Ptuj, torek, r--11. januarja 2011
letnik LXIV • št. 3 odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

Po naših občinah Destrnik • S
storitvami na trg sosednjih občin
O Stran 4
Gospodarstvo Kidričevo • Največje polje sončnih elektrarn v Sloveniji O Stran 6
Zadnja stran Muretinci «Gnusno, neodgovorno in nevarno početje
O Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Boks • Dejan Zavec sredi februarja v ring z Američanom?
O Stran 11
Nogomet •
Rajko Rotman k Rudarju
O Stran 11
Spodnje Podravje • S pesmijo v novo ieto 2011
Prinesli optimizem in dobro voljo
V gasilskem domu na Hajdini je v nedeljo potekalo tradicionalno druženje z ljudsko pesmijo in glasbo. Nastopilo je 13 skupin ljudskih pevk in pevcev ter godcev od blizu in daleč ter mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas.
V letu 2000 so jih ljudski pevci in pevke DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina prvič povabili na praznični koncert. Takrat so se odločili, da se bodo poslej vsako leto ob vstopu v novo leto družili z ljudsko pesmijo in glasbo. Skupin, s katerimi sodelujejo in se srečujejo, je vsako leto več, vsako leto pa je več tudi tistih, ki jih želijo slišati, zato bo hajdinski gasilski dom počasi pretesen za vse. V več kot tridesetih zapetih in zaigranih pesmih se je zavrtelo nekdanje življenje slovenskega človeka ob različnih priložnostih. Prav skupinam ljudskih pevk in pevcev ter njihovim srečanjem gre zahvala, da se ljudsko izročilo ohranja, neguje in prenaša na mlajše generacije.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet •
Zgodovinski uspeh na Slovaškem
O Stran 12
Ptuj • Srečanje sodelavcev EPK 2012
Ormož • Proračun 23,5 mio €
Projekt, ki vzpodbuja Več za oskrbnine
in povezuje
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bilo 6. januarja srečanje tistih, ki skupaj pišejo zgodbo Ptuja in Evropske prestolnice kulture 2012.
Zupan Alojz Sok in glavni finančnik ormoške občinske uprave Mirko Šerod sta v četrtek predstavila proračun Občine Ormož za leto 2011, kajti občina je predvsem zaradi tega, ker so se volitve podaljšale še v drugi krog, na začasnem financiranju.
Leto 2011 naj bo leto izzivov in ne krize, da bomo videli, kaj smo ob malo bolj zaostrenih pogojih sposobni narediti dobrega, predvsem pa narediti s skupnimi močmi, je bila iztočnica ptujskega župana Štefana Čelana na tem srečanju, ki bi ga po prvotnem planu morali izvesti že oktobra lani.
»EPK je projektna ideja, ki se mora usesti v čim več glav in duš Ptujčanov. Če bo tako, bomo lahko naredili veliko, v nasprotnem primeru pa ne, in se zaustavili na kateri od prireditev ali kakšni fazi gradnje katerega od objektov. To pa ni bil namen ideje o skupnem evropskem kulturnem prostoru, ki smo jo oblikovali na Ptu-
ju,« je izpostavil ptujski župan. Ideja je iz Ptuja najprej šla v Maribor in Celje, da bi Ptuj kot starosta slovenskih mest, Celje kot mesto z bogato srednjeveško zgodovino in Maribor
Foto: Črtomir Goznik
z neko novodobno ponudbo skupaj oblikovali nek kulturni prostor in skozi ta presek Evropejcem pokazali, da gre za prostor, skozi katerega je šlo veliko kultur, da ga je oblikovalo veliko narodov in kultur ter da gre za prostor, ki sodi v kontekst skupnega evropskega kulturnega prostora. Celje je iz teh načrtov izstopilo, ker je samostojno želelo nadaljevati to pot, Maribor je prevzel iniciativo in skušal v ta projekt pritegniti celotno severovzhodno Slovenijo, skupaj s Celjem. Na koncu se je projekt EPK 2012 končal v konceptu šestih mest, ki ga v tem obsegu skušajo kar se da kakovostno izpeljati.«
O Stran 3
Kljub temu je bil župan Sok zelo zadovoljen, saj je povedal, da ima občutek, da bo tokratno sprejemanje proračuna lažje, kot je bilo pretekla leta, in to kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. To pripisuje tudi dobri pripravi proračuna in temu, da so ga v fazi nastajanja predstavili svetnikom, svetniškim klubom in strankam ter jim prikazali stanje tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani.
Na prihodkovni strani se dohodki realno zmanjšujejo, kar je posledica finančne situacije. Odhodki pa se, tako kot že pretekla leta, bistveno povečujejo zlasti na dveh postavkah socialnih transferjev Na področju predšolskega varstva se bo letos za vrtce namenilo 250.000
do 300.000 evrov več kot lani, saj imajo vrtci tri oddelke več. Povečanje stroškov pa župan vidi tudi v tem, da je vrtec za drugega otroka zastonj. Prav tako se povečujejo tudi stroški za domsko oskrbo občanov v različnih zavodih.
O Stran 5
Foto: Viki Klemenčič
Ljubljana • Večina na parlamentarnem odboru podprla Trobec Bučanovo
Bomo dobili novo »lokalno« ministrico?
Kandidatka za ministrico, pristojno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Duša Trobec Bučan se je v petek predstavila pred parlamentarnim odborom DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Z osmimi glasovi za in štirimi proti je večina na odboru njeno predstavitev ocenila kot ustrezno.
Trobec Bučanova je v uvodni predstavitvi spregovorila o delu, ki ga je služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko opravila oz. zastavila v minulem letu, ko je sama v službi delovala kot državna sekretarka. To delo namerava nadaljevati tudi, če bo imenovana za ministrico.
Kot je poudarila, je področje dela službe izjemno široko, saj obsega lokalno samoupravo, regionalno politiko in evropsko kohezijsko politiko. A prepričana je, da je zaradi usklajenega delovanja ta področja smiselno združevati v okviru enega resorja.
Enostavneje do evropskega denarja
Na področju kohezijske politike so po njenih navedbah uspeli poenostaviti postopke in dosegli bistven napredek pri črpanju evropskih sred-
Uvodnik
stev. Začeli so tudi razpravo o izvajanju kohezijske politike v obdobju nove finančne perspektive po letu 2013.
Prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti izvajanja kohe-zijske politike bodo prednostna naloga tudi v prihodnje, napoveduje kandidatka, ki je med konkretnimi cilji omenila optimizacijo postopkov za črpanje sredstev programskega obdobja 2007-2013 ter pospešitev priprave zahtevkov za povračilo sredstev EU.
Področje regionalnega razvoja so po njenih besedah z novim zakonom o skladnem regionalnem razvoju postavili tako rekoč na novo. Predlog novega zakona je v drugi obravnavi v državnem zboru in od pripravljenih sistemskih sprememb pričakujejo precej.
Kljub naporom regionalne politike se namreč, tudi zaradi krize, regionalne razvojne
Za nami - potop!
Kako enostavno je biti všeč ljudem. In ko si jim všeč, ti kar hitro dovolijo, da jim zavladaš. Samo obljubiti jim moraš kaj lepega, pa čeprav veš, da se tvoje obljube ne bodo povsem uresničile. Pravzaprav se sploh ne bodo. Je pa seveda takšno vladanje kratkega veka, a kaj ko je tisto obdobje tako sladko.
Takšnemu obdobju velikih, sladkih obljub smo priča v teh dneh, ko nam zbiralci podpisov za oba referenduma obljubljajo Indijo Koromandijo, če bomo le storili tako, kot oni mislijo, da je prav. Da bomo torej dopustili, da bodo študentje (p)ostali delavci, namesto da bi študirali. Tam do tridesetega leta ali še čez. Seveda to marsikomu ustreza: delodajalcem, ker se rešijo bremena plačevanja prispevkov za vsako opravljeno delo, kajti študent je zavarovan po drugi poti, zavarovanja ne potrebuje na osnovi svojega dela; da pa bi njegovo sedanje delo štelo za pen-zijo ... Lepo vas prosim, kdo pa med 20. in 30. letom že resno razmišlja o tem, da bo nekoč star 65 ali 70 let... Ne! Dovolite nam, da delamo, ko pa najdemo čas, pa malo študiramo. Podprite naš referendum!
