, 2983 : Jakob Baloh, 2984. — K dr. št. 72: Rafael Rački, 2985. — K dr. št. 74: Frank Mavri, 2986 ; Martin Golob, 2987. — K dr. št. 75: Anie (Richter, 2988. — K dr. št. 80: Louis Kobé, 2989; Johan Kobé, 2990; Frank Drab, 2091; Rozalija Kolar, 2992. — K dr. št. 82: John Boucha, 2993. — K dr. št. 83: Anton Gašparac, 2994; Kazimir Mihelčič, 2995; Anton Valkovič, 2996; Marija Pleše, 2997; Frančiška Marotič, 2998 ; Marija Šnajdar, 2999. — K dr. št. 87 : Anton Zgonec, '3000; Josip Gornik, 3001; John Modic, 3002; Karl Otoničar, 3008; Josip Lenarčič, 3004; Frank Virk, 3005; Josip Malo vic, 3006. Zopet sprejet črtan član: Od dr. št. 31 : J. Juraie, 722. Prestopli člani: Od dr. št. 2 : L. Mlakar, 1222 k dr. št. 55. — Od dr. št. 4 : K. Levar, 101; J. Rosenstein, 111; J. Pečnik, 1010 ; F. Pečnik, 2424; vsi k dr. št. 85. — Od dr. št. 5 ; J. Škedel, 2135 k dr. št. 80. — Od dr. št, 14 ; Rud. Lizzi, 354 k dr. št. 35. — Od dr. št. 36 ; St. Rozina, 530 k dr. 88 ; F. Kmet, 826 k dr. št. 33. — Od dr. št. 53 : J. Remec, 2457 k dr. št. 67. — Od dr. št. 71 : J. Srebrna k, 841 (k dr. št. 2; F. Mišjak, 1983 k dr. št. 23. — Od dr. št. 73: A. Kine, 1946 k dr. št. 23. — Od dr. št. 74: J. Kočevar, 2127, k dr. št.70. Potujoči člani in članice: Od dr. št. 2: F. Pregelj, 75. — Od dr. št. 6: J. Straus, 731; F. Fortuna, 1154; A. Rebolj, 2265; A. Vidmar, 303; J. Lupan, 1579. — Od dr. št. 7 : L. Povše, 398 ; S. Galičič, 1229. — Od dr. št. 9 : M. Mesojedec, 213; F. Drobnič, 230; L. Janko, 897 ; J. Tomšič, 2529. — Od dr. št. 10: A. Stanovnik, 336; J. Guzel, 1477; M. Demšar, 1478; G. Gantar, 520; L. Vesel, 1678; F. iSlabe, 252'. — Od dr. št. 12: F. Kranjc, 2525. — Od dr. št. 13 : G. Zupančič, 1166 ; M. Pacek, 329. — Od dr. št. 16 : J. Fuergas, 441 ; V. Podobnik, 568. — Od dr. št. 17 : M. Pirnat, 1326. — Od dr. št. 20: V. Kandoni, 506; J. Kvas, 1423; J. Meden, 795 ; A. Zrimšek, 796. —Od dr. št. 21 : A. Kitz, 511. — Od dr. št. 22: : M. Raunik, 553 ; M. Zabrišček, 1490. — Od dr. št. 24: I. Brenčič, 1021. — Od dr. št. 25: M. Jurjevčič, 2725. —Od dr. št. 28: I. Car, 1619. — Od dr. št. 30: I. Murgel, 685. — Od dr. št. 34: J. Paulich, 2275 ; M. Potočnik, 1999. — Od dr. št. 35 : M. Košmerl 807 ; Od dr. št. 38: J. Lovša, 859; L. Zorko, 2244; M. Fabijan, 868; J. Jerman, 1932. — Od dr. št. 44: G. Humljan, 1034. — Od dr. št. 45: J. Miklančič, 2372. — Od dr. št. 46 : J. Movem, 1192. — Od dr. št. 48 : J. Ljubi, 2440. — Od dr. št. 50: Paulina Bastl, 1217. — Od dr. št. 55: J. Žemva, 1856. — Od dr. št. 56: G. Novak, 1520. — Od dr. št. 60: F. Gerlica, 2979. — Od dr. št. 62: J. Zallar, 1533. — Od dr. št. 77: A. Cizej, 2220. Suspendirani člani in članice: Od dr. št. 3: L. Bradeško, 2133. — Od dr. št. 4: F. Cirar, 635; J. Perdič, 1404. Od dr. št. 8: Št. Bogovič, 1230. — Od dr. št. 10: K. Telban, 245; J. Petrovčič, 253; J. Sinkuš, 1476. — Od dr. št. 12: P. Slaburnik, 1894. — Od dr. št. 13: A. Novickal, 323. — Od dr. št. 16: A. Rozetka, 1818. — Od dr. št. 18: J. Škof, 480; J. Rojšek, 644. — Od dr. št. 19: J. Florijaneič, 494. — Od dr. št. 20: A. Gruden, 2485; A. Kužnik, 501; I. Longar, 651; J. Urbas, 499; Št. Perše, 1913. — Od dr. št. 26: O. Raut, 1693. — Od dr. št. 27: F. Mihevc, 953. — Od dr. št. 31: P. Dujnovič, 728; A. Manlkovich, 710; I. Sepah, 716; M. Me-han, 1106; Iv. Lepak, 1257; I. Belačič, 1500; A. Maliseveski, 1997; L. Gadki, 2156; S. Prtljaga, 2153; I. Starčevich, 2653; A. Stancin, 2651; Fl. Galetič, 2251. — Od dr. št. 35: M. Madec, 2367. — Ocf'dr. štev. 38: A. Schablowsky, 1603. — Od društva štev. 39: A. Lah, cert. štev. 1887. — Od društva štev. 42: M. Ferko, 982. — Od dr. št. 43: J. Krhlikar, 2548. — Od dr. št. 48: C. 'Razložnik, 2110; M. Rot. 2072 ; A. Strossberger, 1136. — Od dr. št. 52; W. Kančie, 923. Od dr. št. 53 : I. Faleškini, 1299. — Od dr. št. 59: F. Krištof, 2170; T. Lončar, 2674; J. Baudek, 1861. — Od dr. št. 64: N. Stipančič, 1870; F. Krančič, 1974; M. Lukančič, 2065. -— Od dr. št. 66: F. Tau-char, 1652. — Od dr. št. 67: Fr. Črnkovič, 1875. — Od dr. št. 73: M. Lukaes, 2039. — Od dr. št. 80: J. Nose, 136; M. Bobnič, 2586. Odstopli člani in članice: Od dr. št. 14: Ana Bogataj, 2708. — Od dr. št. 55: J. Gore, 1368; A. Raker, 1353. — Od dr. št. 70: S. Mrak, 1788; I. Selan, 2246; J. Pucelj, 1773. /Mani člani in članice: Od dr. št. 12: V. Wišnjewski, 879. — Od dr. št. 13: J. Kapovik, 324. — Od dr. št. 15: S. Šinkovec, 423. — Od dr. št. 25: F. Košmerl, 588; Mary Košmerl, 2239. — Od dr. št. 27: J. Korošec, 1434; F. Žot, 1699. — Od dr. št. 50: Paula Ermenc, 1446. — Od dr. št. 52: J. Močnik, 45; K. Močnik, 37; V. Kaučič, 923. — Od dr. št. 59: L. Mlinarič, 2761. Umrla člana: Pri društvu št. 11 v Staunton, 111., Max: Pleterski, 1803; povožen od železnice. — Pri društvu št. 74 v Johnstown, Pa., Mihael Pe-šie, 2194, ubit v premogokopu. Jos. Benko, gl. taj. V SOBOTO. Spisal F. V velikem začrnelem poslopju so stanovali delavci. Okoli in okoli poslopja je bila neprodirna tema; svetilke ali žarnice ni bilo nobene nikjer. Povsod je gospodarila tema. V strugi je bučala in šumela reka. Temne sence so prihajale in odhajale. Nočno tišino je motil za hip pijan smeh, sirovo petje, tudi ženski im otročji jok, potem pa je bilo zopet vse tiho. Le zdajinzdaj se je začul šepet delavca in delavke, ki ju je družila ljubezen; pomešal se je z mrmranjem vode, ki je hitela naprej. Vstopil je. V veži je bilo tema, ali noga je bila vajena; ni se nikamor zadel. Suha, koščena roka je tipala po mokrem zidovju in za dela ob kljuko. Nizka, široka vrata so se škripaje odprla; v sohi je bila tema. Zato je posvetil. Svetloba žveplenke je padla po stenah in ležiščih. Črne postave so ležale na umazanih blazinah. Nekdo se je zbudil in se obrnil na drugo stran; slama je zašumela. Zopet je bilo vse tiho. Mir je bil v sobani, )ki je bila širna in prostrana. Prižgal je svečo in sedel na kovčeg oh ležišču. Saj prava postelja ni bila. Na deskah je ležala trda blazina, ob vznožju je bil zvit nečeden koc. Naslonil se je oh ležišče in si ogledoval napete roke. Bila je sobota. Ves teden je kopal v jami, dan na dan; danes pa je sobota in jutri je nedelja. Nejevoljen se je otresel misli, da ob nedeljah ni dela in ne plače. Dosti je šest dni, si je mislil. Šest dni je dela, od ponedeljka do sobote, v soboto je plača, v nedeljo pa je praznik dela. Vsakdo praznuje svoj dan. zakaj ga ne hi delavec? In izvlekel je izza srajce ruto, premočeno z znojnimi kapljami. V njej so bili skrbno zaviti sadovi znoja in potu: trdo zaslužen denar. (Sladko čuvstvo ga je objelo. Z ljubeznijo in skrbjo je polagal tolar za tolarjem; pet jih je bilo. Zopet je iznova začel in zopet je štel, a. tolarjev je bilo vedno pet, ves zaslužek celega tedna. (Vrata so se odprla. Omahuje je vstopil drug delavec. Poznalo se mu je, da ni več trezen. Glasno je ropotal z okornimi čevlji in se zadeval, zdaj v steno, zdaj zopet ob zaboj. Delavci so se predramili; začeli so pomalem kleti in se obračati. Dolg, izsušen delavec je planil pokonci in izginil. Hladen zrak je zavel po sobani; plamen sveče, ki je bila lojeva, je vzplapolal in zadišalo je po loju. Omahnil je vznak na svojem ležišču in zaprl oči. Bilo mu je neizmerno prijetno. Pred očmi so se mu ponavljali dogodki. Polna soha pivcev, gost dim, da se komaj vidi, na mizah vrčki, stekle- nice, bujne natakarice, in zdaj plačuje s tolarji — za nazaj in za danes. Danes ima denar, cel teden ga ni bilo. Položi natakarici roko okrog pasa. Ne brani se mu; danes ima denar, danes je njegova. Odprl je oči in ga videl, ko je sedel in prešteval. Bral mu je srečo na obrazu, gledal mu je na ustnice, ki so štele: eden, dva, trije, štirje, pet..., eden... Zarenčal je sam pri sebi; “Pes, skopuh, ne boš nesel v grob, hudič te bo trgal! Sam hudič!” Premagal ga je spanec; v zavisti in nevoščljivosti je zatisnil oči. Tudi on je legel in upihnil svečo. Tema se je naselila. Iz veže so se čuli glasni koraki; po sobani je odmevalo glasno dihanje. Trudne oči so se zgenile, zazibal se je v težek sanj. Nesel je vrečo, polno denarja. Težka je bila, a vendar je nesel z lakoto; kdo bi ne nesel, kdo bi se branil denarja? Naenkrat pa se je odprlo dno in denar se je začel izsipati na vse strani. Srebrni tolarji in zlati cekini so se trkali-kali po vseh kotih, bankovce je odnašal veter. Bolj ko je tiščal, bolj je letelo in padalo. Kmalu bo konec, kmalu bo vreča prazna; ničesar ne bo. On pa se je bal konca, bal se je tistega trenutka, ko bo vreča prazna, brez donečih tolarjev. Tolarji so padali in se širili na vse strani, nikdar ni bilo konca, strah pa je postajal vedno večji in večji... Mrzel znoj mu je oblil čelo. Nad starim poslopjem je zableščal mesec. Zvezde so sanjale na nočnem nebu. Semintja je švignil utrinek in se izgubil. Poslopje je bilo v temi. V strugi se je zrcalil na vodi bledi nebeški pastir. Voda je bežala v hitrem teku. Delavci so spali. — DOŽIVLJAJI POTNIKA. Butte — E. Helena, Mont. Ne veste kako prijetno je spati in sanjati na mehkem sedežu v kari Northern Pacific železnice! — 'Zato sem si pa tudi privoščil to dobroto ne vem koliko sto milj daleč, saj veste da nisem vtegnil šteti vpričo takih sladkih sanj. Pomislite, s celim krdelom plavolasih angeljčkov v krilih, pa brez perot, pohajal sem roko v roki pod palmami doli v solnčni Ca.li-forniji; trgali smo duhteče lilije, klatili oranče in zobali najslajše jagode pomešane s poljubčki. Kar naenkrat pa se posveti in zagrmi, mislil sem, da je strela vdarila v vitko palmo, v resnici pa je vlak sunkoma obstal in jaz sem Ifatil z glavo v steno, kot razposajen koštrunček. Ko si začuden mencam oči, potrka me sprevodnik po rami rekoč: “Tukaj je Butte”, ampak s tem ni rečeno, da bi moral butati z glavo ob steno, boljše da izstopiš in nadaljuješ svoje sanjarije na mehki postelji kakega hotela. Saj imaš prav, sem si mislil, pograbil svojo bakso in čez četrt ure sem že preganjal mrzlico v razdrapani sobi nekega hotela, ki ga je božja nemilost postavila v bližino postaje za kazen grešnih nas zemljanov. Komaj pa sem zatisnil oči že sem zopet hitel sanjati, to pot pa o zvezdicah snežene Montane. Bile so oblečene v svilena krila pa tako bistre in ob enem sanjave oči so imele, da bi skoro dejal s pesnikom Zupančičem: “Pomislite bratci to šala ni Na dnu teh oči, teh črnih oči Tristo hudičkov spi!” No, drugi dan sem si ogledal mesto, ki je eno največjih (če ne najveće) v Montani. Slovencev in Hrvatov je tam več stotin, ki so zaposljeni deloma v tamošnjih mnogoštevilnih bakrenih rudnikih, deloma pa imajo saloone, trgovine itd. — Delavske razmere sicer niso preslabe in Slovenci skoro vsi delajo, a brezposelnih delavcev drugih narodnosti je o-gromno število. Za časa mojega tamkajšnega poseta zima še ni bila prehuda, ako vpoštevamo, da sta si gospa Montana in Mr. Severni Tečaj precej v sorodu. Kar se pa tiče mojih čudnih sanj pri prihodu v Butte, niso bile brez pomena. Nahaja se namreč tamkaj toliko in tako lepih slovenskih devo j k, da tamkaj šne fante odkritosrčno zavidam. (Blagor, tri. krat blagor jim! Vkljub temu, da so tamkajšne slovenske deklice večinoma v tej deželi rojene in vzgojene, se ne sramujejo svojega materinega jezika, ampak rade in dobro slovenski govorijo, kar jih ravnotako diči in priporoča, kot njih telesna krasota. Ko bi bil te videl pesnik1 Gregorčič, potem bi še le opravičeno vskliknil: “Več biserov ko v dnu morja ‘Pred tebo se iskri In več ko zvezd je vrb neba Tu jasnih je oči!” Okoli 30 milj od Butte nahaja se druga slovenska naselbina E. Helena. Tudi tam je naseljenih precejšno število Slovencev, ki so vposleni večinoma v topilnici. Dela se tam še precej stalno, a plača je sramotno nizka, delo pa tako. da se ne more drugače imenovati kot počasna smrt. Nikjer pri nobeni topilnici čul nisem o zdravstvenih razmerah toliko pritožb. Strup, ki ga dihajo slovenski trpini dan za dnem v topilnici, spravil jih je še več pod grudo. Mnogo jih leži v bolnišnici, drugi delajo po par dni in potem se morajo zdraviti in krepčati par tednov. Le malokteri more delati po več mesecev nepretrgoma. Dne 7. ja- nuarja pokopali smo rojaka Viktorja Mavrinae, kot novo žrtev strupene topilnice. Bil je le par dni bolan, nato ga je pa smrt rešila za vedno vsega trpljenja. Pogreb, ki so se ga vdeležila z zastavami vsa tri slov. podp. društva ('S. N. P. J., J. S. K. J., in K. S. K. J.) in društvo Marija Zvezda Nar. Hrv. Zajednice, kteremu društvu je pokojnik pripadal — bil je iz redno lep in veličasten Godba i-grala je žalostinke in mnogoštevilna vdeležba rojakov bila je zadnji pozdrav pokojnemu trpinu in kričeč protest peklenski pažrešno-sti nenasitnega kapitalizma. — Pokojnik bil je doma nekje iz Primorskega, star 38 let, v tej deželi je bival 8‘—10 let in zapušča v starem kraju vdovo z otroci, tu pa žalujočega brata. Veselo je sijalo solnee, ko je ropotala gruda na krsto trpina, ki mu v življenju nikdar ni sijalo solnee sreče,^ razkošno so se vsipali zlati solnčni prameni na nas vse, kakor bi nam klicali, da tudi za delavca trpina hoče posijati solnee sreče, ako se vesoljno delavstvo končno zave svoje velikanske moči, ter zdrobi verige zverinskega kapitalizma. Rojaki, tudi od nas vseh je odvisno, da nam zora tega dne čimpre-je zasveti! Koliko žrtev pa bo še padlo preden se to zgodi?! V East Heleni vdarili so me zavidni bogovi s kurjo slepoto in vsled tega nisem našel niti ene slovenske devojke, dasiravno tudi omenjeni kraj dičijo lepe naše cvetke. Pa tudi sanjati se mi ni hotelo nič tako lepega, kot v Butte, ampak pasel sem čisto navadne farmerske -sanje v visokih čevljih in plavih platnenih hlačah! A. J. Terbovecj NE ZBUDI JIH! “Kaj ste rekli ravno sedaj mo: žu?” “Rok el sem mu, naj se podvb za.' “Kaj vas opravičuje, njemu reči to?” “Plačam mu, da se podviza.” 