P ri sestavi k la sifik ac ije ra s tja so upoštevali le naravno in po lnaravno rastje , ne pa k u ltu rn ih rastlin . V endar k u ltu rn e rastlin e zavzem ajo p rece jšn je dele zem eljske površine in so ponekod odločilne za izgled po k ra jin e . Zato je v dodatku nakazana tud i m etoda, s k a te ro je mogoče grafično p rik aza ti k u ltu rn e rastline na k arti. O pisana k la s if ik ac ija ra s tja na zem lji je poenotila raz lična stališča, kako p rik az a ti ra s tje na k a rta h . Zelo bi bilo zaželeno, da bi jo sp re je l čim širši k rog raz iskovalcev ras tja , sa j bi tako km alu dobili zelo poučne p rikaze vege­ tac ije na zem lji in n je n ih posam eznih delih. F. Lovrenčak E. M. Bridges, W orld Soils, C am bridge U niversity P ress, C am bridge 1970. 89 stran i, 62 diagram ov, p rofilov in skic, 3 k a r te in 32 barvn ih fo tografij. A ngleška založba »Cam bridge U niversity Press« je km alu po izidu k n ji­ ge »R astje n a zem lji« izdala še kn jigo »Prst n a zem lji«. Z n jim a so do­ bili ang lešk i š tu d en tje geografije učbenika, k i za jem ata dva do nedavna m anj ob ravnavana e lem enta p o k ra jin e in za k a te ra do sedaj sk o ra j ni bilo tov rstn ih del. K n jiga »Prst na zem lji« je po zgledu učbenikov zasnovana tako, da d a ­ je jo p rv a poglav ja tisto znanje , k i je osnovno za razum evan je raz p ro s tra n je ­ nosti p rs ti na žem lji. Uvodom a je nakazan problem defin icije prsti, k i se je p o ja v lja l od zače tka n jen eg a znanstvenega p roučevan ja . Na k ra tk o so n a ­ vedene defin ic ije n ek a te rih znanih raziskovalcev p rs ti v p re jšn jem sto le tju in defin ic ije R usa D okuča jeva in A m eričana H ilgarda. Iz n jih odsevajo raz­ lične in te rp re ta c ije prsti, k i so jo sp rva p rikazovali in p roučevali ko t k e ­ m ični lab o ra to rij, nato kot kam nino z n ek a j o rganske snovi in končno kot p rirodno telo, sestav ljeno iz o rgansk ih in anorgansk ih snovi in ozko pove­ zano z drug im i elem enti okolja . V poglav ju , k i sledi uvodu, ob ravnava av to r sestavo prsti. Na k ra tk o p redstav i vsakega od š tirih g lavnih sestavnih delov p rsti: m ineraln i in o r­ ganski del te r z rak in vodo. O benem na zanim iv in nevsiljiv način razloži tud i n ek a te re fizične (tekstura , s tru k tu ra ) in kem ične (reakcija) lastnosti prsti. V pedogenezi so se v profilu p rs ti izoblikovali posam ezni horizonti, k i nam d a je jo ob upoštevan ju n jihove razv rstitv e dober vpogled v razvo jne procese. A vtor jih je razložil v tre tje m poglav ju . K er so s tem i procesi ozko povezani tu d i fa k to r ji n as tan k a in razvo ja p rs ti (podnebje, organizm i, relief, m atična osnova in čas). Zato je vsakem u od n jih posvečeno k ra tk o podpo­ g lav je in je n a p rim erih p rikazan n jihov vpliv na n as tan ek in razvoj prsti. Za pedogenetskim i fa k to r ji je av to r na zanim iv način razložil posam ezne procese n as tan k a in razvo ja p rsti. Med n jim i spoznam o podzolizacijo, la te- rizacijo , kalcifikacijo , sa lin izacijo itd. Ti procesi so razen s p isano besedo p red stav ljen i tudi z g rafikoni, k i nazorno p r ik az u je jo n jihove poteke. T aka raz laga je dokaj izv irna in p ripom ore ko t v izualna ponazoritev k lažjem u razum evan ju različn ih procesov v prsteh . P red pog lav ja, k i p r ik az u je jo tipe p rs ti na zem lji, je av to r u v rstil še načine k la s ifik ac ije in postopke p ri k a r t i ra n ju p rsti. Zlasti pog lav je o k la ­ sifikac iji je dokaj poučno, sa j je še veliko različn ih m nenj glede razdelitve tipov p rs ti in n jihove k lasifikac ije . Zato je u v rstitev tega po g lav ja v učbenik zelo um estna, saj si je mogoče na ta način vsaj delno u s tv a riti p reg led o različnih pogledih na razv rstitev p rsti: od s ta re jš ih , zgodovinsko pom em bnih, do m odernih k lasifikac ij. N eka j več p rosto ra je nam enjeno am erišk i k la s i­ fik ac iji (7lh A pproxim ation) iz le ta 1960. Z aradi popo lne jšega p reg leda bi v to pog lav je sodila še na jn o v e jša k la s if ik ac ija p rsti, k i jo je p rip ra v ila m ed­ narodna o rgan izac ija za p reh ran o in k m etijs tvo (FAO). Ta k las ifik ac ija je p lod dela n a jb o ljš ih poznavalcev p rs ti iz raz ličn ih držav. Ko bo dokončno sp re je ta , bo z n jo o d p rav ljen a