O čudoviti enostavnosti tega, kako se prikupiti ljudem, govori tudi drugi referendum, ki bo poskrbel, da bomo po določenem obdobju dela (po možnosti čim krajšem) zaživeli v brezskrbni jeseni življenja, ko nam bo denar pritekal od vsepovsod. Da bi dlje časa delali?Da bi dobili manj? A si nismo svojega denarja pošteno prislužili? Toda ali ste vedeli, kdaj smo nazadnje nekoliko koreniteje popravili zakonodajo o upokojevanju? Leta 1974. Od takrat dalje moške praviloma upokojujejo pri 40, ženske pri 35 letih delovne dobe. Ampak od takrat se je podaljšala življenjska doba ljudi. Mogoče je razlog bolj zdrav način življenja, boljša zdravstvena oskrba, večje zavedanje o skrbi za svoje zdravje... Kdo bi vedel za vse razloge - a dejstvo je, da se je od leta 1950 do danes pričakovana življenjska doba podaljšala za 13 let. In da je na primer obdobje dobivanja penzije še na začetku tega tisočletja znašalo 15 let, sedanje penzionistke jo bodo dobivale 21 let. Se vam ne zdi, da se ti računi ne bodo več dolgo izšli? Ampak ne: če »naš« sindikat reče, da moramo na referendum, bomo pač šli. Menda se bo teh 21 let že še našel denar. Potem pa ... Saj je že Ludvik XIV. rekel nekako takole: »Za mano pa lahko pride tudi vesoljni potop!«
Jože Šmigoc
razlike ne zmanjšujejo. Pri tem Trobec Bučanova poudarja, da slovenska regionalna politika ne sme biti zožena na evropsko kohezijsko politiko, saj najbolj občutljivi problemi našega regionalnega razvoja iz Bruslja niso prepoznani.
Kot je povedala kandidatka za ministrico, spremembe pripravljajo tudi na področju lokalne samouprave. S spremembami zakona o financiranju občin nameravajo med drugim poenostaviti sofinanciranje investicij občin. Poleg novele zakona o financiranju občin pa za letošnje leto načrtujejo pripravo in sprejem novele zakona o lokalni samoupravi.
Projekt pokrajin ni zamrl
Kar pa zadeva ustanovitev pokrajin, po besedah Trobec Bučanove projekt v vladni službi nikakor ni zamrl in se mu vlada ni odpovedala. Prav
Prejeli smo
o slednjem so jo med drugim spraševali opozicijski poslanci iz vrst SDS in SLS, ki so opozarjali na potrebo po vmesni ravni med občinami in državo ter na decentralizacijo slednje.
Trobec Bučanova jim je zagotovila, da se aktivnosti uvajanja pokrajin nadaljujejo, strokovne podlage so pripravljene, a še ni političnega konsenza. Če bo imenovana za ministrico, si bo prizadevala, da bi do tega konsenza prišlo čim prej.
Sicer pa so se člani odbora v vprašanjih dotaknili tudi načrtovanih sprememb pri financiranju občin, pri čemer se je znova pokazal razkorak v pogledih na male občine. Ministrsko kandidatko pa so opozorili še na nekatere težave, s katerimi se srečujejo občine, med drugim na potrebo po koordiniranem delu med resorji.
Na vprašanje o podpori stranke DeSUS v času, ko bo
Foto: http://www.planet.si/
Duša Trobec Bučan
morala sprejemati tudi nepopularne ukrepe, pa je odvrnila, da je prepričana, da jo bo stranka DeSUS podpirala. Kot je pojasnila, so se, ko je sprejela kandidaturo, dogovorili, da bo imela proste roke pri strokovnih rešitvah. Glavni cilj vseh teh sprememb pa bo po njenih besedah, da bodo vsakemu zagotovile človeka dostojno življenje.
Trobec Bučanova izida pet-
kovega glasovanja ni želela komentirati. Tudi glede podpore v DZ je dejala le, da je prepričana, da bo vsak poslanec glasoval, kot bo mislil, da je najbolje.
Na seji odbora so glasove proti sklepu, da je bila njena predstavitev ustrezna, prispevali člani iz vrst SDS in SLS.
Milan Gumzar iz LDS je sklep podprl, a je obenem pojasnil, da stališča v poslanskem klubu še niso sprejeli. To velja tudi za Zares, katere poslanci se bodo s kandidatko srečali v prihodnjem tednu, predvidoma v torek. Od poslancev Zares ji je v petek svoj glas podpore namenil Vili Trofenik, medtem ko Alojzij Potočnik ni glasoval.
Bogdan Barovič je pojasnil, da imenovanju Trobec Buča-nove v SNS ne bodo nasprotovali. Po četrtkovem srečanju s poslanci SD pa lahko Trobec Bučanova računa na njihovo podporo.
(sta)
Pri izbiri novega direktorja Zavoda za šport Ptuj nezakonitosti ni bilo - drugič
Ne odzivam se na farso ob imenovanju direktorja javnega zavoda Zavod za šport Ptuj . Farso je mogoče izluščiti preprosto iz branja članka v Štajerskem tedniku 31.12.2010 pod zgornjim naslovom in podobnega članka v časniku Večer z dne 30.12.2010. Pa vendar je dobro vedeti kaj govori zgodovina o prejšnjih razpisih. Eden od njih je bil objavljen v Ljubljanskem dnevniku ( koga je bilo strah ) in, da nekdaj neustrezni kandidati pri naslednjem razpisu postanejo ustrezni in kandidirajo za mesto direktorja. Vsi ti dokumenti nosijo isti podpis, podpis predsednik Javnega zavoda zavod za Šport Ptuj. Komentar je izpod moje ravni etičnih načel.
Odzivam se izključno zato, da k poročanju novinarke M. G. v Štajerskem tedniku dodam še resnico in nekaj drugih informacij. Dokumenti so v uredništvu.
Korektnost
Županu MO Ptuj sem 22.12.2010 po elektronski pošti poslalpismo v katerem mu sporočam, da sem vložil tožbo na Delovno sodišče Maribor enota Ptuj in da tožba temelji na naslednjih dejstvih:
-	zavrnjena možnost ustne predstavitve svojega program za delo zavoda za šport v bodoče
-	nespoštovanje druge točke drugega člena Pravilnika o merilih za izbiro direktorja javnih zavodov v Mestni občini Ptuj
-	kriterij ocenjevanja oziroma vrednotenja neformalnih delovnih izkušenj po točki ena
Izredna seja sveta MO Ptuj je bila sklicana le dan potem, to je 23.12.2010.
Ali gre za naključje ali.... !
Zakonitost
Izjava o zakonitosti iz Županovega urada na videz prekriva vsa ravnanja v postopku izbire direktorja javnega zavoda . Ali res ?
Pravilnik o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj v drugi točki drugega člena določa, da se kandidatom z ustrezno izobrazbo na posamezni smeri, točke podvojijo. Posamezna smer je odvisna od dejavnosti zavoda. Ali je v primeru Zavoda za šport kaj drugače ? Svet Zavoda za šport Ptuj je tako kršil določbo tega pravilnika, ker teh določil svojevoljno ni upošteval. S dejanjem je svet Zavoda za šport Ptuj
nekatere kandidate oškodoval in jih prikrajšal za dvojno število točk.
Je to zakonito ?
Pravilnik o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj v nobenem členu ne določa vrednotenja z decimalnimi števili, pozna le cela števila. Programi kandidatov za direktorje Zavoda za šport Ptuj so bili ocenjeni na decimalko natančno.
Kdo in zakaj smeši organe MO Ptuj ?
Pravilnik o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj v 5. členu določa, da izpolnjevanje pogojev za realnost, inovativnost in finančne učinke programa kandidati dokazujejo s predloženim programom dela in razvoja zavoda in osebno predstavitvijo kandidata na organu oziroma komisiji. Pravica do osebne predstavitve je bila meni zavrnjena, kljub dogovoru, da bo opravljena telefonska konferenca.
Je to ravnanje zakonito ali ravnanje samovolje, da se je svet Zavoda za šport Ptuj ustrašil moje predstavitve ?
Presojo o inovativnosti, realnosti in finančnih učinkih program naj presoja športna javnost. Moj program je javen in priložen drugim dokumentom.
Spoznanje
Stvar avtonomne presoje MO Ptuj je, da se opredeljuje med dvema alternativama:
-	panem et circenses - da zadovoljuje potrebe publike, ( 400-500 ) obiskovalcev s »profesionalizacijo«, ki opravi nakup športnih gladiatorjev in seveda zaradi zakona dopušča interesno izvajanje športnih aktivnosti
-	športom kot kulturo, da vzpodbuja dejavnost občanov v različnih športnih aktivnostih v vsem življenjskem obdobju ( 15.000 občanov), ki pa ne izključuje profesionalizacije športa.
Jaz sem od MO Ptuj dobil odgovor, kaj pa drugi občani Ptuja ???
Dodatek
Kjer voda zateka skozi streho in uničuje parket in kjer dežuje ko voda priteka skozi vse možne luknjice izpod tribune Mestnega stadiona ter uničuje nove ( samo 5 let je od gradnje ) temelje in dvorano z umetno maso prelepega prizidka, za nagrado pa obljubljajo novo dvorano s prazno malho.
Gorazd Rajher, Kidričevo
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Srečanje ptujskih sodelavcev Evropske prestolnice kulture 2012
EPK - projekt, ki vzpodbuja in povezuje
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bilo 6. januarja srečanje tistih, ki skupaj pišejo zgodbo Ptuja in Evropske prestolnice kulture 2012. Po treh pozdravih - ptujskega župana Štefana Čelana, vodje projekta EPK 2012 na Ptuju Franca Mlakarja in predsednika projektnega sveta Zavoda 2012 Milana Čandra - so si skupaj ogledali film o Nelsonu Mandeli ter spoznali njegovo zgodbo uspeha v Južnoafriški republiki, ki naj bi vsem vlila še dodatno motivacijo za ta projekt, da bi v resnici postal projekt vseh Ptujčanov, predvsem pa obetavna blagovna znamka, na kateri bo to okolje lahko uspešno gradilo svojo prihodnost.