1 “Koliko mu plačate?” “Dva dolarja dnevno.” “Kje pa vzamete denar, da ga lahko plačate?” “Prodajam opeko.” “Kdo naredi opeko?” “Štiriindvajset mož naredi dnevno 24,000 opek.” “Toraj, mesto da bi Vi njemu plačali, plača vam On pet dolarjev dnevno, da lahko postopate in nadzorujete in mu prigovarjate, da se naj podviza.” “Že dobro, ampak jaz lastujem stroje.” “Kako ste prišli do strojev?” “Prodam opeko in jih nakupim. ’ ’ “Kdo naredi opeko?” “Vi, molčite! Vi zbudite najza-ruikanejše, in potem bodo hoteli opeko za zase delati.” VINOGRADNA ZEMLJA 80 akrov sekan gozd, mali hribi, deloma lepa zemlja, deloma pripravna za vinogradstvo. Ta zemlja je 2% milje oddaljena od mesta Poplar Bluff, ki šteje 14,000 prebivalcev, ima 4 železnice in več tovarn. To zemljišče prodam, ker se cvenk takoj rabi, po $5.00 aker. Polovico takoj, drugo kedar hočeš. Če zemljišče, ko si ga ogledaš, ni vredno te cene, ti ga dam zastonj in vožnjo plačam, poleg tega pa še enkrat tritam. Piši takoj! F. Gram, (2-17-12) Naylor, Mo. i. ko zvedo da je prišel slavni doktor V. M. Lawhoe, M. D. Doktor prinese v Chicago zadnje in najboljše metode, sedaj rabljene v klinikah in bolnišnicah EVrope, posebno one iz Italije, Nemčije, Francije, Poljske Norveške in Švedske. Za prvo potrebo je postavil bolnemu človeštvu “THE ATOMO RADIO INSTITUTE”, 81 West Randolph ‘St., kjer daje posebno pozornost na X-Ray (Rlontgenerjevi žarki) in s prosto poiskušnjo moškim in ženskam, ki potrebujejo preiskave z njimi, in katero je uspešno za kakršnokoli bolezen, kronično ali zavlačajoče se bolezni. Doktor Lawhon metode in njegove lastne izkušnje pri zdravljenju ljudi so pripomogle, da je postal ideal tisočih mož in žena, ki so v svoji veliki bolesti prišli iskat zdravja k njemu, in kateri so se polni hvaležnosti vrnili od njega. Njegovo nenadkriljivo znanje današnjega humanitetičnega siste" ma in njegova velika praksa združena z najmodernejšimi “up-to-date” stroji in pripravami v njegovem nad vse lično opravljenem zdravilišču, so ga naredile to kar je danes. Ne veruj drugim, ki ti samo obljubljajo. Ta zdravnik te naj prvo preišče z Rontgenovimi žarki (X-Ray) in potem izvaja posledice; taka preiskava tvoje bolezni je pravilna in/je zdravniku omogočeno uspešno zdravljenje. Potem si hitro zdrav in je pravilno odstranjena bolezen. — Dr. Lawhon te bo sprejel in pregledal osebno in te potem zdravil z največjo pazljivostjo in opasnostjo. Vsi so dobrodošli. Moški in ženske, višjega in nižjega stanu, bogati in vbogi, vsi brez izjeme dobe najboljšo pomoč in pozornost od samega dr. Lawhon. ATOMO RADIO INSTITUTE 81 W. Randolph St. Chicago, HI. Nasproti Olimpic gledališču, 2. nadstropje. NAJEMNIK & TANA, IzDEI/OVALOA sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pij'ao, 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal. Glas Svobode” (The Voice op Liberty) WEEKLY Published by M V. KONDA (SL CO. ! 1809-1813 Loomis Street Chicago, Illinois. Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________ in velja ZA AMERIKO: ZA EVROPO: Naslov za dopise in pošiljatve je GLAS SVOBODE 1809 -1813 LOOMIS STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnik", da nam natančno naznanijo poleg Novega tud. Štabi naslov. DAJTE NAM NEODVISEN LIST! Ljudje govore slabo o slov. am. časopisih. Nčkaterim ni povolji to, drugi se spodtikajo nad drugo malenkostjo, in pritožbe se redno ponavljajo. Največ pa jih je mnenja, da naše časopisje ne vrši pravilno svoje naloge; seveda se dobe izjeme, a kar zagreši en časopis, pade greh potem tudi na nedolžne in nobenega ni, ki bi list zagovarjal. Prav histerično so šle zadnji mesec v svet novice o “novih” časopisih. Tako se bi moral pokazati v New Torku nov slov. katoliški dnevnik, “na jako strogi katoliški podlagi”. Znani ljudje, ki so več kot bogotajci, bi imeli biti izdajatelji in uredniki, napovedanega strogega katoliškega lista! Prišla je v svet vest, da izzide v Chicago nov gospodarski list, ki ne bo poznal politike, (?) ne tega in onega, kar poznajo drugi listi, samo gospodarsko prašanje bo reševal med svčjim narodom. Lepo leteče misli, povite v iluzijo tihega pričakovanja razočaranja . . Proti vsemu temu nimamo popolnoma nič. Kdor samo trobenta je manj nevaren kot tisti ki dela in pusti novo oznanenje narodu samemu. Dobičkalovstvo najnižje vrste se skriva za takimi veselimi novicami in nazadnje, kdo plača račun? Narod, ta že tolikokrat o-peharjeni dobri ljubi narod, ki gre res na limanice jezujitom, ki bi pa, če bi se jih dobro sklofalo, pokazali svojo pravo volčjo podobo. Vse take novosti nas zapuste take, kot nas dobe. Flegmatično gledamo na ves ta dirindaj, a nek Skrivni glas nam le pravi, da narod ni zadovoljen. Narod teži za v resnici neodvisnim slov. listom, časopisu, ki bi bil svoboden v najširšem pomenu te besede, neodvisen od kakršnega si bodi vpliva; nepristranski do skrajnosti; pravičen do vse pravičnosti, ki se mora dati časopisu. Klic po popolnoma neodvisnem listu se sliši po vseh naselbinah in posebno od tistih ljudi, ki se jim je in se jim še krivica godi, najsibo od javnosti, kake organizacije ali zasebnim potom, ki bi radi svčjim nasprotnikom odgovorili, pa ne morejo : ker v nobenem listu ne dobe zato prostora. Prostora ne dobe! Bodimo resnicoljubni in ne u-govarjajmo. Še vedno so privatni interesi nad interesi posameznikov. Vsak dan roma nekaj dopisov, člankov in razprav v koš, ‘“ker niso za v liste; niso dovolj stvarni; niso dovolj čednostni; ker so preveč osebni” in vrag vedi kaj še vse! Ali se mnogokrat ne godi tem ljudem krivica? Ali ni velikokrat ranjena logika in privatni interesi: Kaj nevedo uredniki napak listov, in ali ne znajo presojati in priobčiti kljub vsemu vse v list, kar se jim zdi vredno, da bi obudilo pozornost naroda. Na vsa ta vprašanja bi lahko odgovorili na več načinov, če bi pa hoteli odgovoriti neodvisno, no ... če bi hoteli . . . Ljudje pa tudi ne pomislijo, kako težko je pisati brez obzirov na desno ali levo; ni igrača, pisati stvari, katerih ljudje še ne razumejo in ne zapopadejo in obvladajo. Pri tolikih slov. listih danes v Ameriki, jih je le par, (?) ki se v resnici upajo na dan s svobodno besedo; pa še tej svobodni postrižejo peroti, tako da le nekaj samo diši po neodvisnosti. Vpoštevanja je vreden le “Glas ¡Svobode” in “Proletarec” in — “Am. Slovenec”. Zadnji se drži strogo svojih načel in ne hodi z ekstremov in logike. Začrtane poti se drži; varuje katoličanstvo kolikor mu je mogoče in se ne meni za drugo. Tisto, da s svojimi članki ljudstvo poneumnja ni krivda uredništva, temveč privatnih sotrudnikov. “Proletarec” je indosiral soci-jalizem, in je tudi glasilo Jugosl. socijalistične stranke, katere programa se vestno drži in v tej točki deluje z vnetostjo za razširjenje socijalizma, in za vse, kar socija-lizem zahteva. Rabi priprost, neodvisen jezik, saj kar se tega tiče. Pride še naš list. Nekateri bi radi videli, da bi pisal kar anarhistično! No, vi se smejete? Hočete dokazov? V resnici pa piše še najbolj neodvisno, svobodno, pravično in slovensko. List se vidno bojuje proti klerikalizmu, proti poneumnevanju ljudstva; list piše za delavce, za organizacijo in za splošno izobrazbo. Domače slov. novice piše nepristransko, še s preveliko odkritosrčnostjo, da, tako se izraževa-jo naši prijatelji. Če nekim kikar-jem Glas Svobode ne zadostuje — potem kar sem z bolj neodvisnim listom! Resnica je ta: če bi se Gl. Sv. otresel vseh skrbi, če bi bil pri svobodomiselcih bolj čislan in podpiran in si zagotovil i gmotno neodvisnost — potem bi zadovoljil še take nezadovolneže, ki jim sedaj še ni dovolj neodvisen. Biti na trdih nogah — je neodvisnost. ZAVOŽENA POLITIKA. (Izvirno poročilo.) Cleveland, O. Gotovo se morejo ljudje čuditi, kaj se clevelandski dopisovatelji Gl. 'Sv. toliko pritožujejo, oz. kritizirajo zavoženo politiko, ki se je spočela na St. Clair ave., in kjer bo najbrže krepala. S tem, da naslovim današnji moj dopis: zavožena politika, imam razne detajle, sumnje, sodbe in pred očmi cel rezultat, ki se mu imamo zahvaliti še od rojstva in izdiha “Nove Domovine”, in katere druga postojanka ne bo nič drugačna, 'samo da stvar sedaj bolj dolgočasno umira in muči na živcih najbolj zdrave ljudi. Kot član dr. Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Zveze v Cleveland, O., opozarjam člane istega, in vso slovensko zavedno javnost na “Clevelandsko Ameriko” št. 3 z dne 9. jan. t. 1. Omenjeno društvo je imelo 7. jan. t. 1. svojo krasno gledališko prireditvo. Igrala se je drama nesmrtnega slov. pisatelja, J. Jurčič, “Hči mestnega sodnika”. — Kdor je videl igro, kdor je spoznal trud igralcev in igralk — bo in mora vsak nepristransko soditi in reči z menoj, da je bila igra dobra igrana in žela veliko pohvalo. Kaj pa je pisala Cl. Amerika, oz. nje urednik? “Kritika” v o-menjenem listu je bil pravi škandal in direktna zaušnica resnici, katere podlosti je zmožen samo isti list. Človek, ki ne bi poznal naše razmere, si bi v resnici mislil, da je bilo tako in nič drugače. Iz pisave om. lista bo vsak zadobil mnenje, da dr. Lunder-Adamič ni v stanu ustreči in zadovoljiti s svojimi gledališikimi prireditvami slovenske publike clevelandske. To je pribito. List je pisal naravnost golo neresnico in kot lažnivca potegnil s seboj: ljudi, ki so videli igro, “Hči mestnega sodnika”! Bil je to tudi navaden napad na to društvo, ki v svojem kratkem obstanku priredilo že toliko lepih iger in želo vso pohvalo hvaležnega občinstva slovenskega. Resnici na ljubo povedano: če bi imelo kako drugo društvo v Clevelandu, ki tudi goji dramatiko, toliko ljutih nasprotnikov (in med te z vso opravičenostjo lahko med fanatičnega sovražnika prištevam lokalni list “Cl. Amerika”), zaprek in škodoželnežev, kot je imelo dr. L.-A.: bi že zdavnaj poginilo! Ampak dr. Lunder-Adamič je bilo vstanovljeno na zdravi svobodomiselni podlagi, in baš radi tega je društvo napredovalo, in napreduje še danes. Upam da ne pretiravam, če trdim da je društvo Lunder-Adamič danes na vrhuncu slovenske dramatike v Clevelandu. Škandalozno je od urednika Cl. Am., da tako malo ceni požrtvovalnost in trud igralcev om. dru- štva, jih tako podlo napade (ne kritizira, op. pisca), ko vendar nimajo od svoje skrbi, tekanja, u-čenja in igranja driizega, kot tisto malo pohvale, ki jim je kak pošten slov. časopis nakloni, in zavest, da so nekaj storili za napredek, v dramatiki še v povoje zavit publilkum. (Saj jaz ¡ne vidim la. vorik, da bi se potresale slov. i-graleem-dilentantom splošno v A-meriki in ne samo v Clevelandu.) Tsak kritik, posebno kritik v lokalnem listu, bi moral upoštevati razmere v katerih se ziblje življenje naših igralcev, na drugi strani slov. občinstvo, ki zahteva, da se je zadovolji; nadalje so igralci dr. L.-A. sami priprosti delavci, in ne profesijonelni šport igralci, ali ljudje ki igrajo za kozarček šnop-sa. In še druge okoliščine bi lahko naštel, pa saj vendar lahko zahtevam toliko znanja od ured. “Cl. Amerike ’ ’, da ve kaj še vse bi lahko naštel in mu zalučal v bučo?! Slovensko občinstvo naj bi bilo zadovoljno, da ima v svoji sredi rojake, kateri so voljni svoj prosti čas (in tega je malo) žrtvovati v korist dobri stvari; vem, da je dramatika dobra stvar. Kritika je potrebna, in dobra kritika naredi mojstra, ali: kritika od kritike je razlika. Ako bi kritik (?) “d. Am.” kritiziral z dobrim namenom, stvarno in neodvisno, bi se vsak tega veselil in tiste vrstice cenil, občinstvo kot igralci. Slučaj pri zadnji predstavi dr. L.