neenotnost, ki je do sedaj otežkočala delo zlasti p ri izdelavi svetovne k a r te prsti. V p riču jo č i k n jig i se je av to r odločil za zonalno k lasifikac ijo . N a jp re j so opisane zonalne p rs ti (prsti v iš jih in s red n jih geografsk ih širin te r p rsti tropsk ih področij). Tem sledi p rik az azonaln ih in in trazonaln ih prsti. P rsti vedno ob ravnava v ozki povezanosti z d rug im i d e jav n ik i oko lja (zlasti s k li­ mo in reliefom ). Za ilu s trac ijo posam eznih tipov so p rik azan i na grafični način tu d i n jih o v i p rofili. T akšen način raz b re m en ju je te k s t in pripom ore k h itre jš i osvojitv i ob ravnavane snovi. V celoti je k n jig a zelo dobro op rem ­ lje n a z ilu s tra tiv n im gradivom (kartam i, d iagram i, p ro fili in fo tografijam i). Še posebno je tre b a om eniti odlične b arv n e fo tog ra fije profilov prsti, k i jih n im ajo n iti obsežnejši in popo lne jši učbeniki. K njigo za k lju č u je poglav je o vlogi, k i jo im a p ro u čev an je p rs ti za bo ljšo izrabo tal. F. Lovrenčak Stadtgeographie in einem neuen Curriculum, Dargestelt am Beispiel München, M ünchner G eographische H efte, št. 37, V erlag M ichael Lassleben K allm ünz, R egensburg ,1973. Ta zvezek M ünchner G eographische H efte je posvečen petinšestdeset- le tn ie i p ro feso rja dr. W olfganga H a rtk e ja , znanega nem škega geografa, k i si je v svojem plodnem znanstvenem delu predvsem p rizadeval u stv a riti in u trd iti zvezo m ed geografsko teo rijo in p rakso . Tem strem ljen jem ustrezno se stav lja zvezek v rs ta člankov, k ako ap lic ira ti geografske izsledke p ri izob ra­ ževan ju u č ite ljev geografije . Po p rihodu prof. R. G eip la v geografski in štitu t tehn iške un iverze v M ünchnu se je z in tenzivn im ek ipnim delom skušalo iz­ dela ti d idak tično p rip ravo o upo rab i znanstven ih rezu lta tov p r i izobraževan ju na vseh šolskih stopn jah . Mesto M ünchen je bilo izbrano k o t vzorec za ta s trem lje n ja . V p riču jočem zvezku je b ilo razen teo re tičn ih izhodišč obdela­ n ih pe t p rim erov d idak tične p red stav itv e različn ih socialnogeografskih p ro ­ cesov v velikem m estu. Snov je podana v ob lik i v p rašan j, odgovorov, skic, p rikazov diapozitivov in na koncu vsakega pog lav ja je tu d i navedena s tro ­ kovna lite ra tu ra . V p rvem p og lav ju je B a rb a ra K reib ich obdela la po jav rek reac ije . P o­ g lav je je razd eljen o na podpoglav ja, k i o b ravnavajo različne aspek te r e ­ k rea c ije : gostinske o b je k te v okolici M ünchna, zgradbe ko t elem ent re k re a ­ cije, počitn iške h iše n a T egernskem jeze ru , vp liv avtoceste na rek reac ijo , u re ­ ja n je o k o lja za po treb e rek re a c ije itd. V drugem pog lav ju je D etlev K lingbeil obdelal p re s tru k tu r ira n je s ta rih m estn ih če trti, p r i čem er je v k lju č il v ob­ ravnavo tu d i zdom ce k o t elem ent tran sfo rm ac ije s ta rih m estnih središč. T re tje poglav je, nap isa l ga je H elm ut S ch re ttenb runner, govori o izrab i in cenah zem ljišč v m estn ih središčih in sezn an ja učence z m etodam i, k ako iz ra ču ­ n a ti dnevno gostoto p reb iva lstva , določiti trgovska sred išča itd. Isti av to r obravnava v če trtem pog lav ju prom etne problem e v starem m estnem sre ­ dišču te r ob tem sezn an ja učence s p roblem i u re ja n ja m estnega p rosto ra n a sploh. V petem p og lav ju p a govori o p rom etn ih p roblem ih na robu m esta in v obm estju , p roblem ih cestne povezave M ünchna z d rugim i m esti, pove­ zavi avtocest in o k r iž a n ju n a jv až n e jš ih p rom etn ih vpadnic. P re d stav ljen i p rim eri d idak tičnega p o d a ja n ja strokovnih problem ov so za vzgojo nedvom no koristn i. V p rašan ja z odgovori so postav ljen a v logič­ nem zap o red ju tako, da sled ijo procesu v vsej n jegov i širin i. V p rašan ja so zasnovana kom pleksno in posegajo tu d i v d ruge stroke. U čenec se sam do­ k o p lje do spoznanj, osvoji m etodologijo in je nedvom no sposoben ap lic ira ti tako p ridob ljeno poznavan je procesov in m etodologije n a d rug ih prim erih . P re d stav ljen a ob lika rea lizac ije učne snovi je p rim e rn a za šole vseh stopen j in bi b ilo sam o zaželeno, da bi tu d i naša geografska glasila začela p rin aša ti tov rstne d idak tične prispevke. M. P ak