Foto: Črtomir Goznik
Župan M0 Ptuj Štefan Čelan: »V letu 2012 se vključujemo v družino 42 evropskih mest.«
Leto 2011 naj bo leto izzivov in ne krize, da bomo videli, kaj smo ob malo bolj zaostrenih pogojih sposobni narediti dobrega, predvsem pa narediti s skupnimi močmi, je bila iztočnica ptujskega župana Štefana Čelana na tem srečanju, ki bi ga po prvotnem planu morali izvesti že oktobra lani. »EPK je projektna ideja, ki se mora usesti v čim več glav in duš Ptujčanov. Če bo tako, bomo lahko naredili veliko, v nasprotnem primeru pa ne, in se zaustavili na kateri od prireditev ali kakšni fazi gradnje katerega od objektov. To pa ni bil namen ideje o skupnem evropskem kulturnem prostoru, ki smo jo oblikovali na Ptuju,« je izpostavil ptujski župan. Ideja je iz Ptuja najprej šla v Maribor in Celje, da bi Ptuj kot starosta slovenskih mest, Celje kot mesto z bogato srednjeveško zgodovino in Maribor z neko novodobno ponudbo skupaj oblikovali nek kulturni prostor in skozi ta presek Evropejcem pokazali, da gre za prostor, skozi katerega je šlo veliko kultur, da ga je oblikovalo veliko narodov in kultur ter da gre za prostor, ki sodi v kontekst skupnega evropskega kulturnega prostora. Celje je iz teh načrtov izstopilo, ker je samostojno želelo nadaljevati to pot, Maribor je prevzel iniciativo in skušal v ta projekt pritegniti celotno severovzhodno Slovenijo, skupaj s Celjem. Na koncu se je projekt EPK 2012 končal v konceptu šestih mest, ki ga v tem obsegu skušajo kar se da kakovostno izpeljati.
Država v EPK ne vidi sebe
Ptujski župan ne skriva razočaranja nad vladno politiko
glede tega projekta, saj je EPK v prvi vrsti vladni projekt. Poziv za oddajo projekta je dobila država in ga tudi oddala, za izvedbo pa izbrala lokalne skupnosti. Šest občin je torej izvajalec nekega državnega projekta. Vsa dokazovanja predsedniku vlade in ministrici za kulturo, da če kje obstaja pravna podlaga za sprejem namenskega zakona, da bi imel neke stabilne finance in stabilni okvir za izvajalce, je to projekt EPK, so bila zaman. S tem namenom niso uspeli, po zadnjem dogovoru s predsednikom vlade Borutom Pahorjem bodo posamezne investicije za EPK naštete po mestih in uvrščene direktno v proračun RS. Do danes se to še ni zgodilo, za zdaj obstaja le spisek in nabor vseh investicijskih projektov, ki jih v tem okviru želijo mesta realizirati, direktne umestitve postavk v proračun pa še ni. Po nekih obljubah naj bi se to zgodilo z januarskim rebalansom proračuna s postavkami v letu 2011, 2012 in 2013.
Na ravni šestih mestnih občin so projekt EPK vzeli resneje in odgovorneje kot vlada. V pripravljalnem obdobju so občine izvedle vrsto aktivnosti, ki jih je bilo treba izpeljati, da so projekt sploh dobili. Vsako sodelujoče mesto je izpeljalo že veliko korakov za to, da bodo že jutri razpolagala s pravnimi podlagami za zagon posameznih investicij. V MO Ptuj gre za tri ključne zadeve: s prireditvenega vidika je osrednji dogodek pustna tradicija in nanjo vezana najširša kulturna ustvarjalnost, z investicijskega vidika pa gre za projekta dominikanski samostan in Staro steklarsko delavnico. Za prvo fazo dominikanskega samostana, v okviru katere naj bi uredili kon-
gresno-kulturno dvorano, je izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, s kulturno-varstve-no stroko so si zadali določena varovala, ki jih je treba izpolniti, da bodo investicijski posegi potekali skladno z zahtevami stroke, s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož pa usklajujejo vse potrebno, da bodo lahko arheološki muzej na dostojen način premeščali v nekdanje prostore uprave KK Ptuj. Na seji mestnega sveta, ki bo 24. januarja, naj bi sprejeli sklep o zamenjavi nepremičnin (zemljišč in objektov) med MO Ptuj in PS Perutnina Ptuj. Podjetje Enota, ki je bilo izbrano za izdelavo projektne dokumentacije za dominikanski samostan, pripravlja tudi potrebno projektno dokumentacijo za prostore na Muzejskem trgu, da jih bodo uredili skladno z
zahtevami stroke za potrebe novega ptujskega arheološkega muzeja. Za Staro steklarsko delavnico naj bi bilo gradbeno dovoljenje izdano v kratkem.
»Če nam bo uspelo zgolj to, potem je bolje, da od EPK odstopimo. Če ga ne razumemo kot uveljavljene blagovne znamke, ki se bo lahko uporabljala v naslednjih desetletjih, potem nismo naredili nič. Za mene osebno bo največji dosežek pri projektu EPK 2012 - Ptuj partner, ko bomo dobili dovolj mlado in perspektivno ekipo, ki bo dejala, da je to blagovna znamka, na kateri želi jutri delati svojo kariero, ustvarjati in s tem na nek način ustvariti svojo materialno podstat. V letu 2012 se vključujemo v družino 42 evropskih mest. Če imaš blagovno znamko EPK, lahko hkrati dostopaš
do 42 mest. V tem okviru pa je tudi veliko lažje uresničevati nekatere projekte, ki so doslej delali 'težave'. Če bomo ta projekt tako razumeli in po letu 2012 tudi tako delovali, potem bo ves trud, ki ga vlagamo v ta projekt, na nek način poplačan. Dobro je, da v to idejo verjame čim več ljudi, da se o njej poenotimo, to je tudi namen tega srečanja, in da to blagovno znamko po letu 2012 skušamo čim bolj uporabiti sebi v korist.
V proračunu MO Ptuj so postavke za projekt EPK 2012 predvidene, vzpostavljen pa je tudi menedžment za ta projekt. Verjamem in upam, da brez fig v žepu in nekih podtikanj, če se bomo znali povezati, dosedanjega truda nismo vlagali zaman in se nam bo v prihodnjih letih obrestoval. Moja želja je, da se zaljubimo v to idejo in da poskušamo brez očitkov in nasprotovanj strniti sile in moči, da bomo s projektom EPK uspeli,« je na četrtkovem srečanju še posebej izpostavil ptujski župan Štefan Čelan.
Projekt EPK 2012 je na pravi poti
Mitja Čander, programski vodja EPK 2012, je udeležencem ptujskega srečanja EPK 2012 povedal, da je pomembno poudariti in vedeti, da je celotno idejo o prostorski koncepciji projekta EPK podal ptujski župan Štefan Čelan. Na Ptuju pa se z zgodbo EPK resno ukvarjajo že dlje časa. Čander osebno obžaluje, da je na drugih ravneh zgodba stala predolgo in ni dobivala pričakovanih in potrebnih pospeškov. Ostaja pa optimist, potem ko se je celotna struktura zavoda vzpostavila, ko se je zgostila
programska shema glede na zahteve Evropske komisije, ko so stopili skupaj in na energetski ravni zgodbo obrnili. Zdaj so na pravi poti.
»Slabo leto pred EPK imamo vse možnosti, da iz tega projekta vsi skupaj naredimo veliko zgodbo,« je poudaril Čander. »To je zgodba celotne regije, zgodba šestih mest, v katero se bodo vključili tudi dogodki od drugod. Vsako mesto v to zgodbo daje potenciale, ki jih ima. Ptuj ima v tem okviru potenciale, ki bodo zagotovo zanimali evropsko javnost. V celotnem projektu gre za dolgoročne učinke, ki pa so možni le, če bomo uspeli izpeljati neko širšo mobilizacijo, da projekt ne bo zgolj nabor prireditev ali nabor infrastruk-turnih pridobitev. Gre za to, da se ob spodbujeni kreativnosti v nekem mestu spremeni men-taliteta ljudi oziroma kvaliteta življenja. To je slišati zelo utopično. EPK je priložnost, da skepso, povezano s tem in drugimi projekti, 'ker se tako ne da nič spremeniti, ker je vse zavoženo', presežemo. Tudi kriza sama zahteva, da se zadeve začnejo radikalno spreminjati. Priložnosti je veliko. Če bo vsako posamezno mesto in regija kot celota zaživela na neki drugi ravni in skozi kreativnost videla neko svojo priložnost, bomo s projektom EPK 2012 naredili tisto, kar je njegov cilj: poživili, oživili, če že ne reanimirali življenje v posameznih mestih,« je še povedal Čander.