-A. je pač dokazal nasprotno da, naravnost nelogiko o-vito v šlajer strastne maščevalne laži. Skriva se za vsem jasna škodoželjnost, ki je dobila, (ker drugam je ne more kritik potisniti) prostora v clevelandskem lokalnem tvotedniku, listu “ Clevelandska Amerika”! Upam da to zadostuje brez komentarja. In vendar ima “Cl. Am.” velik stik s tem društvom. Vse tiskovine lepaki, vstopnice itd., se naročajo in izdelujejo pri njej. Dobiček ima gotovo lastnik lista Cl. Am.. ki pa kljub vsemu ne krene na pravo pot. Po zavožem poti dol, vedno nižje, še globočeje, dokler . . . Presenečen sem pa bil, ko čitam “Cl. Am.” št. 7. t. 1. Isti kritik v im. št. ne ve, kako bi prehvalil igro “kil a d ost”, ki je je priredil 27. jan. t. 1. dramatični odsek Slov. Sokola v Clevelandu. (Pustim na miru, čeprav s težavo, ker prostor ne dopušča, da bi omenil tisto grozno ‘slovenščino’, ki je rabi kritik, in ki je več kot antibarbarus v vseh ozirih in pravi posmeh celej slov. slovnici in pravilom pravopisja, op. pisca.) Pravim, presenečen sem bil nad toliko pohvalo in dve koloni gladkih frakardkih fraz, ki so skelele v oči same igralce ... z nadutostjo se ¡kritik CL Am., meri lahko z vojnimi poročevalci italijanskimi, iz krvave Tripolitanije! 'Pri omenjeni igri je šlo vse po maslu, brez napake, brez vsakoja-ke hibice tega ali onega igralca — vse se je zvršilo impozantno, blesteče, do pičice pravilno, občinstvo je moralo biti razočarano, iz ekstremov, ali ne vem kako se bi še izrazil v nejlepši slovenščini... Dobro, mi smo veseli ravnotako uspeha igralcev Sl. Sokola, kot svojih; radi vidimo igre Sl. Sokola; njih energija nam je znana in v spodbujo; z radostjo pritrdimo faktu, da ima Sl. ¡Sokol svoje občinstvo, ki je društvu vedno naklonjeno, kar se vidi posebno pri skoro razprodani hiši, kadar igra Sl. Sokol. Veselimo se tudi, da i-ma Sokol nekaj posebno dobrih i-gralcev katerih besedo je slast poslušati, in katerih kretje dajo misliti in vredne največje pozornosti, ki je rodi dobro izpeljana vloga. Teh lepih lastnosti pa nimajo samo igralci Sokola, (upam da ne bo zamere), imajo jih i nekateri igralci dr. Lunder Adamič, kar ured. Cl. Am. prav dobro ve, pa nalašč zapostavlja resnico in piše neresnico in objednem žali igralce in obuja v javnosti nesoglasje, prepir in krati pravice društvu in jemlje veselje delavcem — igralcem. Zavožena taktika in pravico-Ijubnost gre pa še skozi druge šibe: dr. Lunder-Adamič ni pri — Clevelandski Dobrodelni Zvezi; zato največ ta fanatična pristranost. Uverjen sem, da če bi igralci dr. L. A. na odru igrali “*§k-stisiks”, in pili Trinerjevo zdravilno vino, in če bi pripadali k Cl. Dobrodelni Dr., — bi se jim pel slavospev do — ljubljanskega o- dra, ki tako pogostokrat uhaja na papir CL Am.! Igralci, mladeniči L. A. so pa “samo” člani Slov. Svobodomiselne Podporne Zveze, ki deluje za napredek, resničnopravi svobodni napredek v vrstah mladega naraščaja svobodomislecev! Omenjena organizacija, h kateri pripada i dr. L. A., daje za 1 dol. m. asesment, 8 dol. tedenske podpore ter $500 usmrtnine. Društvo L. A. ima samo lepo premoženje in vrsto delavnih mož. Ker goji tudi dramatiko, je posebno vabljivo za mladeniče ki, če imajo do istega veselje, si lahko spopol-nijo že morebiten delitantizem. — Lepo število novih članov je dokaz, kolike popularnosti je dr. L. A. deležno, in to tudi ostane. — Vsak svobodomislec dobrodošel! Sovražnikov je imelo društvo L. A. več kot preveč. Z delavnostjo, pridnostjo in poštenostjo, si je pa pridobilo danes ugled, za katerega mu je morebiti zavistno še tako simpatijoče društvo, o sovraštvu pa, ki se je gojilo v raznih org. ne bom govoril več, ker ga ni več, bi bila neumnost če bi živelo. Starega principa se drži edinole za “napredek” rojakov toliko hvalisana: “Clev. Amerika”, ki gre svoji prorokbi naproti . . . Jadra po zavoženi poti; pelje ali regulira je znan človek, ki nevede sam sebi škoduje na ugledu, časti in popularnosti. Ker je v Clevelandu dober slov. napreden list potreben, ne bi bilo treba “A-meriki” samo “za silo izhajati” — bi tudi z lahkoto dobra živela in se povzdignila do pravega lista in prijatelja lokalnih vesti, če je ne bi nje glavni urednik tiral po krivi poti in kar je glavno: zavoženi politiki. Avg. Kužnik, čl. dr. Lunder-Adamič št. 20 S. S. P. Zveze. JUBILEJ PETROVEGA NOVČIČA. (Petrov novčič za ubogega jetrni ka vatikanskega.) Kvirinal slavi petdesetletnico zedinjene Italije, Vatikan pa obhaja jubilej Petrovega novčiča. — Slavnostno razpoloženje je zmotila roparska ekspedicija v Tripoli-tanijo, od katerega si obetata e-nake dobičke papeški “Banco Romano” in italijanska vlada. Veliko ljubilejno striženje ovčic se je preložilo zato na tekoče leto, zategadelj je prav koristno, da se nekoliko pomenimo o bistvu Petrovega novčiča in o njegovi upo. rabi. V svojem opisu sledimo zanimivim izvajanjem dr. theol. Ru-tilija. Vsakdo ve, pravi Rutili, da živi papež čisto neodvisno in da mu ne manjka posvetnega bogatstva, in če rečemo človeku, da “živi kakor papež”, označujemo s tem življenje, polno udobnostij in razkošja. In navzlic temu to velikansko beračenje v imenu vzvišenega siromaštva, ki ga pa ni! Petrov novčič bi lahko primerjali dušni loteriji. V resnici upajo verniki, da si kupijo kotiček v nebeškem paradižu, če vržejo obo-los v papeževo pušico, in tudi u-bogih na duhu ni malo, ki še verjamejo pravljico o usmiljenja vrednem jetniku vatikanskem in ki se dado pregovoriti, da so te zbirke namenjene za dobrodelne namene, za izpreobračanje neje-vernikov in za odkupavanja nedolžnih zamorčkov. Kam pa se v resnici stekajo zlate reke Petrovega novčiča? Ne. davno je ameriški kardinal Gib-bons, ko so bile zopet na dnevnem redu kardinalskega k o nk lava pre-žalostne finančne mizerije vatikanske, zahteval javnih računov. Potem je dejal, bodo amerikanski katoličani sami zbrali, kolikor bo treba, ali pa še več. Predlog pa je bil soglasno odklonjen. Vatikan, ske eminence so se naskrivoma muzale in potihoma smejale ame-rikanskemu dobrijanu. In na uho so si bržčas drug drugemu šepetali: “Če se objavi bilanca svete stolice in če se razglasijo nameni, za katere se porabljajo zbirke vernikov, bi kaj naglo usahnil poslednji sold!” Ampak nič ni tako skrito, da ne bi postalo „ očito in marsikake skrivnosti vatikanskih financ se le odčasadočasa pokažejo strmečim očem izza gostega pajčolana, ki jih zastira. Letna bilanca Vatikana se giblje od šestih do o-smih miljonov za redne izdatke. Polovica tega denarja izvira iz rente od petdesetmiljonske glav- nice, naložene pri domačem ban. kirju poglavarja katoličanov, pri Rothschildu v Parizu. Drugo polovico donaša Petrov novčič. Ostali dohodki množe rezerve. Kakor vidimo je Petrov novčič precej izdaten potoček papeške blagajne, ki pa ne donaša vsako leto enake svote. Kadar finance nazadujejo, tedaj se začne hrupna, kričava reklama z velikim bobnom, da se privabijo v Vatikan večji zneski, tako je prišlo 1. 1900. v papeško kaso dobrih osemnajst miljonov. Papež za svoje osebne potrebe ni navezan na Petrov novčič in tuv di ne na redni proračun. Narobe, iz bogatih darov, ki jih dobiva v izobilju, še celo polni kase Petrovega novčiča. Te — pet po številu — so shranjene v dveh shrambah “poleg papeževega stnovanja.” Četudi ugodi tej ali oni denarni prošnji, ki jih dobiva, mu ostaja v njegovi osebni šatuli še zmerom več ko preveč. V kateri izmed 11 tisoč vatikanskih soban pa stanuje beda, za katero so namenjene denarne zbirke revnih in najrevnejših katoličanov? Pred vsem dobivajo kardinali pri kuriji — povprečno 25 po številu — ki nimajo druge dolžnosti na božji zemlji, kot da bivajo v Rimu vsak po triindvajset tisoč lir plače (piatto cardinalizio) in poštne odškodnine. V cerkveni državi so bili namreč kardinali uživali o-prostitev od poštnine; ko je bilo cerkvene države konec, je papež odločil, da dobivajo kardinali iz cerkvenih blagajn po tritisoč lir odškodnine za poštnino. Vse to znese na leto več nego pol miljo-na lir. K temu je treba prišteti še stopetdesettisoč lir “stanovanjske doklade”. Če računamo še slučajne izdatke za izredna odposlanstva, posebne honorarje itd. se ne motimo, če trdimo, da izdaja 'Vatikan samo za kardinale pri kuriji miljon lir na leto. Drugi miljonček, ali natančnejše 850.000 lir žrtvuje Vatikan za svoje diplomatične zastopnike, za nuncije, internuncije in apostolske delegate, ki uživajo od 16.000 do 60.000 lir redne plače in pavšale za druge izdatke. Če upoštevamo še tajne fonde, za cerkvi prijazno in oficiozno časopisje, ki naj v klerikalnem duhu preparirajo javno mnenje — saj je splošno znano, da ima Vatikan svoj lastni tiskovni urad in najeto časopisje. ¡Stopimo še za korak dalje. V Vatikanu je osem ali devet uradov — Cariche di Corte, — kate. rih potreba je razvidna iz široko-ustnih naslovov, m. pr. papeški generalni poštni ravnatelj, najvišji konjar, tajni hišnik, nosilec zlate rože, praporščak svete rim-ške cerkve itd. Četudi se eden ali drugi imenovanih gospodov, ki nimajo nobenega opravila pod božjim solncem, zadovoljuje le z golim naslovom, večina pa hoče poleg zvenečega naslova še zvenečo plačilo, tako da je treba računati na vsakega povprečno po 6000 lir na leto. Tem stroškom se pridružujejo še izdatki za cele bataljone služinčadi in za pet oboroženih gard: za plemiško stražo, za grajsko stražo, za švicarsko stražo, za žandar-me in za pompirje. Sam bog ve, koliko denarja gre za te uradnike in vojake, za koliko obremenjujejo bilanco svete stolice, zato da pasejo lenobo po Vatikanu in se sprehajajo pred vratmi s helebardo v rdki. Ampak pri vseh teh bedastih izdatkih bi človek navsezadnje le mislil, da se porabi nekaj miljonov za koristne reči. Kaj še? — Znana je marsikatera dogodbica, ki kaže, da se tudi ostančk ne porablja za cerkvene svrhe. Različni cerkveni ljudje, ki so opravljali naročila le malo let, le po nekaj mesecev, so zapuščali Vatikan z o-gromnimi, miljonškimi imetji. In od časa do časa prodirajo tudi v javnost govorice o ropu, o tatvinah in poneverjenjih v Vatikanu, govorice, ki slone na trdi podlagi. Sicer pa je prav verjetno ob taki babilonski zmešnjavi, ki vlada v vatikanski upravi, da se izdatki nič ne zapisujejo, nič ne kvitirajo in da ni sploh nobene poštene kontrole. Zadnji ostanki dohodkov se porabljajo v namene, ki jih je treba še prav posebno omeniti. Lev Xin. je bil strasten borzianec in Petrov novčič je prav izdatno u-porabljal za svoje denarne špekulacije. Kdo bi se ne spominjal hrupnega škandala, zvezanega z imenom monsignora Folchija, k? ga je Lev XIII. uporabljal pri svoji borzni igri. Dolgo časa je bili prav okreten in izpočetka so šle špekulacije prav ugodno od rok. Ampak leta 1890 je imel hudo smolo in je na borzi zapravil več miljonov papeškega denarja, nabranega od vernih katoličanov. — Folchi, ki je imel mnogo skritih sovražnikov v Vatikanu, je s tem zapravil papeževo milost, izgubil svoje zaupno mesto in zapustil Vatikan. Vtea zadeva je tedaj prodrla v javnost. Monsignore Folchi je zaman čakal na obljubljeno rehabilitacijo vsled česar je sklenil maščevanje z objavo svojih za-piskov, papeževih navodil, kompromitiranih oseb itd. Papež Lev XIII. je tedaj s posredovanjem še sedaj žive osebe rotil Folchija, da naj odneha od svoje namere in monsignore se je udal. Ta izkušnja je papeža izučila in odslej je skrival svoje zaklade med knjigami, pod tapetami in po luknjah, kjer so jih odkrili šele po njegovi smrti. Kdo ve, kam so naposled izginili. Končno pa je znano, da si vatikanski prebivalci dovoljujejo' najrazkošnejše in najrafiranejše zabave in orgije, ne da bi jih pri tem motila obljuba devištva in celibat. To je vsakomur znano, kdor ima količkaj vpogleda v razuzdano življenje rimske duhovščine. Vse to pa omogočuje s svojim zlatim blagoslovom Petrov novčič, tako je in tako ostane tudi vpri-hodnje! —- ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”. ARKANSAS. Za Forth Smith: J. Zajc. CALIFORNIA. Za San Francisco: A. Serjak. COLORADO. Za Denver: E. Gorše. Za Somerset: K. Grušovnik. Za Pueblo: M. Kockevar, B. Kirn... M. Javornik in F. Stupar. Za Salida: F. Miklič. Za South Conon: M. Ohfcraut. ILLINOIS. Za De Pue: D. Badovinac. Za Da Salle: M. Brgles. Za Waukegan: J. Gantar. Za Joliet: F. Skale. Za So. Chicago: F. Klobučar. Za Brereton: I. Petje. Za Springfield: A. Pefeol. Za Pullman: J. Tisol. Za Witt: D. Senuškar. Za Livingston: A. Zupan. Za Hillsboro: J. Deželak. IOWA. Za Buxton: J. Palčič. INDIANA. Za Clinton: J. Albreht. Za Indianapolis: A. Ivančič. KANSAS. Za Frontenac: J. Kolar. Za Pittsburg in okolico : A. Lipošek... Za Mulbery: J. Lekše. Za Girard in Franklin: J. Žabkar;;. J. Žager. Za Columbus: J. Zakrajšek. MINNESOTA. Za Bivabik: J. Delale. Za Ely: J. Judnič. Za Aurora: J. Rožanc. Za Gilbert in Chisholm: A. Strle in M. Grahek. Za Eveleth: C. Shonta. Za Hibbing: R. Kure. Za BuM: Joe Drobnič. MICHIGAN. Za Calumet In okolico: F. Desar. Za Baltic in okolico: M. Likovič, • MONTANA. Za Butte: J. Kozan. Za Roundup: J. Cerovšefk. Za Washoe: J. Chadeš. Za East Helena: F. Smith. Za Bear Creek: Jos. Jerman. OHIO. Za Cleveland: Ig. Smuk. Za Collinwood: F. Požel, J. Potočar Za Barberton: R. Pužel. Za Lorain: F. Vevar. Za E. Palestine: S. Čute. OREGON. Za Oregon City: P. Kurnik. PENNSYLVANIA. Za Adamsburg: J. Klavžar. Za Arona in okolico: M. Brunet. Za Brougton: J. Žitnik. Za Lloydell: J. Culkar. Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec, in I. Travnikar. Za Darragh: J. Hauptman. Za Reading: I. Križan. Za Johnstown in okolico: M. Štrukelj. Za Imperial, Dunlo In okolico: L~ Strle in M. Mladkovič. Za Conemaugh: I. Travnik. Za West Newton: B. Vertačnik. Za Forest city in okolico: F. Leben. Za Marianna: M. Čebašek. UTAH. Za Scofield in Winterquarters: J. Zajec. Za Kenilworth: J. Juvan. Za Sunnyside: J. Loečarich. WASHINGTON. Za Black Diamond: J. Plaveč in M Petchnik. WISCONSIN. Za Sheboygan: J. Malar. WYOMING. Za Superior: L. Demshar. Za Sublet In okolico: F. Kolar. Za Rock Springs: M. Batič in A, Justin. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. /£,9/>09X\ Inkorp. 21. nov. 1909 V**®?#' 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVINI ODBOR: i*REDSED[N!EK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam sburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR. Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. eLAŽ ČOGLilK, Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGIE BOEHM, Aroua, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. POTNE ČRTICE. (Dalje.) Iz San Francisce sem se podal v Rock Springs, Wyoming, kamor sem došel po dvodnevni vožnji. Med potom smo se ustavili pol drugo uro v Ogden, Utah, in sicer bilo je to 6. nov. m. 1. To omenjam radi tega, ker je bilo v Californiji še toplo, a v Utah pa na okolu in okolu po hribih sneg. Predno nadaljujem o nadalj-nem popotovanju ozir. o naselbini Rook Springs, kamor sem došel še istega dne, omeniti hočem nekaj, kar mislim da bo čitatelje zanimalo, in to je velikanski most Southern Pacific železniške družbe skoz velikansko ondotno slano jezero, po katerem ima tudi mesto Salt Lake City svoje ime. Isto leži se-vero-zapadno od mesta Salt Lake in zapadno od mesta Ogden. Pred nekoliko leti, ko sem se tam čez vozil, še ni bilo tega mosta ampak je železnica vozila okoli severne strani jezera; tora j daleč stran, medtem ko vozi danes naravnost skoz sredino jezera. Po dnevi, so-sebno ob solčnem zahodu je krasen pogled na istega. Most je 11% milj dolg in stoji na 25,000 kolih. Zasipanega jezera na vsakem koncu mosta je 5 milj, ter je stal $15,-000.000. Na sredi mosta je postaja za ljudi, ki na njem delajo in se imenuje “Mide Lake” Ta most je najdalji na svetu in so ga tri leta gradili. Jezero je 100 milj dolgo, 70 milj široko in 34 čevljev globoko. Pred kakimi 8 leti, ko sem bil zadnjič v Rook Springs in sedaj smelo trdim, da se je isto podeseterilo ; tako, da bi ga skoraj ne bil spoznal. V Rock Springs sem o-stal kakih 10 dni, odkoder sem o-biskal tudi sosedne naselbine, kakor Sweetwater, Reliance, Gunn in Superior. Po večini so po teh naselbinah rojaki Gorenjci od Škofje Loke, ki so precej naobra-ženi, zavedni in za prosveto vneti. Iz Rock Springs sem se podal na drugi konc države namreč v Kemmerer, od koder sem obiskal Sublet, ter nazaj grede Susie in Frontier. Na drugi strani pa Cumberland in nazaj grede Glencoe, Oakley in Diamondville. Tudi tukaj sem našel rojake po večini zavedne in pouka željne. Od tu sem se odpravil skoz Park City, Utah v Salt Lake City, kjer sem ostal delj časa deloma da sem od tod obiskal na okolu ležeče naselbine, kakor Tooele, Murray, Midvale in Bingham Canyon, deloma da se odpočijem od napornega dela. — Moje bivališče v Salt Lake City je bilo pri rojaku gostilničarju Frank Blatniku, kjer sem se sešel z prodajalcem zlatnine Ter-bovcom, in pozneje s potovalnim zastopnikom Trinerjeve tvrdke v Chicagi, g. Gorupom. Oba gospoda sta me, ne le razveselila s svo* jo navzočnostjo v tujem kraju marveč resnično razvedrila. G. Terbovec s svojo humoristiko in g. Gorup s svojimi stvarnimi in podučnimi potovalnimi doživljaji, ter vsestransko postrežbo. Želim toraj obema v tem letu obilo sreče in napredka ter zopet na veselo svidenje v bodočnosti! Predno nadaljujem, naj omenim zopet nekega reveža po imenu Martin Košinc, katerega sem tukaj srečal. Spadal je k društvu "Prijatelj” št. 76 S. N. P. Jedno-te v Skidmore, Kans. ter imel plačano članarino do 10. sep. 1910. — Ponesrečil se je mož 26. aprila 1910 v premogokopu na Haiwatha, Utah. Tu je potem, ostal do 10. maja, na kar ga je družba poslala v svojo bolnišnico v Salt Lake City, kjer je ležal do 6. sept. istega leta; nato ga je družba poslala zopet nazaj na Haiwatha, pa ker ni mogel opravljati tam, šel je s trebuhom za kruhom v Salt Lake, kjer mi je s solzami v očeh pripovedoval svojo nezgodo in sicer v navzočnosti več prič, ki so ga pomilovale. In, ker mu je nogo v premogokopu zdrobilo, ima sedaj isto nekoliko krajšo od druge, kar se pozna pri hoji. Podpore pa ni dobil nobene, dasi je bil do iste po lastni izpovedbi od 26. aprila 1910, ko se je ponesrečil, pa do 10. sept. 1910, ko je imel pri društvu vse plačano, po vseh postavah, o-pravičen. Ko je svojemu društvu nezgodo naznanil mu je isto po enomesečnem času odgovorilo, da naj pusti zdravniško spričevalo pri zdravniku izgotoviti in notarsko potrditi ter na društvo nazaj poslati. Mož je storil po navodilu društva, v kolikor se zdravnika tiče, a isto notarsko potrditi ni mogel dati, ker ni iz postelje mogel, kar je tudi društvu naznanil s prošnjo, naj se isto tozadevno o-bme na gl. odbor. Odgovor je dobil. da če pravil noče ispolnjevati tudi podpore ne dobi!? Gl. odbor je tudi njegovemu odvetniku odgovoril, da nič ne dobi — in ba-Sta!--------- Iz Salt Lake City, sem se podal v družbi z g. Gorupom v Scofield, Utah, nakar sva se razšla. On je odšel naprej in jaz sem ostal, ter obiskal še sosedni Winterquar-ters, kjer sem v družbi nekterih znancev in novih prijateljev preživel nekaj precej veselih uric pri vrčku penečenega ječmenovca, ob zvoku glasbe in prijetnega petja. Ondotni pevci, možki kakor ženske, zasitijo za svojo nadarjenost v ^Sju posebno pohvalo. Od tu sem se podal na Kennil-worth, od tam na Sunnsyside in potem na Somerset, Colo. Družba "Utah Coal & Coke Company”, ki lastuje ta'korekoč vse kar spada pod naselbino, kot so Winterquar-ters in Sunnsyside, Utah, Somerset, Colo. in še nektere druge kampe, je ena najbrutalnejših srednjeveškega kalibra. Pri tem je pa čudno, grozno čudno, da jim nobena vlada ne oporeka, pa naj dela kar hoče. Kakor že omenjeno so v Washingtonu družbe, kakor tudi drugod, ki lastu je jo, z eno besedo povedano — vse. Cela naselbina je nje last, vse hiše, prodajalna, salun in kak kraljev policaj, ki je pa tem krutejši čim bolj kraljev je. In vendar ima pošten človek povsod vhod v njih staro-veške tlakarske naselbine, le v naselbine gori imenovane mormonske dražbe ne. M Winterquarters se mi ni nič kaj takega pripetilo, da bi mogel oporekati, da sem slišal veliko; kako je superintendent človeka, ki mu ni bil po volji, iztiral. Pa ne samo to, pač pa so ga njegovi valpeti, predno so ga do Scofieldske meje pritirali na pol umorili. In mogoče za nič! Kam se naj v takem položaju človek obrne ? Pri sodniji v Scofield, samo z rameni zmajajo in to je vse. Kakor rečeno se meni ni tukaj ničesar, kar bi bilo vredno omenjati, pripetilo; a vse kaj dragega je bilo v Sunnyside. Par milj predno smo došli na cilj, je vsto-pil nek grbasto kraljevi vrag. — Moja prtljaga je bila na sedežu na desno, a jaz sem sedel par sedežev zadej na levo ter gledal čudno okolico skozi okno; ko se pa ozrem po kupeju vidim, da i-menovani "vrag” sedi poleg moje prtljage! Ko je bil prišel v voz je pozdravil skoraj vse navzoče — veliko jih ni bilo — in se potem vse del k moji prtljagi, dasi je bilo drugih praznih prostorov dovolj. Le sedi vrag kraljevi, sem si mislil, in prsi so se mi vzdigovale razburjenja. Predno pa smo došli na postajo sem se že zopet pomiril, in enkrat tam, stopim k prtljagi in jo poteškam, ■ kot bi se bil bal, da mi grdi vrag ni kaj pohrustal. Ko se vlak ustavi in sem že mislil iti skoz vrata, misleč si, saj ni tako hudo kakor ljudje govore — pa, hop! me nekdo potreple od zad po rami, in takoj mi je pričelo zopet srce biti, vendar se ozrem, ker vedel sem dobro kaj da je in kdo je. "Who are you,” me vpraša, in “in where are you going, what is your business?” Odgovoril sem, da sem prišel na obisk in nič druzega. "Well”, pravi on. "If I know anything you will not visit this camp.” "Why not”, odgovorim in skočim na peron, postavim prtljago na tla in privlečem dokaze svoje avtoritete ter mu jih skrivoma pomolim pod nos; uvidevši to, se spošljivo prikloni, rekoč: “But you better see superintendant. ” "Not at present but I will if I’ll need him, so goo bye”, in ločila sva se. In ko sem drugi dan opoludne odhajal, me je vprašal: “Did you get your man, Mister?” "No, not yet, but soon”, sem mu odgovoril in mu figo v pesti pokazal ter si mislil: prokleta pokveka, škoda da se nisva srečala kje drugje . . . Odpeljal sem se in premišljeval o staroveškem tlakarstvu. Drugi dan zvečer sem došel v Somerset, Colo. v kampo iste družbe, vendar pa ni bil tu nihče tako nesramen, da bi me bil ustavil. Zvedel sem pa drugi dan, da so se tudi tu zanimali za mojo malenkost. Pozneje sem zvedel, da se taki gaunarji nahajajo tudi po južni Coloradi in novi Meksiki, kamor pa radi hude zime nisem šel. (Pride še.) CLEVELANDSKA KRONIKA. Zgodovinske mišice. (O napredku.) V zadnjem vašem uredniškem članku "Vedno na enem mestu” razrešujete pomen dnevno rabljene fraze napredek. Imenitne so vaše označbe vredne premišljevanja, saj beseda napredek se je tako povsakdanjila da se več rabi kot kuhinjska cunja. Vse se označuje z napredkom, pa ne vem ali zato, ker nimamo boljše besede za malenkostne pojave, ali smo v resnici tako malenkostni da napredka neopazimo. Po mojem nekompetentnem mnenju bi rekel, da bo s stvarjo pač tako kot z narodno-napredno stranko na Kranjskem. Liberalci so toliko časa napredovali, da je v sleherni liberalni kotiček zlezel koritarski klerikalec. Napredna struja je bila pač prepolna napredka, kakor smo ga menda mi, zato je klerikalizem preplul ubogo našo staro domovino. Seveda nesmemo pa biti taki črno gledi, da bi napredku zanalašč zapirali oči. Meni se pa vidi da je le napredek in sicer precejšen napredek med nami. Le po-glejmo malo po novicah naših prijateljskih časopisov in bomo vse splošno videli neke vrste nov napredek. Prejšnje čase je bilo znano, da so se ljudje rodili slabotni in kilavi da so z trudom mater šele v letih prišli k šibki moči. In dandanes, vesela poročila se množe, da se dandanašnji rod rodi čvrst in krepak. To je vendar napredek ali ne! ? Kdor temu ne vr-jame naj pogleda Cl. Ameriko in tam bo videl na prvem mestu sen-sacionelna poročila. No pa vi gosp. urednik take malenkosti pregledate in drvite s svojo naprednostjo kot hudournik v daljavo. Pa ostaniva resna in premisliva točno in globoko kje in kak napredek se je pojavil med nami Slovenci, ki je res vreden časti kot napreden pojav. Jaz bi v knjigo zgodovine vpisal na prvo mesto i napredek clevelandskih Slovencev, ki se je pojavil v znamenju spoznanju. Spoznanje sleparskih naklepov raznih lahkomi-seljnih špekulantov, to je naj večji napredek, ki se mora imenovati dragoceni napredek» Da podprem svojo trditev navedem konkretni splošno sprejeti predlog, po katerem bi se noben Clevelandčan ne dal več potegniti žegnanemu in nežegnanemu vstanovitelju kake žalostne ali vesele fare, kakor se jih je pojavilo par med nami. Kaj in kaka britka skušnja je varano ljudstvo privedlo k temu spoznanju, bode naj bolje ako priobčimo par resničnih slik iz časov verske prokucije in vsakdo bo dobil nekaj pojma o blaženem delovanju pobožnih duš v blagor in izveličs-nju ubogih sirot. Odkod izhaja Ž. M. Božja. Vsak pojav pri vsaki akciji ima svoje tajno ozadje, svojo zgodovinsko podlago. Imena dražb, priimki oseb, naslovna imena listov vse ima neko podlago, ki vpliva da se da temu ali onemu novemu pojavu ime ki označuje že v par besedah preteklost in prihodnje delovanje. Tedenca pravijo kriči, tako je recimo z Glas Svobode. 