Vodja projekta EPK 2012 -Ptuj partner Franc Mlakar je o ptujski ideji EPK, strnjeni zaenkrat na listu papirja, dejal, da počasi že dobiva skripta. Do konca marca oziroma do aprila letos morajo biti vsi programi definirani. »V mestu je potreben nov duh, če želimo skupaj naprej, iskanje identitete v našem mestu ni bilo nikoli končano. Iz tega tudi izhaja vsa problematika raztrganosti, nezmožnost združenja idej v en projekt, skozi katerega bi se ta nova identiteta izrazila. Če bomo tudi Ptujčani dovolj zagrizli v to zgodbo, če bo dovolj skupne energije in želje po združitvi tistega najboljšega, se bodo začeli dogajati 'čudeži',« je prepričan Mlakar.
MG
Hajdina • S pesmijo v novo leto 2011
Druženje z ljudsko pesmijo in glasbo
Ljudske pevke in pevci DU in KPD Stane Petrovič Hajdina so v gasilskem domu na Hajdini 9. januarja organizirali že 11. tradicionalno prireditev S pesmijo v novo leto 2011. Nastopilo je okrog 100 ljudskih pevk in pevcev.
Skupini ljudskih pevcev sta v občini Hajdini nastali v devetdesetih letih: najprej ljudski pevci, nato pa še pevke, da bi preprečili kulturno mrtvilo, ki je v tistem času vladalo na Hajdini.
Že po tradiciji so prireditev začeli domačini, ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina, ki jih vodi Maks Kampl. Nastopili so še ljudske pevke KD Svoboda Ptuj, ljudski pevci DU Grajena, ljudski pevci FD Pobrežje, ljudski pevci
KPD Obrež, ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke FD Lancova vas, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ljudske pevke KD Sela, ljudske pevke KD Skorba, ljudske pevke Žanjice PD Cirkovce, mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas, ljudski pevci KD Trnovska vas in ljudski godci KD Podgorci. Prireditev so zaključili s skupno pesmijo o hajdinski fari. Tudi letos jo je vodila Nataša Štumberger.
Za lepo prireditev in druženje so se zahvalili predstavniki vseh skupin nastopajočih, ki so prinesli veliko pozitivnih misli za leto 2011 in željo po druženju ob slovenskih ljudski pesmi, ki jo negujejo in ohranjajo skozi svoje številne nastope, vsem nastopajočim pa se je zahvalil tudi novi hajdinski župan Stanislav Glažar, vesel, da ima kultura na Hajdini tradicijo in svetlo prihodnost.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski godci KD Podgorci
Destrnik • Javno podjetje Gradnje Destrnik z novo direktorico
S storitvami na trg sosednjih občin
Kot je bilo na eni izmed sej občinskega sveta Destrnik že napovedano, se je z razvojem in širitvijo javnega podjetja (JP) Gradnje Destrnik pojavila potreba po imenovanju novega direktorja oz. v. d. direktorice. Imenovanje je bilo izpeljano decembra, z novim letom pa krmilo podjetja tudi dejansko prevzema v roke Brigita Majal.
Foto: SM
Podjetje Gradnje Destrnik je lansko leto zaključilo s približno pol milijona evrov prometa, ob osnovni mehanizaciji pa so zgradili tudi posebno skladišče za posipne materiale.
Foto: SM
Bivši v. d. direktorja javnega podjetja (JP) Gradnje Destrnik Miran Čeh je novi direktorici predal dokumentacijo javnega podjetja, ki je po njegovih besedah v „dobri kondiciji".
Majalova je vodenje prevzela iz rok bivšega v. d. direktorja Mirana Čeha, ki je še vedno direktor destrniške občinske uprave ter hkrati direktor dveh podjetij, Apartma invest in Terme Janežovci.
Kot je povedal župan Franc Pukšič, je sam v skladu z veljavno zakonodajo že odstopil z mesta predsednika nadzornega odbora JP Gradnje Destrnik, njegovo funkcijo pa bo poslej, s soglasjem destrniške-ga občinskega sveta, opravljal Miran Čeh.
„Tako kot smo podjetje zastavili pred tremi leti, ko je nastalo iz režijskega obrata, se zaenkrat tudi razvija. Z veseljem lahko povem, da je že lani naše podjetje na trgu opravilo okoli 50 odstotkov svoje dejavnosti, drugo polovico pa za občino. Želim si, da se tako razvija tudi naprej. Danes zaposlujemo že 10 ljudi iz več občin in glede na program nadaljnjega razvoja, kot ga je nadzornemu svetu predstavila nova direktorica, je jasno, da ima to podjetje perspektivo!"
Odvoz odpadkov, upravljanje z vodovodom in kanalizacijo
Miran Čeh je ob predaji dokumentacije JP Gradnje Destr-nik povedal: „Podjetje je trenutno v dobri kondiciji, ob koncu leta je sicer v skladu s pričako-
vanji pridelalo nekaj izgube, ki pa se pokriva z nerazporejenim dobičkom prejšnjega leta. Verjamem, da bo podjetje v sodelovanju z občino doseglo začrtane cilje, med katerimi je v najkrajšem možnem času tudi odvoz komunalnih odpadkov, za kar imamo pridobljeno koncesijo, prevzem in začetek pobiranja kanalščine in upravljanje s kanalizacijskim sistemom, koncesijo pa imamo tudi za oskrbo s pitno vodo. Plače vseh naših zaposlenih so nekaj višje od tistih, ki so za gradbeništvo določene po kolektivni pogodbi, in znašajo tja do 1100 evrov, izplačane so na točen datum, ni zamud, pa tudi regresi so vedno izplačani.
Podjetje je leto 2010 zaključilo s približno 500.000 evri
prometa, višina izgube pa bo znašala okoli 30.000 do 40.000 evrov, vendar jo pokrivamo z nerazporejenim dobičkom iz prejšnjega leta v višini 58.000 evrov. Ob tem je treba povedati, da smo lani investirali v novo skladišče za posipne materiale, kar je bilo nujno narediti. Sicer pa je podjetje v dobri kondiciji, zaposleni delajo dobro in se dobro razumejo, ni težav v kolektivu, skupine za različna dela so formirane, zimska služba teče, skrbimo za 24-urni nadzor nad cestami, tudi v primerih prometnih nesreč, imamo ustrezno sema-forizacijsko opremo itd. Naši delavci so ustrezno zavarovani in zaščiteni, nasploh v vseh pogledih spoštujemo vso zakonodajo, kar seveda prinaša s seboj
dokaj visoke stroške."
Pukšič je ob razlagi Čeha še pojasnil, da je vprašanje dejanske izrabe lastne koncesije za pitno vodo še odprto: „Župa-ni vseh občin, ki smo vezani na skupen vodovodni sistem, smo se razdelili v dve skupini. V eni pač razmišljamo, da mora biti podjetje, ki upravlja z vodovodom, izključno javno podjetje, ne more biti mešano. Takšno je bilo tudi stališče našega občinskega sveta. Sedaj se očitno premika v tej smeri in naša občina ta čas ni sodelovala v nobenem sofinanciranju priprave nekih aktov za razpis koncesije, še manj pa, da bi to dokumentacijo pripravljal nekdo, ki se namerava potem na tak razpis prijaviti! Kot solastniki Komunalnega podjetja
smo povedali, naj se razdeli na javno in zasebno podjetje, občine bomo s svojim deležem naredile, karkoli že bomo, lahko tudi prodale, javno podjetje pa naj se ukvarja izključno z vodooskrbo. To se mi zdi edini pravi način! Jasno sliko, kaj se dogaja v nasprotnem primeru, nam danes dajejo podjetja za javni prevoz! Danes Veolia opravlja izključno tiste prevoze, za katere prejema državno subvencijo in podjetju hkrati še prinašajo dobiček, vse ostale linije pa ukinja!"
Nova v. d. direktorice JP Gradnje Destrnik Brigita Majal, sicer univ. dipl. ekonomistka iz Ptuja, je med drugim povedala, da ima 27 let izkušenj v gospodarstvu in da ji vodenje javnega podjetja predstavlja
poseben izziv: „Delo v tem podjetju si predstavljam v tesni povezavi z lastnikom, torej Občino Destrnik, in od tu izhaja naš skupni cilj: nadaljnji razvoj Gradenj Destrnik in širitev področij delovanja, to pa je upravljanje z vodovodom, kanalizacijo in odvoz odpadkov. Sama pa vidim svoj izziv v večji prepoznavnosti podjetja, v pridobivanju kontaktov in prodaji storitev. To pomeni ponuditi te storitve, ki jih podjetje že izvaja, sosednjim občinam, na trg. Prijavljali se bomo na vse ustrezne javne razpise, preverili bomo tudi sistem prevoza šolskih otrok in ga organizirali, če bo možno, v drugačni režiji in še več drugih zadev. Trenutno v podjetju pripravljamo analize dela v minulem letu ter plan dela za 2011. Osebno pa sem v času, ko sem tukaj, spoznala, kako podjetje diha, imam devet dobrih sodelavcev, odlično se razumemo in mislim, da bomo dober kolektiv."
Majalova je svojo jedrnato predstavitev vizije dela JP zaključila z besedami:"Javno podjetje je zame gospodarska javna družba, ki mora nastopati na trgu in poslovati z dobičkom! Zato, ker dobiček ni sporen, če se pridobiva na trgu!"
Župan Pukšič je njene zadnje besede pozdravil s precejšnjim navdušenjem in dodal, da bi bil dobička zelo vesel, saj gre le-ta v korist občine kot 100-odstotne lastnice podjetja.
SM
Hajdina • Ponovoletni sprejem pri županu
2011 - leto izzivov in projektov
V prostorih Občine Hajdina je 7. januarja novi hajdinski župan Stanislav Glažar pripravil ponovoletni sprejem za vse predsednike društev v občini Hajdina, nanj je povabil tudi novo ravnateljico OŠ Hajdina Vesno Mesarič Lorber in naddekana, župnika Marijana Fesla.
Ob tej priložnosti je še posebej pozdravil novo ravnateljico, predsednico ZKD občine Hajdina Hildo Bedrač, ki je tudi občinska svetnica, vse predsednike kulturnih društev, predsednika Športne zveze občine Hajdina Sandija Mertelja, predsednike in predstavnike športnih društev, predsednike vseh prostovoljnih gasilskih društev v občini, predsednika DU občine Hajdina Antona Cestnika, vse druge predstavnike društev in klubov v občini Hajdina ter predstavnice vseh društev gospodinj oziroma društev žena in deklet, ki tako nesebično in požrtvovalno ter odgovorno skrbijo za ohranjanje in razvijanje kulturne in druge tradicije nekdanjega življenja na vasi. Tudi promocij-	Foto: črtomir Goznik sko darilo, ki so ga odnesli s pr- n3 ponovoletnem sprejemu hajdinskega župana Stanislava Glažarja so nazdravili dobremu delu v vega ponovoletnega sprejema letu 2010 in novim izzivom, ki jih čakajo v letu 2011.
v zgodovini občine Hajdina, ki bo poslej tradicija, je sad njihovega dela, ker se je treba pohvaliti s tistim, kar imajo v občini. V darilni vrečki so bili domači rezanci, izdelek Društva gospodinj Draženci, iz Skorbe pa je prišlo domače vino, kvinton.
Ponovoletni sprejem je bil v prvi vrsti zahvala za vso veliko delo, ki so ga vsi skupaj opravili v letu 2010, ki je bilo za občino Hajdina izjemno investicijsko naravnano. Dobili so veliko kilometrov primarnega voda kanalizacije, sočasno s tem projektom, ki je bil v pretežni meri sofinanciran z evropskim denarjem, so izvedli še nekatere investicije v nujno potrebno infrastrukturo in razsvetljavo na območju izgradnje kanalizacije. Opravljeno je bilo veliko delo, ki je zahtevalo tudi veliko denarja. Zelo so ponosni na prvi vrtec, ki so zgradili ob osnovni šoli. Tudi to je zasluga prejšnjega župana Radoslava Simoniča, za kar so se mu zahvalili tudi na tem sprejemu. V preteklih dvanajstih letih je za občino Hajdino izjemno veliko naredil. V letu 2010 je bilo izvedenih veliko projektov, za novega hajdinskega župana pa so bili najpomembnejši vsi tisti
projekti, ki so jih v tem letu izvedli v klubih in društvih, ki so nosilci razvoja v občini. Njihovi rezultati niso bili vidni samo znotraj občine, temveč veliko širše, občino Hajdina so promovirali tudi zunaj Slovenije. Na vse te rezultate so v občini zelo ponosni.
Leto 2011 prinaša veliko izzivov in projektov. V pripravi je proračun za leto 2011, v vseh novoizvoljenih vaških odborih že pripravljajo programe dela za obdobje do leta 2014. Predlog proračuna za 2011 bodo predstavili v drugi polovici januarja, debel bo okrog štiri milijone evrov. Ker bodo morali v letošnjem letu poravnati račune za lanske investicije, ki jih je bilo veliko, zato je bilo tudi več zadolževanja, letošnje leto ne bo posebej investicijsko naravnano. Poskrbeli pa bodo za osnovno delovanje klubov in društev oziroma jim za delovanje v letu 2011 zagotovili vsaj takšen obseg sredstev kot v letu 2010. Stanislav Glažar pričakuje dobro sodelovanje z društvi in klubi tudi v bodoče, prepričan je, da lahko še naprej skupaj uspešno promovirajo občino Hajdina.
MG
Ormož • Proračun bo vreden 23,5 milijona evrov
Več denarja za oskrbo v vrtcih in domovih
Župan Alojz Sok in glavni finančnik ormoške občinske uprave Mirko Šerod sta v četrtek predstavila proračun Občine Ormož za leto 2011, kajti občina Ormož je predvsem zaradi tega, ker so se volitve podaljšale še v drugi krog, na začasnem financiranju.
Kljub temu je bil župan Sok zelo zadovoljen, saj je povedal, da ima občutek, da bo tokratno sprejemanje proračuna lažje, kot je bilo pretekla leta, in to kljub zaostrenim gospodarskim razmeram. To pripisuje tudi dobri pripravi proračuna in temu, da so ga v fazi nastajanja predstavili svetnikom, svetniškim klubom in strankam ter jim prikazali stanje tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani.
Proračun bo vreden 23,5 milijona evrov
Na prihodkovni strani se dohodki realno zmanjšujejo, kar je posledica finančne situacije. Odhodki pa se, tako kot že pretekla leta, bistveno povečujejo zlasti na dveh postavkah socialnih transferjev Na področju predšolskega varstva se bo letos za vrtce namenilo 250.000 do 300.000 evrov več kot lani, saj imajo vrtci tri oddelke več. Povečanje stroškov pa župan vidi tudi v tem, da je vrtec za drugega otroka zastonj. Prav tako se povečujejo tudi stroški za domsko oskrbo občanov v različnih zavodih. Proračun je načrtovan v višini 23,5 milijona evrov, pri čemer je za 2,6 milijona evrov prenosa sredstev za nerealizirane projekte iz 2010. Med njimi je ena večjih ureditev grajske pristave, pri kateri upajo, da ne bo sedaj še težav zaradi položaja v ptujskem Gra-disu, ki izvaja gradbena dela.
V preteklem mandatu je Občina Lenart krajevnima skupnostma Voličina in Lenart spremenila njun status, o čemer smo že poročali. Omenjenih sprememb se je tako na začetku pogovora dotaknil tudi Kramberger: »S tem je občina odvzela še nekaj tistih pristojnosti, ki sta jih skupnosti imeli. Sedaj, ko sta izgubili status pravne osebe, je njuna naloga bolj svetovalna, torej svetujemo občinskemu svetu in županu o najnujnejših investicijah v obeh krajih. Svojo predsedniško funkcijo v sklopu tega vidim predvsem kot vez med Občino Lenart in krajevno skupnostjo ter njenimi krajani.«
Po njegovih besedah v zadnjih letih opaža, da razvoj Vo-ličine stagnira, vendar vidi za nadaljnji napredek veliko po-
Župan je poudaril, da so gradbena dela najbrž že tako daleč, da če bi tudi prišlo v Gradisu do resnih težav, bi pristavo lahko dokončali tudi s podizva-jalci, vsaj kar se tiče glasbene šole. Prenašajo se tudi sredstva za regijski center za ravnanje z odpadki. „Postopki za določitev regijskih centrov tečejo in niso odvisni od občine, ampak od države. Leta 2008 je bilo odlagališče v Ormožu vključeno v operativni program, sedaj pa nas hočejo izločiti in najti drugo rešitev. Na tem področju vlada velika zmeda, ob tem pa je treba poudariti, da ima Ormož eno najatraktivnejših lokacij za potencialni regijski center za ravnanje z odpadki," je povedal Sok.
tenciala, za kar bodo potrebne primerne investicije. Med najpomembnejše uvršča zagotovitev vodovoda, saj je še vedno veliko gospodinjstev, ki na
Foto: arhiv Dejana Krambergerja
Kramberger vidi veliko možnosti za razvoj njihove krajevne skupnosti.
Dokončati bo treba tudi lanske projekte
V proračun za leto 2011 se prenašajo tudi nekatere investicije, za katere so bile pogodbe sicer že podpisane, vendar še niso pristopili k izvedbi ali pa so se že začele, pa še niso končane, pri nekaterih pa gre tudi za večletne projekte (izgradnja pločnika od Huma do Loperšic, ureditev mestnih ulic in trgov, nekatere ceste, zlasti na področju KS Podgorci in KS Miklavž pri Ormožu, parkirišče pri pokopališču v Ormožu in več drugih). Na realizacijo čaka tudi izgradnja namakalnega sistema, ker je vse pripravljeno, čakajo le še
na sklep agencije za kmetijske trge. Podobno na čakanju je tudi izgradnja kanalizacije med Podgorci in Veliko Nedeljo z rastlinsko čistilno napravo v Sodincih. Zadeva zaradi pritožbe na gradbeno dovoljenje čaka na razplet na upravnem sodišču. Župan Sok je glede projekta precej skeptičen in zaskrbljen: „Zadnji rok za prijavo je 28 januar. Gre za velik projekt in če se sedaj ne bomo mogli prijaviti na razpis, se v naslednjih nekaj letih kanalizacija na vodovarstvenem območju ne bo mogla zgraditi, saj občina nima tolikšnih lastnih sredstev." Stoji tudi izgradnja komunalne infrastrukture v naselju pri vinski kleti, kjer baje čakajo na gradbeno
dovoljenje.