0-ni ki so se prvi potrudili prirediti list Glas Svobode so čutili potrebo po svobodi zase in svoje bližnje. In objednem tedenca pove, da bode list zasledoval svobodomiselna načela. Fara Žalostne matere božje ima pa tudi svoje ozadje, katero bodemo kmalu izvedeli in zopet načelno zasledovanje za žalostne razmere, ki so pri nas pred leti zavladale. In predno gremo k stvari po. mudimo se še preje pri jedni podtočki, katero navedemo kot olajševalne okoliščine za splošno presojanje naprednih faranov tedanje fare, katero pač dandanašnje že dolgo, dolgo ni več. Vraževerstvo je v Clevelandu precej razširjeno, zato je tudi takrat vstanavljajoča se fara dobila svoje ime iz vraže-verstva. Da je med Clevelandčani in to med premožnejšimi sloji vraževerstvo jako razširjeno to nam pove mestni urad za javni promet. Ko so h koncu leta 1911 določevali nove številke automobilom se je nad 500 reci in čitaj: nad petsto automobilistov pismeno prijavilo prošnje za njihove automobilske številke, kjer se je mestno upravo prosilo in rotilo, da jim določi številko 13! 500 prosilcev za to nesrečno številko je prosilo z vero da bodejo srečni, če bo njih automobil nosil vraževerno številko. Če se taka vraža pojavi med bogatimi ljudmi, smemo tako ba-bjevero tem lažje oprostiti našemu ljudstvu, ki veruje še v vražo v svoji zapeljanosti. Bilo je torej mrzlega božičnega dneva popoldne leta 19 .. v nekr-ščeni dvorani zašilo opremljeni kapelici služeči revoltiranim kristjanom v versko potrebo. Zbranim duhom in globokih misli so prihajali čestiti farani v kapelico, mož se je dražil z možem krdelo je naraščalo s novim krdelom, svetišče je postajalo parlamentarno živo globokih vzdihov in spoštljivih sušljajev, šepet je blažil in gladil poslušno uho in razkadeno kadilo se je valilo pod nizkim stropom in še vedno božalo mirne živce in zgačkalo tajinstveno blažene oh. čutke vesele duše. Mlad, visokorasel mladenič z upognjeno glavo posuto z rujavo krvavimi mazulci po obrazu je nemirno vendar svečano sedel pred presbiterijen. V levi roki je držal dolgo polo papirja v desni pa dolg osljinjen svinčnik, ki je sedaj in sedaj popraskal žnjim po nedolžnem papirju in vsikdar po storjeni ključki zmagonosno poškilil svoje nižje, navadne farane in vidno se mu je laskala vloga poročevalca Nove Domovine. Iz sveto zamaknjene gruče je stopil okroglobrazi duhovnik prekanjenega pogleda. Stopil je višje po stopnjicah, ki so vodile k altarju, katerega pa je zakrival pri posvetnem zborovanju navadni gledališki zastor. V blaženem smehu njegovih lic in v čarajočih svitlih očeh in mahljaju in njegove roke je ljudstvo kar videlo nadnaravno prikazen in iz tisoč grl je zaorel: Pozdravljen! (Bomo nadaljevali.) IŠČEM svojega brata, Frank Ermenc, iz Ljubnega, št. 8 Sp. Štajersko. —• če kateri rojakov ve njegov naslov, naj mi to sporoči. Če pa sam to čita, ga prosim da se mi javi. Tony Ermenc Box 198 Bear Creek, Mont. (2-24-12) AVSTRO-AMERIKANSKA-UNIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO » PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A: Kaiser Franz Josef I. 20. aprila 1912. Deviška (prva) vožnja iz New Yorka. Oceania 14. feb. 1912 Argentina 6. marca 1912 t arniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Ako hočeš zadnje mode, največjo izbiro in najnižje cene v deških in moških oblekah in površnihsuknjah, obišči HING® Vogal Slu Island km ii ISU teta. Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. Moške obleke in suknje od $5 00 do 25.00 Deške obleke in suknje od $2.00 do 15.00. m- M. Á. WEISSKOPF, M. D. & ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.-8- popoludne. od 6,—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DB, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. 0- 3 ATLAS BREWING CO. ■luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. h g LAGER | MAGNET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA amk; RIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. _ Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz- tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. ec tila. SfcendLer 5241 Butler Str., Pittsbnrf, Pa. Ben phone 7-r FiSk. Compagnie Generale Transatlantic Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrane na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 Worth River vznožje 15tb St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraj: S. S. France mov dvovijak) S. S. La Provence S. S. La Lorraine S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. rasredu. Odplujejo vsako soboto ob 3. pop. S. g. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatop na 19 State St., New York. MAURICE W. KOZMINSKI. glavni zastopnik za zapadu 139 N. Dearborn St. Chicago, lil. DOPISI. ROJAK POBIT NA SMRT. De Pue, 111. Cen j. list Gl. Sv.: — Delavske razmere so tukaj, kot povsod nad vse slabe. V društvenem oziru še nekaj složno delujemo, kar nam dokazuje skupna veselica S. S. P. Zveze in S. N. P. Jednote, ki se ima vršiti 10. feb. t. 1. Pričakuje se vspe-ha. Hočem pa danes ostati malo pri ljudeh, ki jim pravimo kapitalisti. Dne 19. jan. t. 1. je šel naš rojak Jos. Bergant na delo. Komaj je začel delati, pa pride z foremanom !S. Holmes-om v navskrižje, nakar je zadnji Berganta tako stepel, da so ga morali odnesti k zdravniku. Ker siromak ni zmožen angleščine, in ker tudi ni mogel govoriti od prehudih udarcev, so poslali po rojaka D. Badovinac, da bi jim služil kot tolmač. Zadeli so pa slabo, ker om. je bila cela zadeva že znana, in kot dober narodnjak jim ni želje vstregel, tem več nastopil kot tožitelj. Takoj pri vstopu se mu je mudil pretresljiv prizor. Na nosilih je ležal z zaprtimi očmi in kot mrtvec rojak J. B. Ko vpraša zdravnika, kaj želi od njega, mu zadnji izrazi željo, naj nagovori bolnika, kje ga boli in kako se je stvar prigodila. Badovinac je to storil, ali mesto odgovora je dobil na svoje prašanje samo pol-tišno stokanje in kazanje z roko na trebuh, nakar odgovori zdravnik, da ima bolečine v trebuhu, da je hudo padel in se prestrašil, da bo pa kmalu boljši. Dan Badovinac mu pa odgovori, da to ni res, da je to grda laž. Zdravnika je to tako jezilo, da se je postavil kot petelin in rekel, tukaj sem jaz zdravnik in nihče drugi. B. je takoj uvidel, kam pes taco moli in odgovoril, da toliko zavijanje je brezpotrebno, ker ve kako se je cela zadeva rešila in bo izvajal posledice. Zdravnik, ki je lagal za družbo, je vvidel, da mu nobeno zvijanje nič ne pomaga, in odkrito priznal, da je bil naš rojak resnično tepen od višjega tovarniškega uslužbenca, formančka Holmes. Tako se zgodi delavcu po kapitalistično bando, v svobodni deželi. Kako cela afera konča, poročam prihodnjič. Vesela novica je pa ta, da imamo novo posvečeno figuro, ki si je zmislil nov način odiranja delavcev za njih težko prislužene -cente. Stvar je počela z novim letom, ko se figuri zdela pač najlepša prilika za odiranje, ker imajo ljudje malo več cvenka. In res se je odpravil po naselbini z nekaj “žegnane” vode in štolo za vratom in pričel “blagoslavljat” delavske domove Slovencev. Prišed-ši v hišo je nekaj zamrmral, seveda v latinščini, da ga nihče ni razumel in ukazal odpreti nato vse shrambe, da ne bi kaka kuga menda požrla klobas. Ko je bilo te žalostne ceremonije konec, se je obrnil k gospodinji in zahteval $5 za vodo, katero je zmetal po stenah in za miganje spodnje čeljusti. Čudno se mi zdi, da ni šel k tovarniški družbi, katere bossi in superintendenti so še bolj potrebni blagoslova kot slovenska, raja. V deželi obilosti se duhovniki poslužuje najgrše čednosti: feh-tarije! Kar je trta s mrčesom, to je zemlja z farji! to je saj moje mnenje. De Puški tlačan. Calumet, Mich. Glas Svobode: — Završile so se volitve za 1. 1912 za društvo sv. Jožefa št. 1 S. H. Zajednice. Ta volitev je bila ena najbolj živahnih, posebno v političnem oziru. Agitiralo se je ponoči, doma, v javnih prostorih in celo pri delu. Da ni manjkalo pijače je umevno. Pri novih volitvah je zmrznil znani Zotti. Te volitve mu bodo še dolgo časa vrvrele po možganih; če pa se v bodoče bolj potrudi za blagor in napredek društva, bo mogoče, mogoče zopet povišan. —• Seveda mu tega jaz ne morem obljubiti ! Pa bi se mož lahko skazal, kje, to mu povem v tem listu: Pri bratu Kondešu leži bolan mož, na drugi postelji pa žena in pet otročičev brez vsakih sredstev in v upanju po pomoči. Seveda je to navada pri društvih na katoliški podlagi. “Meneštro” kuhajo tudi novoizvoljeni cerkveni možje. Sukajo se vedno okoli sedežev, orgel, zvonov itd. Celo talko deleč gredo, se ne bo ne pelo, zvonilo, ne musici-ralo tistemu umrlemu, ki ne bo v življenju plačnik svojega sedeža. Ali mislite, da se boste faranom s tem prikupili ? Nikoli ne! če delate za gospoda, ne delate za ljudstvo; to si zapomnite. Imamo v naselbini krščanskega moža, “vzornega” katoličana, v resnici je pa le velik grešnik. Ima ženo, s katero noče živeti po človeško; zanemarja svoje otroke in skrb za njih vzgojo pripušča — cerkvi. In gospod duhovni vodja mU dajo ob Veliki noči odvezo in to-lažitev . . . Tako se dela po krščansko! Vaš Kostelski Tonček. Cleveland, Ohio. Dvoje važnih novosti imam po-ročati. Vstanovilo se je novo društvo z imenom “Žužemberk”. — Pri nas smo slovensko naselbino že ob rojstvu razdelili v dva dela in prvi del imenovali Žužemberk, drugi pa Ribnico, kar pač vsakdo znači, da se v prvo imenovanem kraju naseljujejo patriotični Žu-žemberčani, v drugem suhorobarji domoljubni Ribničanje. Sedaj po tolikem času obstanka teh dveh čestitih kolonij je prišlo novo društvo tega imena. In to je čisto prav. Če hočemo biti pravični moramo reči, da taka imena najbolj odgovarjajo društvenim naslovom. — Prejšnje čase se je samo svetnike vleklo nad društva, sedaj je ta navada prenehala, ki ni bila tudi nikdar umestna. Svetniki spadajo v cerkev, ne pa v dvorane. Ker pa Ribnica ne bo hotela zaostajati za Žužemberčanom, se bo v kratkem pojavilo novo dete. Prvo imenovano društvo se bo priklopilo h kaki jednoti. Na zdar! Društvo Lunder-Adamič in gospa Trbežnik so se pogodila, da Mrs. Trbežnik izdeluje cigare Lunder-Adamič, iz katerega sku-pička bode naklonila znatno podporo družbi Ciril Metodovi v Ljub ljani in tukajšnjemu društvu Lunder-Adamič. Gospa Trbežnik je zavedna Slovenka in izučena v tej stroki in se bode potrudila izdela-vati društvene cigare najboljše kakovosti s primerno ceno. Lep zgled narodne zavednosti in podjetnosti. Ko cigare izzidejo bom več poročal. P. S. Globe, Ariz. G. urednik: — Vsak je gotovo radoveden zvedeti kakšne razmere vladajo v topli Arizona. Če je temu tako, tukaj pojasnilo! Toplo je tako, da bi človek mislil, da je že 4. julij; pa raje pustim toploto, ker bi mi rojaki v Oolorado zamerili, da jim sedaj o nje govorim, ali pa mislili, da se z njih norca delam. V Globe je precejšnje število rudnikov, naj večji je Old Domion. Ta rov daje 1000 možem delo; drugi večji je oddaljen od tu kakih 8 milj in je v njem uposlenih sedaj do 700 mož, večina Hrvatje in Slovenci. Slovenec malokateri pride sem, ne vem kaj je temu krivo. Morebiti to, ker ni tu nobenega črnosukneža! Vse kaže, da bo letos v obilici dela, vendar še s tem ne vabim rojakov, da bi hodili sem za delom, posebno ne tiste, ki niso izurjeni rudarji. Za dobrega delavca je pa tu vedno kak prostor za dobiti. Kakor sem že zgoraj omenil, je nas tu malo Slovencev, a vendar \oliko, da bi lahko društvo vstanovili, ker mislim, da bi bilo to jako potrebno in tem potom kličem tukajšnje rojake na delo, in pozdravljam svobodomiselne krajane po Ameriki! Anton Fisher. Cleveland, 0. Cen j. ured.: — V Clevelandu se razvija živahna delavnost na društvenem polju. Vstanavljajo se nova društva, ki se večinoma priklopajo našim zvezam in jednotam. Tudi S. S. P. Z. v Clevelandu lepo napreduje, kar je pač umevno, kajti s svojimi pogoji more pač zadovoljiti vsakega člana. Zveza daje $8.00 tedenske podpore in $500 usmrtnine in to za primeroma mali mesečni a-sesment. Društvo Lunder-Adamič, št. 20 S. S. P. Z., ki je tukajšni javnosti dobro znano, je v preteklem letu jako lepo napredovalo. Na pustno nedeljo priredi burko v enem dejanju “Bratranec”. Po igri bode velika maškarada in tudi ostali program bo jako zanimiv. Kakor se nam poroča, nas namerava za isti večer posetiti Mike Cigare s svojim “Pudijem”, ter nam pripovedoval o svojih zanimivih doživljajih. Tudi društvo “(Sava” št. 88 S. ■S. P. Z. jako lepo napreduje in se mu obeta lepa prihodnjost. Vidi se pač, da ima v svoji sredini može, ki so si vzeli za nalogo, svoje društvo povzdigniti do moči in vedno večje razvitosti: Slovenski Sokol je priredil dne 21. t. m. krasno dramo “Mladost”. Igra je zelo globoke vsebine in nam tudi predstavlja fanatično prenapetost slovenske mlajše duhovščine. Igralci so svojo nalogo rešili izvrstno, kar je seveda v čast tudi igrovodju Kalanu, ki je tudi v resnici kos takemu poslu. Splošno še je prikupila občinstvu s svojim nastopom 'Anica Grdina. Njen priprosti, naravni nastop, je žel aplavz skoro pri vsakem prizoru. Tudi ostali so pokazali, da so kos svoji nalogi, ter v vsakem oziru zadovoljili občinstvo. Tudi izobraževalno dr. Triglav se pridno giblje. Dne 28. t. m. je priredilo svoj drugi koncert, ka-terega posamezne točke so krasno uspele. Dne 11. feb. pa priredi lepo igro “Revček Andrej ček”, ki je, dasi že stara, vendar jako priljubljena slovenski javnosti, ter se v slov. deželnem gledališču v Ljubljani vsako leto ponavlja. —■ Tudi društvo Triglav je že pred par leti priredilo to igro ter jo na željo mnogih ponovi. (Naj končam, g. urednik! pa saj veste, predpustni čas je in nemirna žilica me kar ne pusti mirno sedeti za pisalno mizo. Saj me u-mejete, kot dolgoletni kandidat za srečno zakonsko gnezdice se v tem času najbolj razvija moja delavnost za pridobitev k, temu potrebne polovice. Če mi zopet izpodleti, potem g. urednik,...........bom pa obsedel pri pisalni mizi!. . . I. Smuk. Dunlo, Pa. Cenjeno uredništvo: — Zmiraj imamo kaj novega za poročati, toda človek premoga se le s težavo k pisanju pripravi. 