Večja načrtovana investicija letošnjega leta je izgradnja kanalizacije Sodinci-Velika Nedelja. Za izgradnjo cest in pločnikov načrtujejo v ormoški občini porabiti 2,8 milijona evrov. S tem denarjem bi lahko zgradili 16 do 17 kilometrov cest. Vse pa je odvisno od tega, ali bodo uspešni na razpisu za južno mejo. Če ne bodo uspešni, bodo v občini moderniziranih le 10 kilometrov cest. Ormožani se bodo letos razveselili tudi novega vrtca, rok za izvedbo katerega je že v maju. Pričakujejo tudi dokončanje grajske pristave.
Horvatova pisarna je prava katastrofa!
V letošnjem letu načrtujejo tudi nadaljevanje širitve širokopasovnega omrežja. Pri tem pa so morali ugrizniti tudi v dokaj kislo jabolko, kot pripoveduje Alojz Sok: Junija lani je bil objavljen razpis ministrstva za kmetijstvo, na katerega smo se prijavili s projektom širokopasovnega omrežja. 23. novembra smo v pisarni državnega sekretarja Andreja Horvata v Murski Soboti izvedeli, da sta se na razpis, vreden 4,8 milijona evrov, prijavili le dve občini - Gornja Radgona in Ormož. 6. decembra pa je občina dobila negativno odločbo z obrazložitvijo, da vloga ni usklajena z območjem belih lis. Območje belih lis se vsak
tem območju nimajo priključitve na mestni vodovod. Na drugem mestu je asfaltiranje makadamskih odsekov, med najpomembnejše naložbe pa po njegovem sodi še zagotovitev širokopasovnega interneta v vsako gospodinjstvo.
»Želja je veliko - vedno jih je več, kot jih je možno uresničiti. Glede na proračun lenarške občine za prihodnja leta je kar
mesec spreminja, tako da nikoli ne veš, katera vas spada v območje belih lis in katera ne. Ta pisarna je za naše tri občine prava nesreča!"
Letos bodo dokončani tudi trije prenovljeni kulturni domovi - Miklavž, Velika Nedelja in Podgorci, načrtujejo dograditev zdravstvenega doma v Ormožu. Vsaj začeli pa bi radi tudi večletni projekt, ki naj bi se financiral iz kohezije. Gre za izgradnjo vodovoda od črpališča v Mihovcih do vodo-hrana na Jeruzalemu in naprej do Klumpe. Vloga je oddana že eno leto in letos upajo vsaj na sklep o sofinanciranju in izvedbo razpisa za izbiro izvajalca projekta, ki je po projektantskih ocenah vreden okrog 10 milijonov evrov. S tem projektom bi radi zmanjšali velike vodne izgube. Občina je ostala tudi sama pri odkupu zgradbe ob Centru starejših občanov Ormož v Hrovatovi ulici, ki jo nameravajo uporabiti za širitev dejavnosti dementnega oddelka. Občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi sta se namreč nakupu odpovedali. Pomemben projekt pa je tudi občinski prostorski načrt, za katerega tako kot večina občin upajo, da se bo letos končno zaključil.
V letu 2011 občina načrtuje tudi za 2,4 milijona evrov zadolževanja, za kar pa še ne vedo, ali bo tudi v resnici potrebno. Kredit bi najeli zlasti za izgradnjo vrtca.
Viki Ivanuša
nekaj sredstev namenjenih za vodovod in asfaltiranje, pogrešam pa investicije v širitev obrtne cone v Voličini, ki bi prinesla tudi dodatna delovna mesta v samem kraju, in odkup zemljišč za širitev stanovanjske soseske, s čimer bi postali zanimivi za potencialne prebivalce, ki bi se želeli sem priseliti. S tem bi nekako obogatili celotno občino z novim številom prebivalstva,« je pojasnil sogovornik.
Potencial za razvoj kraja prav tako vidi v turizmu, pri čemer bi bile potrebne investicije v infrastrukturo, pa tudi sprememba miselnosti pri ljudeh je po njegovem nujna. »Pogrešam namreč domačo ponudbo. Ljudje veliko znajo, imajo doma ogromno zadev, vendar še nekako ne razmišljajo, da bi se dalo na ta način tudi zaslužiti. Pri tem je naloga lenarške-ga TIC, da v tej smeri sprejme potrebne ukrepe. Voličina se z Lenartom namreč (kot podeželje z mestom) čudovito dopolnjuje, hkrati pa imamo tudi precej zanimivih kultur-no-zgodovinskih spomenikov. Naša zgodovina je zelo bogata in njen prikaz je zanimiv za potencialne turiste,« je prepričan Kramberger.
Polona Ambrožič
Voličina • Krajevno skupnost vodi Dejan Kramberger
»Velik potencial je v turizmu!«
V zadnjih mesecih preteklega leta je postal novi predsednik Krajevne skupnosti Voličina domačin Dejan Kramberger, sicer profesor zgodovine in geografije, ki med najpomembnejše prihodnje investicije v kraju uvršča zagotovitev vodovoda in širokopasovnega interneta ter asfaltiranje makadamskih odsekov.
Foto: arhiv Dejana Krambergerja
Pogled na Voličino z Maistrovega stolpa na Zavrhu
6 Äß?« TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 11. januarja 2011
Kidričevo • Na haldah delujejo že štiri sončne elektrarne
Največje polje sončnih elektrarn v Sloveniji
Potem ko so na nekdanjem odlagališču rdečega blata v Kidričevem decembra 2009 zgradili prvo sončno elektrarno, so v lanskem letu zgradili še tri z enako močjo; skupna moč vseh štirih objektov je 4 MWp, sicer pa deluje v Kidričevem največje polje sončnih elektrarn v Sloveniji.
Na nekdanjem odlagališču rdečega blata so ob prvi zgradili še tri sončne elektrarne, tako da deluje na tem prostoru največje polje sončnih elektrarn v Sloveniji.
Kot je pojasnil vodja strateškega razvoja v Talumu Boštjan Korošec, so se zadnja leta preusmerili tudi v pridobivanje energije iz obnovljivih virov, s čimer želijo vplivati na zmanjšanje porabe primarnih virov energije. Med najuspešnejšimi pa je zagotovo projekt izgradnje sončnih elektrarn na nekdanjem odlagališču rdečega blata, na haldah, kjer so decembra 2009 zgradili prvo sončno elektrarno, za znane investitorje pa so po sistemu "ključ v roke" lani zgradili še tri, tako da deluje v Kidričevem trenutno največje polje sončnih elektrarn v Sloveniji.
Gospod Korošec, kakšne so vaše ugotovitve o delovanju prve sončne elektrarne po letu dni obratovanja?
„Prva sončna elektrarna, ki smo jo postavili na našem zemljišču, je bila za nas prvi tovrstni projekt, ki smo ga izvedli v kratkem času in brez zapletov - tako organizacijsko kot tehnično. Proizvodni rezultati celo nekoliko presegajo planirane. Tako smo v letu dni proizvedli 1.100.000 kWh, kar zadošča za porabo 315 gospodinjstev. Ob upoštevanju, da je elektrarna pričela obratovati s polno močjo šele marca, je rezultat več kot zadovoljiv."
V minulem letu ste ob tej prvi zgradili že drugo in nato še dve sončni elektrarni. Kdaj ste jih zagnali in kakšne so njihove zmo-
Foto: M. Ozmec
Boštjan Korošec, vodja strateškega razvoja v Talumu
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič, pomočnik predsednika Uprave Taluma
gljivosti (karakteristike)?
„V minulem letu smo zgradili in priključili na omrežje še tri sončne elektrarne enakih moči, prvo oktobra, drugi dve pa konec novembra oziroma v začetku decembra. Pričakujemo, da bodo tudi te tri elektrarne dosegale najmanj tako dobre rezultate kot prva. Na našem zemljišču smo tako zgradili že štiri velike sončne elektrarne, s skupno močjo 4 MW, kar je največje polje sončnih elektrarn, postavljenih na tleh v Sloveniji.
Pri tem pa moram poudariti, da Talum ni investitor v te elektrarne, pač pa za znane investitorje na svojem ozemlju gradi sončne elektrarne po sistemu oddaje zemljišča v najem ter celovitem inženirin-
gu. Le-ta vključuje naše strokovnjake z različnih področij, zajema pa: izdelavo vse potrebne tehnične (projektne) dokumentacije, izvedbo vseh upravnih postopkov, nabavo, izdelavo in vgradnjo vseh elementov sončne elektrarne ter organiziranje in izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo in vse potrebne inšpekcijske pregled. Končno pridobimo za investitorje še vsa potrebna dovoljenja in pogodbe za prodajo proizvedene električne energije."
Kako v Talumu sledite strategiji uvajanja obnovljivih virov energije, kakšne so ugotovitve o delovanju kotlovnice na lesno biomaso, ki ste jo odprli pred tremi leti?
„V zadnjih letih smo se v Talumu usmerili tudi v pridobivanje energije iz obnovljivih virov, saj se zavedamo, da je okolje zelo redek vir in ga mora celotna družba kot takšnega še bolj spoštovati. Del te družbe je tudi Talum. Projekt izgradnje kotlovnice na lesno biomaso za potrebe ogrevanja rastlinjakov v hčerinski družbi Revital, ki je nadomestila dotedanje kotlovnice na kurilno olje, je le eden od projektov, s katerim smo uspeli zmanjšati porabo primarne energije - v tem primeru okrog 400.000 litrov kurilnega olja letno, s čimer so se zmanjšale tudi emisije toplogrednih plinov.
Projekti izrabe sončne svetlobe za proizvodnjo električne energije so že omenjeni, jih pa nameravamo v bodoče nadgraditi še z istočasnim pridobivanjem tople sanitarne vode,
Na nekdanjem odlagališču rdečega blata so ob prvi zgradili še tri sončne elektrarne, tako da deluje sončnih elektrarn v Sloveniji.
Foto: M. Ozmec
na tem prostoru največje polje
za kar razvojni projekt že poteka - gre za razvoj hibridnega fotovoltaičnega modula, kjer želimo kot toplotni izmenjevalec uporabiti naš diferenciran izdelek - izparilno ploščo, ki se sicer drugače namensko uporablja v hladilni tehniki. Prav tako pripravljamo projekt izrabe vetrne energije malih moči za potrebe individualnih stanovanjskih hiš, kar vse skupaj zajema strategija 'Energijsko samozadostnih stanovanjskih zgradb'. Kot vidite, je ena izmed naših strategij razvoja usmerjena v celovito rabo obnovljivih virov, tako za potrebe podjetja kakor tudi za potrebe širšega okolja in družbe. Zraven tega pripravljamo še veliko drugih podobnih projektov, ki pa so zaenkrat še v fazi idejnih zasnov."
Ali in v kolikšni meri ste pri izgradnji sončnih elektrarn deležni državnih ali evropskih sredstev ali sredstev soinvestitorjev?
»Kot je bilo že omenjeno, Talum ni investitor v izgradnjo sončnih elektrarn, pač pa za znane investitorje gradi elektrarne po sistemu 'ključ v roke'. V primeru gradnje elektrarn na našem zemljišču le-to oddajamo investitorjem v najem. V teh elektrarnah je subvencioniran le odkup vse proizvedene električne energije, saj so elektrarne vključene v sistem zajamčenega odkupa Centra za podpore pri Borze-nu in torej kot takšne subvencionirane po sistemu vzpodbud proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Gre za subvencijo po znanem mehanizmu iz zaveze Republike Slovenije o zagotavljanju 25 % proizvedene električne energije iz obnovljivih virov v skupno proizvedeni električni energiji do leta 2020 - drugi Kjotski sporazum.«
O tem, kakšni so načrti in usmeritve Taluma pri iz-
gradnji sončnih elektrarn v prihodnjem obdobju, pa smo povprašali Marka Drobniča, pomočnika predsednika Uprave Talu-ma.
„Vsekakor v prihodnje že načrtujemo nadaljevanje naših aktivnosti postavitve sončnih elektrarn tako na našem zemljišču kakor tudi za že znane investitorje drugod po Sloveniji in na območjih nekdanje skupne države. Ne omejujemo se zgolj na izvedbo elektrarn na tleh, pač pa tudi na objektih in kot sestavni del objektov (tudi kot primarna kritina in fasade). Tudi na tem področju že imamo nekaj referenc. Seveda pa se naši cilji in nameni pri tovrstnih aktivnostih ne končajo zgolj in samo pri teh projektih. Tudi spremenjena notranja organizacija in vzpostavitev skupine Inženiringa projektov znotraj hčerinske družbe Talum Servis in inženiring nam bo, skupaj s strateškim razvojem Taluma, omogočala večjo razpoložljivost in fleksibilnost pri izvajanju tovrstnih in podobnih projektov za zunanje naročnike. Tako bomo lahko naš tehnični in tehnološki know-how, ki seveda ni omejen zgolj na izvedbo in izgradnjo objektov, povezanih z obnovljivimi viri, intenzivno ponudili tudi zainteresiranim strankam izven skupine Talum."
Naj dodamo le še to, da je po podatkih združenja slovenske fotovoltaične industrije ob koncu minulega leta 2010 v Sloveniji delovalo že 600 sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o podporah električni energiji iz obnovljivih virov energije pa so investitorji v zelene naložbe dobili shemo podpor v obliki zagotovljenih odkupnih cen, ki dobro deluje in omogoča dolgoročne ter varne naložbe.
M. Ozmec
Markovci • Nadomestne volitve za enajstega člana občinskega sveta
Zmagal Maksimiljan Sakelšek iz stranke Zares
V občini Markovci so v nedeljo, 9. januarja, potekale volitve za nadomestnega člana občinskega sveta. Med štirimi kandidati je največ, kar 47 odstotkov glasov prejel Maksimiljan Sakelšek, ki je izjavil, da bo sodeloval v vladajoči županovi koaliciji.
Ker je Milanu Gabrovcu iz
vrst LDS po izvolitvi za župana v drugem krogu prenehal mandat občinskega svetnika, so zaradi večinskega sistema volitev v občini Markovci morali izvesti volitve za nadomestnega člana občinskega sveta. Kot je tedaj poudaril predsednik občinske volilne komisije Marjan Strelec, je bilo potrebno nadomestne volitve izvesti v 60 dneh. Tako so volitve za nadomestnega člana občinskega sveta v prvi volilni enoti, v Bukovcih, izvedli v nedeljo, 9. januarja. Od skupnega števila 644 vpisanih volivcev je glasovalo 269 ali 41,77 odstotka vseh volivcev. Za svetniški sedež so se potegovali štirje kandidati ter po uradnih podatkih ob-
Foto: M. Ozmec
Za enajstega svetnika občine Markovci je bil izvoljen 26-letni Maksimiljan Sakelšek iz Bukovcev, ki se je odločil za sodelovanje v vladajoči koaliciji.
činske volilne komisije prejeli naslednje število glasov: kandidat Franc Hameršak, rojen 11. aprila 1959, iz Bukovcev 36, po poklicu mizar (njegov predlagatelj je bil občinski odbor stranke SLS - Slovenska ljudska stranka Markovci), je prejel 16 glasov, to je 5,95 odstotka vseh glasov; kandidat Jožef Bezjak, rojen 7. marca.1956, iz Bukovcev 109, po poklicu komercialni tehnik-zastopnik (njegov predlagatelj je bila skupina volivcev), je prejel 97 glasov ali 36,06 odstotka vseh glasov; kandidat Maksimiljan Sakelšek, rojen 25. aprila 1984, iz Bukovcev 132/a, po poklicu elektrotehnik elektronik-vzdr-ževalec (njegov predlagatelj je občinski odbor stranke Zares -
nova politika), je prejel največ, kar 129 glasov ali 47,96 odstotka vseh glasov, medtem ko je kandidatka Nada Bezjak, rojena 20. septembra 1950, iz Bukovcev 126/a, po poklicu upokojena prodajalka (njen predlagatelj je bil občinski odbor stranke DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Markovci), prejela 27 glasov ali 10,04 odstotka glasov.
Naj spomnimo, da je bilo razmerje političnih sil do nadomestnih volitev neodločeno, saj je bilo med dosedanjimi desetimi svetniki razmerje 5 proti 5. Tako je bilo 5 svetnikov iz vrst vladajoče koalicije LDS in N.Si, prav toliko, torej 5 svetnikov, pa jih je bilo tudi v opoziciji iz vrst SLS in SDS. No-
voizvoljeni svetnik Maksimi-ljan Sakelšek je za Štajerski tednik včeraj brez odlašanja takoj pojasnil, da v celoti podpira program župana Milana Gabrovca, zato se je odločil, da bo sodeloval v njegovi vladajoči koaliciji. In tako je sedaj po nadomestnih volitvah slika o razmerju političnih sil v občini Markovci že jasna, saj je razmerje 6 proti 5 v korist vladajoče koalicije. Tega je bil seveda zelo vesel tudi župan Milan Gabrovec, ki je ob tem izrazil trdno prepričanje, da se bo odslej v občini Markovci veliko lažje dogovarjati in predvsem sprejemati vse pomembnejše odločitve.
-OM
Ptuj • Bili smo na filmski avdiciji...
Odkrili kar nekaj zanimivih talentov
8. januarja je v Domu kulture Muzikafe potekala avdicija za celovečerni igrani film scenarista in režiserja Tomaža Šnebergerja, na kateri so iskali igralce za pet večjih vlog, osem manjših, nekaj minimalnih vlogic in seveda statiste. Avdicije se je udeležilo približno 50 ljudi iz različnih koncev Slo-
»Od tega se jih je 30 preizkusilo pred kamero. Bili so iz Ptuja, pa tudi od drugod (iz Ljubljane, Velenja, Rogaške Slatine, Veržeja ...). Potrebovali smo predvsem mlade odrasle, ki bi bili na filmu videti stari med 25 in 35 let, tri osebe, stare med 55 in 65 let, pri manjših vlogah pa starost ni bila toliko pomembna. Udeležba je bila bistveno nad pričakovanji in med pogumnimi smo odkrili kar nekaj zanimivih talentov,« je povedala Mateja Lapuh, producentka filma.