20. jan. sta se poročila John Zakrajšek in Terezija Šušteršič, oba vrla Notranjca. Ženitovanje smo obhajali dokaj dobro. Plesa željni mladiči so dobili tudi svoje. Torej vse veselo! Sam moram pa še naprej vzdihovati po sweetheartu, kot usoda zahteva to od našega poznanega trgovca zapada, ki ima večno spremljevalko, svojo —-bakso! Morebiti ima pa še privilegij, da kakšno devojčico sreča v zlatih sanjah; kdo ve? Novoporočencema obilo sreče in zadovoljstva! Imeli smo priliko videti tudi lepe maske na maškaradi, ki so nabrale za slov. šolsko družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani okoli $7.00. Lepa hvala požrtvovalnim rojakom, kakortudi prirejevalcem dobre stvari. Delamo tu še dobro, le bolj slabo se zasluži. Za delo dobiti je raznovrstno, kot menda povsod, kjer se kaj dela. Pa še nekaj imam za povedati! Rojakom se jako dopadejo slov. gramofonske plošče, koje ima v veliki zalogi A. J. Terbovec, v Denver, Colo. Rojak John Dolez jih je naročil lepo število; plošče so izvrstno ubrane, pesmi krasne in tudi lepi plesi. Da rojaki naročajo pri rojaku, podpirajo s tem slov. podjetje. — Malo več “Svoj k svojim”, ne bi nič škodovalo! Pozdrav Slovencem in Slovenkam ! Louis Strle. Lloydell, Pa. Cenj. delavski list: — Kot trd delavec hočem poročati o delavskih razmerah, ki pri se-dajnem izkoriščevanju kapitalistov niso nič kaj povoljne. O kaki slogi Slovencev tu govora ni. 27. dec. 1911 je umrl član dr. sv. Petra in Pavla št. 35 J. S. K. Jednote v Lloydell, Pa. Umrli se je ponesrečil m. novembra v Dunlo, Pa., šel potem v bolnišnico v Johnstown in umrl 25. dec. 1911. Šlo se nekaterim za njegov testament, drugače pa še polovico članov ni vedelo, da je kdo od društva u-mrl. Nekega dne pa dobim obvestilo, da bom moral plačati $1.00 v društveno blagajno, za kazen, ker nisem šel za pogrebom! Tako se dela pri katoliškem društvu z reveži delavci. Plačujemo redno, opravljamo vse svoje dolžnosti točno, pa za vse to, kaj imamo mi, delavci, ki organizacijo držimo kvišku? Bratje, zbudite se že enkrat! Član sv. Petra in Pavla. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. VsaKa Kjijizica je 'Vredna. jSlO.co •VjaRjemu bolnemu čloVeKu. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trg'anje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite ai, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poŠ ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg\ ; 22 Fifth Ave., Chicaga 111. tako pioSlUe ®ene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter va» proiim, da mi jo Ime. Pošta Država Na dobrem glasu Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino \ zrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani: Bolečine želodca, slab počutek po jedi, teško spuščanje vetrov, ščipanje, slabo prebavo, zabasanost, nervoznost, zgubo, teka, švohost, in uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi. Za dobiti v lekarnah, Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave Columbus, Kans. Cenj. ured.: — Bliža se postni čas, in z njim tudi čas pokore, katero pa že delam sedaj, ker sem se pregrešil čez temperenclersko postavo. Moliti moram za omrežjem, da se spokorim in da mi bo enkrat v peklu odpuščeno. (Ker vem da se bom še pregrešil, pa da me ne bo nihče dobil!) Kar se delavskih razmer tiče, je sedaj na zimo malo boljše kot je bilo v solnčnih dneh, vendar se delo težko dobi. Vreme je jako nagajivo: en dan zima, potem spomlad in zopet zima! Pozdrav rojakom iz hiše pokore! J. Zakrajšek. O O ----------------------------o 0 -----------------------o I 1 Delavci, širite «voje I glasilo “Glas Svo- j j bode”! O------------------------O ! ----------------------------O The Komad Sch« Co, Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicab. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAZNANILO! J. MATIASY, GLAVNI POTNIK TVRDKE GOLDEN 8TATE WINERY. Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45e gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Majnjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča Frank Stefanich. lastnik G. State Winery, K. R. No. 7 Box 124 FTescco, Ca!. l[:]| [:]|[:]|[:]|[:l[:3|[:J|[.-:l|[:] ICOI I MARTIN POTOKAR *7? ti pri katerem se dobe: 1—1 ^ garantirana domača nova Michigan ië in New York vina. tí Belo, galon po $1.25 Rdeče, 1.00 Sod do 50 galonov belo po 6oc Sod u 50 “ rdeče “ 50c MARTIN POTOKAR ti 1625 So. Center Ave. r—1 ^ Chicago, 111. P]|[:]|[:]|D] !D]| C:]|[:]|£:]|[:][:]|[:]|D]|D] ID1I £:]|[:]|[:]ID3 ![:]J[:]1C:C:3iC:]IH:3ÎC:] IDI! C:]|D]|[:]|D1 ^rrr.rmrrrr.r.f... RAZNO IN DRUGO * _________,__________________* Popa so umorili. V srbski občini Dalniču je razljučeno ljudstvo ubilo popa. Ljudje so bili besni na popa zategadelj, ker je bil zapeljal hčer občinskega sodnika. Ko pa so se pojavile posledice raz merja, je bil dekle pregovoril, da se je dala operirati.Dekle je vsled operacije umrlo. Znamenito jajce. G. Ig. Medvedu, poduradniku na Dol. železnici v Zatičini je znesla mlada kokoš prvo jajce izredne debelosti. ¡Stehtal je tri normalna jajca in potem še to zadnje ter našel, da je bilo za 1 dkg. težje ko tri mus malna jajca. Ko je jajce razbil, se je izlil beljak in en rumenjak; v sredi te tekočine pa je bilo še eno popolno normalno jajce. Časnikarski papir — sredstvo zoper mraz. Deni v čevlje časnikarski papir pod podplate (nogavice), pa te ne bo zeblo v noge. Kadi snage vzemi vsak dan svež papir. — ¡Papir pod telovnikom te varuje mraza v prsa in hrbet Istota ko je dober papir v kapi in v nogavicah okrofc meč. — V sobi pribij papir ob oknih in ga pode-vaj po tleh, pa se nebo soba tako hitro shladila. Da, celo v elegantnih stanovanjih deva j o časnikarski papir pod — preproge, da sobe bolj drže gorkoto. Obdačena ženska lepota. Že pred 200 leti je predlagal neki 53w5st, da bi se uvedel davek na žensko lepoto in sicer bi naj vsa-ika sama določila visokost davka. «Čim lepša, meni, da je, tem večji •davek bi naj plačevala. — Pomislimo, kaka konkurenca bi nastala, ker marsikatera bi davčnim uradnikom ne dala mizu, dokler bi je ne uvrstili v višji razred in koliko bi šele bilo prošenj istih, ki bi bile davlka proste, da bi se jih naj obdačilo. Utonil je. Na novega leta dan je šel tvorniški delavec Ivan Jam nitk iz Gorenje vasi v Soro k prvi maši. Medpotoma je krenil v gostilno, pil žganje ter tudi s sabo vzel steklenico špirita. Drugi dan so ga našli v Gori mrtvega. Najbrž je šel k; ‘Sori, da bi bil primešal špiritu vode in ga potem pil. Pri tem je omahnil in padel v vodo. Jamnik je bil jako vdan alkoholu in so se vsled tega pri njem večkrat pojavljali znaki dušne zmedenosti. Zaradi umora kamenskega župana 20 let po nedolžnem zaprt? "'Soča’' objavlja pismo izseljenca iz La Plata v Južni Ameriki. Pisec, ki živi že 2 21et v La Plati, poroča, da je pred 15 leti spoznal v Ajdovšičini rojenega Feliksa Sandegiaeomo, 'ki je večkrat napravil na svojem domu gostije in povabil nanje svoje prijatelje. Piscu se je zdelo čudno, da se je vsakokrat po taki zabavi bridko razjokal. Ko ga je enlkrat vprašal po vzrolku, mu je razodel, da je ubil župana iz Kamenj in da je vsled tega njegov prijatelj dobil 20 let težke ječe. 2krat je naročil piscu, da naj po njegovi smrti sporoči njegovo izpoved v Ajdov ščino, kar je pisec storil 8. nov. 1911, ko je izvedel, da je Feliks ¡Sandegiaeomo umrl v Nervi pri Genovi. — O zadevi bomo še poročali. Drzen rop. V Kočevju je zapilo več hrvaških delavcev v nedeljo 14. t. m. ves tedenski zaslužek. Od alkohola omamljeni so udrli ob 1. ponoči v rudniško hišo, kjer je spalo v skupnem oddelku približno 40 samskih rudarjev. Eden izmed malopridnežev se je postavil z revolverjem ife vratom, da prepreči beg, drugi pa so nastavili spečim rudarjem nože na vratove in zahtevali denar. ¡Rudarji so naglo pobrali še nekaj obleke in naglo pobegnili; vsega vkup so naplenili v denarju in obleki za 84 kron vrednosti. Za begunci so takoj odhiteli orožniki, a jih niso dobili. Najbrž so že bili preko Kolpe na hrvaških tleh. Revolta v. jetnišnici. Z Reke poročajo : V tukajšnji jetnišnici so se uprli kaznjenci. V neki celici drugega nadstropja so bili zaprti kaznjenci Borzatti, Rollich in Ancere, ki so bili obsojeni na več let. Ker je bilo okno celice skoraj v isti višini kakor mimoidoča cesta, so dobivali kaznjenci od svojih prijateljev žganje, vino, jestvine in tobak' ponoči skozi okno. Neki paznik je nekega jutra o-pazil, da so vsi štirje kaznjenci pijani. Ko so preiskali postelje, so našli tam vse polno stvari, katerih bi ne smeli imeti. Kaznjenci bi se morali vsled tega preseliti v celico, ki leži v pritličju. Temu so se pa kaznjenci uprli ter se zabarikadirali v celici. Končno se je paznikom vendarle posrečilo u-pornike premagati. Kaznjenci so razbili vso celico. Nato so zaprli vsakega posebej. Velika raztrelba v Sežani. V kamnolomih v Sežani, kjer dobivajo kamenje za zgradbo tržaške luke, so izvršili največjo zastrel-bo te vrste. V izkopane rove so naložili 17.000 kg. razstrelnega smodnika. Mine so zažgali električno. Razstrelba je odlomila od velikanske stene Okoli 100.000 m. kamenja. Ni se še izpametoval. France Ovniček, posestnik z Malega Sla-tenka pri Novem mestu je precej nagle jeze, njegov oče Matija Ov-, niček je pa siten, da ga vse boli. Ni čuda, če se s sinom večkrat sporočeta in tudi spopadeta. Že lani enkrat je udaril Ovniček svojega očeta z deško poglavi. Za radi tega je bil obsojen na 14 dni ječe. Toda tri dni pred božičem sta se zopet nekaj skregala zaradi žaljenja časti in je dobil oče tri dni zapora. iFo obravnavi sta drug drugega toliko časa zbadala, da je pograbil France Ovniček prsten vrč in ga razbil na očetovi glavi. Pač lepa slika našega do-brenega vernega ljudstva. Svojega moža je hotela umoriti. Delavec Jožef Pesarič iz Bergoviee pri Šmarju je dalj časa delal na južnem Tirolskem. Dne 18. aprila 1911 se je vrnil iz tujine k svoji rodbini. Ves čas svojega bivanja na Tirolskem je redno podpiral svojo ženo. Ta pa je bila pričela med njegovo odsotnostjo razmerje z drugim moškim, zategadelj ji je bil možev povratek seveda jako neprijeten. Ker pa ga kljub nasilnemu ravnanju ni mogla spraviti iz hiše, ker je preveč ljubil svoje otroke in otroci njega, je sklenila, da se izuebi moža s silo. Dne 4. t. m., ko so ležali mož in otroci že v postelji in spali, je vzela ostro sekiro ter šla k; moževi postelji. Udarila ga je z ostrino po obrazu, da je takoj zazijala globoka rana; desno oko mu je doslovno razpolovila. Težko ranjeni mož je ves krvav planil kvišku, se vrgel na ženo ter obupno klical na pomoč. Medtem so se bili zbudili tudi otroci in pričeli klicati na pomoč. Prihiteli so sosedje; ki so izpulili ženi sekiro in jo zvezali. Prišli so' orožniki in prijeli Pesaričevo. Izročili so jo šmarskemu okrajnemu sodišču, odkoder so jo odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča. Rana Josipa Pesariča je smrtnonevarna in zelo dvomijo, da bi ozdravel. Za škofove otroke. Iz Arada na Ogrskem poročajo: Pred sedmimi leti je umrl szatmarSki škof Julij Meszleny in je zapustil premoženja v znesku 1,112,000 K; 320,000 kron je volil svojemu tajniku kanoniku Štefanu IS'zabu, ostali znesek pa katoliškim ustanovam in tudi na papeža ni bil pozabil. Rekli so, da je kazal škof pred smrtjo znake ostarelosti. Na to se je upiral tudi škofov nečak, ki je Skušal ovreča testament in je zahteval za sebe 100,000 K; te lepe tisočake naj bi mu plačali vsi tisti, ki se jih je bil spomnil škof v testamentu. Nečak je opozarjal, da je volil škof kanoniku Szabu 320,000 K, ne da bi bil natančneje določil uporabo te svote, vprašati pa se je treba, ali je bil Szabo škofu bližji kakor bratranske in uboge šivilje, ki morajo biti vesele, ako imajo kavo za vsakdanjo hrano. Ako bi bil škof popolnoma v oblasti svojih dušnih sil, ko je delal testament, bi gotovo ne bil ukrenil kaj takega; gotovo bi tudi ne bil volil svojemu slugu letnih 1,000 K, ki je bil jako uporen in je nekoč zagnal celo blazinico proti škofu. Pri sodni obravnavi pa je kanonik Szabo baje izjavil, da je določen del njegovega deleža za oskrbo škofovih otrok. ¡Slednjič so se pobotali in je dobil škofov nečak 80.000 K. V Belgiji so dosegli združeni naprednjaki in socialisti po grandiozni (manifestaciji, ki se je vršila pred par meseci v Bruslju in katere se je udeležilo nad 200.000 ljudij, pri zadnjih občinskih volitvah lepe uspehe. V vseh večjih mestih so prodrli >z znatno večino in napravili konec klerikalnemu režimu Z veliko napetostjo se pričakujejo prihodnje državnozborske volitve, kjer bo .zadela belgijske mračnjake gotovo enaka usoda, kot letos avstrijske krščanske soeialce. Avstrijski zakon o ločitvi katoliških zakoncev. Doslej je bilo v Avstriji veljavno načelo, da se nobeden katolik, ako je tudi zakonito ločen od svoje zakonske polovice, ne more znova veljavno poročiti, dokler živi ona zakonska polovica. To načelo je bilo absolutno veljavno, Zgodil pa se je ta-le slučaj: Avstrijski državljan A. se je po rimsko-katoliškem obredu poročil z avstrijsko državljanko B. Zakonca sta bila na to sodno ločena od mize in postelje. A. se je potem hotel znova poročiti z avstrijsko državljanko ‘C. V to svrho je naznanil politični oblasti, da izstopa iz avstrijske državljanske zveze. Ne da bi za pustil avstrijsko ozemlje, se je dal na to adoptirati od nekega na Ogrskem stanujočega ogrskega državljana. Na podlagi te adoptacije je A. postal ogrsiki državljan in je kot tak izposloval pri ogrskih sodiščih ločitev svojega z avstrijsko državljanko B. po katoliškem obredu sklenjenega zakona. Med tem si je nevesta C. na enak način kakor ženin A. pridobila ogrsko državljanstvo. Nato sta se ženin A. in nevesta 'C. na Ogrskem poročila. O veljavnosti tega zakona je sedaj razpravljalo najvišje sodišče. V svoji razsodbi je priznalo veljavnost talko sklenjenega zakona tudi za Avstrijo. Kralj — virtuoz na flavto. Dne 24. januarja bo dvestoletnica rojstva pruskega kralja Friderika Velikega. On ni bil samo dober vojskovodja in filozof, amoak tudi virtuož na flavto. Temu instrumentu je posvetil vse svoje proste trenutke. Posebno krasno je znal igrati adagie francoske forme. I-gral je tako krasno, da se je človek — kakor piše Reichhard — komaj ubranil solzam. Kadar je i-gral pred poslušalci, je najraje i-gral brez spremi j e vari j a drugih instrumentov. Flavta je bila njegova najljubša prijateljica, ki ga nikdar ni zapustila. Konfiscirani škof. Na Dunaju so konfiscirali javen govor pravega ¡katoliškega škofa. List, ki je bil konfisciran, ker je priobčil ta govor, je “Neues Wiener Tagblatt”, škof, Iki ga je zadela ta nesreča, pa je dr. Otokar Prochazka, škof v ¡Stolnem Belgrad u na 'Madžarskem. Škof Prochazka je na nekem javnem zborovanju napadal nadvojvodinjo Avgusto. Kaj si ti škofje že vse dovolijo! če škofje o članih cesarske hiše tako govore, da morajo njih govore konseiscirati, potem si je pač lahko misliti, kako šele govore o svojih političnih nasprotnikih! Statistika samomorov v Avstriji. “Extrablatt” objavlja statistiko samomorov in poizkušenih samomorov v Avstriji leta 1911. Samomorov se je izvršilo 1,416, dočim se jih je leta 1910 naštelo 1,458. Zelo je naraslo mladoletnih samomorilcev, med njimi je en fant v starosti 9 let. Potem so izvršili samomor trije fantje in dve deklici v starosti 12 let. Najstarejši samomorilci so stari eden 87 let, dva pa 80. Kako alkohol človeka moralno upropasti. Viničar Jakob Roškar iz 'zgomjeradgonskega okraja se je udal že v svoji mladosti pijači in je vsled tega polagoma izgubljal zmožnosti za delo, oziroma slehrno veselje zanj. čim globlje je padel, tem sirovejši je bil do svoje žene Ane Roškerjeve, ki je že dvajset let poročen z njo. Roškar že del j časa nič ne dela, vedno pa zahteva s pr etn jami in pretepanjem od svoje žene denar, ki ga potem zapravi za žganje. Uboga žena je morala često poiskati varstva pri sosedih. Meseca avgusta sta se obadva^zakonea zedinila, da se ločita. Žena je prodala svojo kravo in je plačala možu v dveh obrokih 70 kron, s čemer je bil mož zadovoljen. Napravil je pobotnico in obljubil, da gre v službo. Toda v dveh dneh je že zapil denar in nato zopet nadlegoval ženo za denar. Ker mu žena ni hotela več dati denarja, je pretil, da ga bo že še pomnila, on pa da se preskrbi za zimo; ako on nima ničesar naj tudi ona nima. Dne 19. avgusta se je splazil ob dveh ponoči in zapalil njeno hišo. Žena in sin toliko da sta si rešila svoje življenje. Škode je napravil požar za 3000 kron. Roškar je počakal v skrivališču, da je ogenj vse uničil, nato je pobegnil, a so ga čez par dni prijeli. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo Roškarja vsled hudodelstva požiga na šest let težke ječe. ? Slovenci, podpirajte, čitajte in razširjajte edini slov. svobodomiselni delavski tednik “Glas Svobode”. Stane $2 na leto. Naslov: Glas Svobode, 1809—13 Loomis St., Chicago, 111.. “The Roosevelt Salooll,, ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča j Zdravljenje v5 dneh VARICOCELE HYDROCELE BREZ NOŽA ___________IN BOLEČIN. Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varioocell, Structnri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živčno nezmožnost, vodenico in boleznt tičočich se moških. Popravite Vaše zdravje. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) ~ ZASTRUPLJEN- BOLEZNI jc krvi ZGUBA NAGONA, BOLEZ- t/' S§ll» iv ledicah in jetrih -'Ajja in vseh drugih kožnih zdravim hitro za stalno b bolezni, kakor prišče, in tajno. Živčene one- 1 «Jp lueije, onemoglost itd. moglostit slabost, na. 1 I ŽENSKE por, zastrupi jen j e in l BOLEZNI k0*1 ^ok, b0!®®*11® v oza" ture. garje, otekline, naduho, Bronchitis, srč- ^podju in druge orgau-ne bolezni in pljučne ske bolezni zdravim za zdravim po moji najno- stalno, vejši metodi. Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko zguba vode. PLJUČA DR. ZINS, 183ShS&SChicago Odprto od 8 «jutra) do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. (LAIBACH JOHN KUKAR, imitelj. 461 Fourth St. San Francisco, Cal. Telef. Douglas SC49 Telef. Home J2436 SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Sehoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. COLORADO COLUMBINE BREWING CO. Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo! JOE GOLOB, predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave., LEADVILLE, COLO. RkILROAD EXC«E BAR 2245 Larimer St. Denver, Colo. Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja. Louis Prosek in Joe Fischlin. ROJAKOM, ki stanujejo in potujejo skozi Denver, Colo., piporočam svojo dobro urejeno GOSTILNO. Oddajam sobe na dan ali na teden. Dobra postrežba! Se priporoča JOHN DEBEVC 1719 BLAKE ST. DENVER, COLO. “NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON 4837-43 Washington St., DENVER, COLO. Vedno domače dobro vino, likerji in cigare. Vsf Slovani se zbirajo v tem salona! Zaiobisk se priporoča JOHN PREDOTICH, lastnik. GOSTILNA kjer j« najrveč zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to se doki v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Are. Chicago, Ul. Telefon Canall439. ODVETNIK PATENT! GIRL STROVER (Sobe štev 1009) * 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, II,L. Tel, 3989 MAIN HJeigl© Beir 117 East Northern ave., Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER & JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096, 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM! “Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Babite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.” A. J. Terbevec & Co. Nasledniki: Derganc» Widetič & Co. 1622 Arapahoe St-, Denver,Colo. Dobra Unijska Gostilna,*3;™6 mrzel in gorak prigri- In. C Ctectnv zek. : Pođvodstvom J08. O. JldaHly 2005 Blue Island Ave. velikd Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave, M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo duh ii spmlaflie oMe. Irgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBasnk. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAI« OF MALT Martin Nemanicii, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorakin mrzel prigrizek vsak dan. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio’* kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina In siuodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18.nl. ITALIJO IN ADRIJO PO STARI IN ZANESLJIVI CUNARD ČRTI VSTANOVLJENA 1840. POSEBNI ZIMSKI PARNIKI NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA Franconia (nova 1911) .18.150Ton Caronia................20.000 Ton Laconia (nova 1912) .18.000 Ton Carmania...............20.000 Ton Ogrsko-ameriška postrežba Iz New Yorka v Reko in Trst via Gibraltar, Genovo in Neapelj Novi moderni parniki na fiya vijaka. Posebno izbrani za to plovbo: SAXONIA - - I4.270t0nov IVERNIA - - 14.210 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd. S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. (i. VOKOUN 1411W. 18th St., Chicago F V “OJ1 trgovini se do be prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela, Slovenci, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip. “Slovenian M' Um V STRINGTOWN, Leadville, Colo. e priporoča Slovencem za na îrano in stanovanje. JOE LANICH, lastnik. Škof proti župniku. Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika— spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN. —Vse pravice so pridržane.— VPOKOJEN. — DISCIPLINARNA PREISKAVA. Berce se je preselil v Ljubljano, šel je stanovat brez stanovanja. Ordinarijatu pa je poslal sledeče pismo: “Velečastiti knezoškofijski ordinarijat! Visokemu ukazu z dne 17. januarja se jako rad pokorim, usojam si pa dostaviti svoje postulate glede disciplinarne preiskave: 1. Obdolženec mora vedeti pred razpravo za vse točke, o katerih se bo vršila obravnava. 2. 'Nemo index in propria causa. Za preiskavo o sorskih zadevah naj se delegira cerkveno sodišče kake druge škofije, preiščejo naj se pa vsi dogodki, ki so se dogodili od 5. februarja 1904 do mojega odhoda. 3. Obravnava bodi javna. Javno naj pričajo priče nasprotne, javno naj govore priče, ki jih bom navedel jaz.” Seveda Berce ni dosegel ničesar, česar je želel in prosil, dr. Janežič mu je pa pri preiskavi dejal, da je žaljivo za škofijstvo, da bi ono ne smelo postopati proti njemu tudi v svoje zadevi. Berce je bil obtožen, da se je pregrešil proti pokorščini napram škofu in da je zanemarjal svoje stanovske dolžnosti. Očitalo se mu je vse tisto, kar pr, “mali preiskavi” 3. oktobra 1904 z dodatkom, da je on zakrivil dogodke z dne 30. oktobra 1905. Kakor se je Berce zagovarjal pri prvi “preiskavi”, tako se je tudi sedaj, da pa ni zakrivil dogodkov z dne 30 oktobra 1905, je v tej knjižici dovolj jasno povedano. Dr. Janežič je tudi očital Bereetu, da je pridi-goval, da ni treba hoditi k spovedi. Na vprašanje obtoženčevo, kdaj da je to trdil, ni bilo nobenega odgovora. Berce pa je dostavil: “Vedel sem, da se me zasleduje tudi v cerkvi in da bi se rado preobrnilo kak moj cerkveni govor, da bi se mi podtaknilo krive nauke! Da to onemogočim, naučil sem se doslovno govorov natisnjenih, ki imajo škofijsko dovoljenje!” Na vprašanje Bercetovo, kdo so tisti, ki ga obrekujejo pri škofu, in na zahtevo, naj dotični-ki stopijo predenj in izpovedo vse, kar o njem vedo, da jih bo mogel prijeti za jezik, odvrnil je dr. Janežič, da bo uže izvedel imena tistih ljudi. Seveda se to ni nikdar zgodilo! Kako se je Bereetu skušalo vzeti dobro ime, svedoei najbolj očitanje, da pri maši ne misli na to, kar dela, da je njegova maša torej neveljavna! Dr. Janežič je končno plašil Ber-ceta, da ga škof lahko izobči iz katoliške cerkve, ker se je pritožil na ministerstvo zoper njegov dekret, po katerem mu je bila odvzeta župnija Sora. Vspeh preiskave je bil, da Berce ni dobil nobenega opomina, nobenega svarila! 'Saj mu pa tudi ni bilo mogoče dokazati niti najmanjše krivde. Podtikali so mu marsikaj, a vse je temeljilo na bolni domišljiji o zašle jenih uzrokih, kakršnih si je želel škof v dosego svojih grdih namenov! Iz disciplinarne preiskave je izšel Berce opravičen, obsojen je bil pa tisti, ki je to preiskavo pro-vzročil. Neizbrisljiv madež so vrgli na 28. ljubljanskega škofa opisani sorski dogodki, ki so dosegli vrhunec z odstranjenjem po takratnem cerkvenem pravu nedotakljivega župnika. Zgodovina bo poročala, da je v začetku 20. stoletja bila v ljubljanski škofiji pastorka “institia” (pravica), kraljevala je politika. V POKOJU. Skoraj da smo pri kraju. S tem, da je bil Berce vpokojen in da ni bil več na nobeni župniji, je bila odpravljena nevarnost za dotično župnijo, da ne bi bila pod Bercetovim uplivom, ki se ga je škof tako bal, ker ni bil klerikalno politične barve. Berce je bil sedaj pregnan in je užival resast kruh s silo vpo-kojenega župnika. Povedati imamo še nekaj značilnosti izza Beree-tovega vpokojenja. Berce je bil sedaj brez dela, a dela vajenemu je postalo življenje dolgočasno. V mesecih miru si je nekoliko popravil svoje razruvano zdravje, ki je toliko trpelo vsled hudih dušnih muk. Zato je obljubil prebivalcem vasi Barka v tržaški škofiji, kjer ni bilo duhovnika tisti čas in so prišli Berceta prosit, naj pride k njim pastirovat, da njihovi želji u-streže, ako v to privoli škof Nagi. Ko je nato tržaški škof rekel Barčanom, naj si sami dobe duhovnika, on ga bode uže potrdil, šel se mu je Berce predstavit. Na obraz uljuđen škof ga je vprašal, zakaj je tako kmalu vpokojen? Ko mu je Berce odgovoril, da so temu vzrok le politične razmere, ker se ni maral pečati s politiko, odvrnil je Nagi: “Če ni drugega vzroka, ni nobene ovire, da bi ne prišli na Barko, vendar bom še govoril z vašim škofom”. 25. marca 1906 sta bila potem skupaj tržaški in ljubljanski škof; Jeglič je pa Naglu Berceta tako opisal, da mu je ta koj drugi dan sporočil, da mu žal “po dobljenih informacijah” ne more podeliti mašne licence in jurisdikcije v svoji škofiji. Škof Jeglič je s tem Bereetu barko podrl. Storil mu je zato, da bi živel v revščini in da bi v javnosti ne mogel pokazati, da je dostojen duhovnik in vrlo sposoben opravljati duhovniške posle. Med tem so izhajali v “Slovencu” še vedno napadi na Berceta. Pri vsaki priložnosti ga je napadel škofov list, vedno ga je sramotil in mu kradel čast. Ker je svojim žalilcem Berce odpuščal žaljenje pod pogojem, da so jih preklicali v “¡Slovencu”, je tega to zelo peklo, s priklici je bil udarjen tudi “Slovenec” po zobeh! Zato je nekega lepega dne izšla v tem listu izjava, da “¡Slovenec” takih prekli- cev ne bo več sprejemal. Minilo pa je le malo več, kot eno leto in isti škofov list “Slovenec” je rad preklical in prosil odpuščenja župnika Berceta za nesramno obrekovanje, s katerim bi si bil sicer zaslužil mesece trajajoče ječe in ričeta. — “Slovenec” se je posebno navalil na Berceta, ko se je pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnavalo o sorskih dogodkih z dne 30. oktobra 1905. “Slovenec” je zahteval, da postavijo Berceta, učitelja Grmeka in restavratorja Kolenca na zatožno klop, napadel je divje državnega pravdnika Trenza in preiskovalnega sodnika v Škofji Loki. Dasi obravnava ni dokazala Bereetu nobene krivde, pač pa je prinesla na dan vso hudobnost nasprotnikov, vendar je Slovenec” še nadalje besnel proti njemu. Ljudje, ki so bili obsojeni, — kakor znano, je med drugimi dobil Luštreh 3 mesece, Bukovec 10 tednov zapora —, so padli v nesrečo le vsled znanega delovanja cerkvenih in vladnih organov, a “Slovnec” je delal odgovornega za to vedno Berceta! “Domoljub” ga je pa silil v blaznico! Kakor je “Slovenec” venomer blatil Berceta, tako je tudi očanec Smoleč, bivši župan, začutil potrebo, obrekovati svojega bivšega župnika. Trdil je, da je oče nezakonskega otroka, katerega očetovstvo je priznal neki mladenič. Da tako hudobno o-brekovanje ni moglo ostati nekaznovano, je jasno. Smoleč je bil obsojen na štiri tedne ječe ravno ob letu, kar je pisal sramoteče pismo Bereetu v Boštanj. “¡Slovenec” je tudi sedaj kot pocestni pobalin pljuval na vpokojenega sorskega župnika in ga gonil na Žabjek med kaznjence! Tako pišejo le samo podivjane! in posurovelci! Vendar je imel Berce še vedno čut ljubezni do svojih sovražnikov. Napro-šen po 'Smolčevem svaku bil je pripravljen obsojenemu Svoljšaku po moči olajšati — sicer prezaslu-ženo — kazen, seveda pod gotovimi pogoji, ki bi jih stavil vpričo škofa. Ta se je z veseljem usmilil svojega ljubljenega 'Smolca in je vsprejel 3. januarja 1967 obe stranki. Berce je stavil zahtevo, naj škof prizna ,da se mu godi krivica glede Sore, na Sori naj nastanejo redne razmere, da ne bodo imeli znani bridki dogodki nikakih bridkih nasledkov. Škof je stopil korak nazaj, se stresel in dejal Bereetu: “če priznam, da se vam krivica godi, priznam, da sem jaz krivičen!” Berce je odvrnil: “Ne toliko vi, ampak vaši donašalci!” Končno se je škof pobotal z Bercetom in mu dejal, da mu je vse odpustil. Berce je bil prepričan, da bo imel odslej mir pred njim in da ga škof ne bo več preganjal. “Vzamem na znanje, da ste mi vse odpustili, dasi niste odpustiti ničesar imeli,” je rekel Berce, “jaz pa imam na srcu krivico, ki jo nosim.” Nato je odpustil Svoljšaku njegove žalitve in podpisal prošnjo za o-lajšanje kazni, ki se mu je premenila vsled tega v denarno globo. Pogoji, ki jih je stavil Berce, se niso spolnili. Škof ni storil koraka za pomiloščenje obsojenega Luštreka, učitelja Grmeka so klerikalci preganjali in pregnali s Sore, Smoleč je bil Bereetu tako hvaležen, da je 1. 1910 kot priča ponovil svoj izrek zoper njega, zaradi česar je bil 1. *904 obsojen v tritedensko ječo, škofu je bilo pa žal, da je dal Bereetu odpuščanje, zato ga je pa znova grdil v ‘“Slovencu”. 17. januarja 1907 je Berce postal tajnik družbe sv. Cirila in Metoda. Mirno je deloval v duhu družbenega vodstva. “Slovenec” ga je pa pičil čez nekaj časa z vso strupenostjo. Prvomestnik msgr. Zupan je zahteval, da gre Berce k škofu po vstopu v družbeno pisarno. Berce še ni pozabil, da je po svoji avdijenci pri Škofu 3. jan. obolel, da je ležal tri dni, pa tudi sicer ni čutil nobenega povoda, bližati se temu sovražnemu škofu. Ko je kmalu na to Zupan odstopil, nagovarjal je Berceta drug odbornik, ki je bil enako poučen, kot Zupan, naj gre k škofu, da ima obstanek v družbi. Berce tudi zdaj ni šel, češ, služba v družbeni pisarni ni škofijska župnija. “Kaj naj pa rečem, ako pridem k škofu?” vprašal je Berce dotičnega gospoda. Ta mu je odgovoril: “Recite, da ga prosite odpuščanja in da ste pripravljeni mu zadostiti za vse žaljenje.” Berce je odgovoril: “Ker nisem škofa nikdar žalil in nisem nikdar ničesar zakrivil, ni povoda, da bi prosil odpuščanja in obetal zadoščenje. Sicer mi je povedal škof, da mi je vse odpustil, kar sem vzel na znanje. Vendar sem toliko značajen, če izjavim, da sem za vsako zadoščenj e k pripravi j en, da bom vsako tudi izpolnil, pa če mi tudi škof veli skočiti v Ljub-ljanico.Roke pa, ki me je krivično tepla, ne poljubljam!” Klerikalci so sedaj iskali prilike, kaiko bi spravili Berceta proč od družbe, da bi ne imel veljave, ne dela, ne jela! Napadi v “Slovencu” so se vrstili. Ko je pa na glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici zaradi zapisnika volitev prišlo do par ostrih besed med Bercetom in “Slovenčevim” poročevalcem Štefetom, ki ni hotel izročiti zapisnika, ki so ga skrutinatorji zahtevali od tajnika, napovedal je škofov list naši šolski družbi bojkot, da ne bo sprejemel nobenih družbenih vesti, dokler bo Berce v njeni pisarni. “Slovenec” izvršuje še danes svoj protinaroden sklep sebi v sramoto, družbi v škodo, kajti tudi drugače je nastopil škofov list zoper našo šolsko društvo, da bi mu škodoval v gmotnem oziru in diskreditiral njegov u-gled. Da napadi na Berceta istotako niso prenehali, se ni čuditi, saj predobro poznamo zlobo teh ljudi. Poleti 1907 je nameraval Berce iti na počitnice. Da bi mogel v drugi škofiji brati mašo prosil je škofa za dotično izpričevalo. Prošnji njegovi se je u-streglo s tem-le dekretom; Praesentibus hisce litteris testamur, Te esse sa-cerdotem rite ordfnatum, optimis moribus praedi-tum, et nulla — in quantum scimus — censura ec-clesiastica aut alio impedimento canonico irretitum. Quare singulorum et omnium, ad quos in itine-re tuo deverteris, favoribus Te enix commen-damus, ac praesertim ecelesiarum Rectores roga-mus, ut libenter ad celebrandum s. missae sacrifi-cium Te admittant. Ese Curia Episcopali' Labaci, die 11. julii 1907. S. Flis, vic. gen.” Dalje prihodnjič. LEGENDA. (Za Glas Svobode.) Nekemu možu je njegov prijatelj katerega je nad vse ljubil, u-mrl; izguba njega mu je šla tako k srcu, da je vso soseščino vzbudil z jokom in toženjem. Preziral je jed in pijačo, si ruval lase, preklinjal svojo usodo in želel svojemu življenju konca; živeti naprej brez prijatelja, se mu je zdelo nemogoče. Odkrito žalovanje moža je vzbudilo najmrzlejšim srcam sočutje, in poskušalo se je od vseh strani, tolažiti in razveseliti ga. “¡Vidiš”, je rekel eden njih, “Ti se držiš ravnotako kot tista ženska, ki ji je veter odnesel nov klobuk pod kolesa kare. Uviri se da kmalu dobiš za prijatelja nadomestitev.” Kaj ti pa je mrtvi tako velikega storil, da tako žaluješ po njem? “Ljubil me je nepopisljivo!” '“¡Če drugega nič ni, ti to tudi sam zagotavljam.” “IBil mi je svetovalec in tolaži-lec v vseh živi jenskih nezgodah; z mano se je veselil in jokal.” “Zaupaj mi svoje skrbi kot svojemu prijatelju, in storil bom isto, le — ne bodi več tako žalosten!” “Toda on mi je rešil življenje!’ “Imel je pravico na tvojo hvaležnost in solze, kakor razvidim; zaobljubljam ti svečanostno, isto storiti, če ti nesreča preti. Potolaži se, daj mi roko; zgubil si pač svojega prijatelja in tvoja žalost je pojmljiva, toda skozi pokojnika si našel novega prijtelja, ki te bo ravnotako otroško ljubil, kot zgubljeni, nepozabljeni.” “Ne in ne!” zaihti mož srce pretresujoče, “ti mi ne boš mogel nikoli nadomestiti umrlega! Takih prijateljev kot tja odpotivši, ni mnogo med nami. ’ ’ “K vragu s tvojim otroškim besedičenjem ; ne bodi vendar tako domišljav! In če je bil umrli še tako dober, še tako prijateljski, u-dan in zaupljiv, kaj misliš: se dobi na zemlji samo en tak človek?” “Ti si se pokazal jako nezaupljivega do čednosti drugih. Povedal si mi, kaj vse ti je bil umrli, in ravno isto sem ti sam obljubil.” “Ampak, ti me ne pustiš zgovo-riti. Največje kar mi je storil, ti še ne veš.” “No, to sem radoveden zvedeti, kaj je bilo, ti pa obljubim v naprej že: jaz storim isto!” “Ne obljubljaj prehitro! — Toda čuj: “Enkrat sem bil v stiski, in on >— posodi mi dolar. — Kaj praviš ? Ti molčiš? Povešaš oči?.........” “Resnico si govoril. Zgubil si nekaj dragocenega, kar nikoli, nikjer več ne najdeš, in tvoje solze teko za pravičnim. Ampak — mi smo enkrat že grešniki!” In zakrije svoje obličje in zgine. — i Vojvoda Wellington. (Vojvoda Wellington je z največjo natančnostjo in strogostjo nadzoroval hrano svojih vojakov v vojnem času. Vedel je da mno go hrane naredi zdrave, močne ljudi in da lačna in sestradana vojska ne more premagati takih mož. — To nas uči in nam da dobro šolo, da smo jako pozorni na množino in kakovost naše hra ne. Če se pa naše telo vpreobili hrani in če želodcu kakovost hrane ni pogodu, rabiti bi morali takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Dalo bo pravo pomoč izrabljivim živcem, in je plodosno zdravilo za bolezen že lodea, jeter im zabasanosti. Ono hitro ozdravi neprebavnost in vse neprilike ki so s tem v zvezi, ali ki pridejo od te bolezni. Ravnotako je dobro sredstvo proti glavobolu, bolestih v križu in več ženskih bolezni. Za dobiti v lekarnah Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.. Nervozni pojav glavobola, se prvo spozna na naših slepilih, sko ro ravnotako kot pri trganju po glavi. Kdor bi mislil da so to male bolečine, bi se motil. Glavobol se danes šteje med prve bolezni, ki nadlegujejo bolno človeštvo. Naj uspešneje je je ozdraviti, če se po služimo umivanja z Pain-Expelle rom. Oprezno se je naj pritisne na slepila in zadaj na glavo. V slu čaju onezveščenja je Pain-Expel-ler dobro oživljajoče sredstvo. Dr ži mu namočeno platno tesno poč nosom in glej, da ima bolnik do velj svežega zraka, da mu je mo goče Pain Expeller dobro vdiha vati. Za večja pojasnila glej oglas It doesn’t pay to neđlect your Health ¡JlpjB c c c e o e ,. e e c e eV •tEEttt» EB68E' e e et- če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov? Dr., Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York, N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.) GV^S SrIOR°^ 1809-1813 Loomis St., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. & 19. ul.- Imovina 4,5oo,000,00 Poseben oddelek za Slovence. Pošilja denarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na uloge. Izdeluje polnomočna kupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite. Kaspar State Bank J C' emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 2127, g Pijte najboljše pivo IS sr n g Peter Schoenhofen Brewing Co. g n PHONBÍ: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Hrani in pazi na svoj denar! Zmanjšaj stroške, zvišaj prihranke in blagostanje je zagotovljeno. Nepusti svojega denarja v nemar, spravi ga v delo doprinašajoo 3 proč. obresti. Lahko začneš z f 1.00. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer Prihranka čez pol milijona od 6 do 8. dolarjev, Vstanovljena 1890.