Kdo vse je dobil vlogo na podlagi avdicije, bo znano do
konca meseca. S Šneberger-jem, ki je leta 2004 končal študij na fakulteti RMIT (Royal Melbourne Institute of Technology) v Melbournu, kjer se je izučil za profesionalnega scenarista, bosta namreč pregledala in proučila posnetke ter igralce določila tako, da bodo primerni za vloge in da bodo hkrati dobro delovali kot celota.
Snemanje se bo nato začelo predvidoma maja ali junija na Ptuju, kjer bo tudi posneta večina, nekaj scen pa bodo snemali še v Ljubljani.
Film, o katerem si lahko več
Tomaž Sneberger je skupaj s producentko Matejo Lapuh iskal igralsko ekipo za svoj prvi celovečerni film.
preberete na www.facebook. com/izgubljen.najden, sicer govori o dveh osebah, ki na različnih koncih Slovenije istočasno sanjata iste sanje. V njih se zaljubita, a se nato zbudita vsak ob svojem partnerju. Vendar pa se ljubezen iz sanj prenese v realni svet in oba protagonista močno zaznamuje. Čeprav noben od njiju ne ve zagotovo, da oseba iz sanj dejansko obstaja, sta oba v to skoraj prepričana. Tako se poraja vprašanje: ali se bosta srečala tudi v realnem svetu?
Polona Ambrožič
Ptuj • Učenje cirkuških veščin
Kuku - cirkus je tu!
Ste eden tistih, ki so si že od nekdaj želeli odpraviti na kak potep s cirkusom ter okusiti malce njihovega življenja in ustvarjanja? Če je tako, lahko po novem zanimive cirkuške izkušnje pridobite tudi v našem mestu. 8. januarja je namreč v Stari steklarski delavnici potekala prva »učna ura« Male šole cirkusa, ki jo organizira Društvo za kreativno udeležbo KuKu.
Omenjeno društvo je nevladna, neprofitna organizacija s sedežem na Ptuju, ki deluje na lokalni in mednarodni ravni. »Naše poslanstvo je vzpodbujanje ustvarjalnosti, individualne odgovornosti in aktivne udeležbe mladih ter tako prek neformalnega učenja doseči družbene spremembe,« je povedala Aja Rogina iz Društva.
Med njihove dejavnosti sodijo ognjeni šovi, žonglerski nastopi, otroške animacije, žonglerske delavnice (pri ka-
terih uporabljajo žogice, poi-je, diabole, keglje, palice ...) in mladinske delavnice (na temo ekologije, medkulturnega dialoga, socialnih veščin, gledališke tehnike ...).
Ena izmed njihovih aktivnosti je tako tudi Mala šola cirkusa, ki poteka vsako soboto med 17. in 19. uro v Stari steklarski delavnici in ponuja učenje veščin, ki vključujejo Rollo Bollo, acro-balance, klovnovstvo, contact ball, diabolo, buugeng, monocikel, žongliranje z žogi-
cami, keglji, poi-ji in palico ter drugo.
Za udeležence ni nobenih starostnih ali drugih omejitev - na delavnice lahko pridejo vsi, ki jih nabiranje tovrstnega znanja zanima. Med učitelji sta med drugimi Blaž Slanič, aktualni državni prvak v žongli-ranju, ki je skupaj z Matjažem Kekcem (ki prav tako poučuje v Mali šoli cirkusa) na omenjenem tekmovanju zmagal tudi v dvojicah.
Polona Ambrožič
Utrinek z začetne ure Male šole cirkusa
Berlin • V Nemčiji preplah zaradi dioksina
Zaprli 4700 farm
Nemško ministrstvo za kmetijstvo je po preplahu zaradi živalskih proizvodov, zastrupljenih z dioksinom, v četrtek odredilo preventivno zaprtje 4709 farm po vsej Nemčiji. Največ med njimi jih je na Spodnjem
_ Saškem, večinoma pa gre
Foto: http://www4.siikomat.com/ za prašičje farme. Zaprte
bodo, dokler preiskave ne bodo pokazale, da na njih ni težav z dioksinom.
Po vsej Nemčiji je sicer okoli 375.000 farm, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Afera s strupenim in med drugim rakotvornim dioksinom, ki so ga odkrili v krmi za piščance in prašiče, je konec lanskega decembra izbruhnila v nemški zvezni deželi Saška. Dioksin se je v krmi pojavil zaradi dodajanja zastrupljenih maščob krmi. Do 3000 ton zastrupljene maščobe naj bi neko podjetje iz Nizozemske dostavilo 25 izdelovalcem krme v več nemških zveznih dežel, od koder je krma romala na perutninske in prašičje farme v osmih nemških deželah. Po podatkih nemških oblasti bi lahko bilo v Nemčiji z dioksinom zastrupljenih do 150.000 ton krme.
Evropska komisija je v sredo sporočila, da je bila določena količina jajc z nemške farme, ki so jo zaprli zaradi odkritja dioksina v krmi, pred tedni izvožena na Nizozemsko. Britanske oblasti pa iščejo hrano z zastrupljenimi jajci, ki so bila iz Nemčije izvožena na Nizozemsko in nato na Otok. V Sloveniji po za zdaj zbranih podatkih ni z dioksinom potencialno okuženih živil. (sta)
Washington
• Pentagon bo varčeval
Zmanjšali bodo število vojakov
Foto: http://www.lemondeglobal.net/
Ameriški obrambni minister Robert Gates je v četrtek povedal, da namerava Pentagon v naslednjih petih letih prihraniti skupaj 78 milijard dolarjev ameriških proračunskih sredstev, kar bodo v letih 2015 in 2016 dosegli tudi s pomočjo zmanjšanja števila vojakov.
Gates je pojasnil, da so se ZDA znašle v težkem proračunskem položaju in da Pentagon ne more biti izjema pri varčevalnih ukrepih. Pričakovati je, da se bodo v prihodnjih dneh oglasili kongresniki, katerih okrožja bodo izgubljala denar in delovna mesta zaradi odprave nepotrebnih projektov. Ker predlog prihaja iz demokratske administracije Baracka Obame, bodo predvidoma najglasnejši republikanci, ki se sicer zavzemajo za zmanjševanje vse porabe razen vojaške.
Gatesov načrt predvideva tudi prerazporeditev 100 milijard dolarjev znotraj Pentagona. Med varčevalnimi ukrepi je odpis razvoja amfibijskega vozila za marince, odpis razvoja novih raket, varčevanje pri vojaških letalih, pa tudi povišanje zdravstvenih premij, ki jih mora plačevati osebje.
Denar naj bi sicer večinoma prihranili s počasnejšo rastjo obrambnega proračuna, leta 2015 in 2016 pa naj bi bila rast nična. V obeh letih naj bi zmanjšali število pripadnikov kopenske vojske s sedanjih 569.000 za 27.000 ter število marincev
Talin • Od 1.
januarja v Estoniji evro
Odkrili že prve ponarejene evre
s sedanjih 202.000 za med 15.000 in 20.000. Proračun za leto 2012, ki se začne s 1. oktobrom letos, naj bi z letošnjih 553 milijard dolarjev porasel za tri odstotke. (sta)
Erzurum • Erdogan se je sestal s Papandreujem
Zbliževanje med Turčijo in Grčijo
http://alhayatwadounia.files.wordpress.com/
Grški premier George Pa-pandreu se je 4. januarja prvič udeležil letnega srečanja predsednika turške vlade Recepa Tayyipa Erdogana z diplomati. Srečanje bo potekalo v turškem mestu Er-zurum, mediji v obeh državah pa mu pripisujejo velik simbolen pomen, ki kaže na nadaljnje zbliževanje med Turčijo in Grčijo.
Državi sta že desetletja v sporu glede pravic v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju, ločuje pa ju tudi ciprsko vprašanje. Turčija in Grčija sta sicer že maja lani naredili korak k izboljšanju odnosov, ko je potekalo srečanje obeh premierov, več ministrov in več sto podjetnikov obeh držav, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Erdogan in Papandreu se sicer danes verjetno ne bosta mogla izogniti vprašanju ilegalnih priseljencev, ki prek okoli 200 kilometrov dolge kopenske meje med državama v zadnjem času množično vstopajo v Grčijo. Atene so pred dnevi dvignile nemalo prahu in si prislužile kritike Bruslja z napovedjo, da bodo na delu meje s Turčijo postavili ograjo, s čimer želijo zajeziti nezakonito priseljevanje. (sta)
vendar pa, kot še pišejo, razstava sledi spremenjenemu odnosu do Hitlerja v zadnjem času v Nemčiji. (sta)
Washington
• Diplomatski spor med ZDA in Venezuelo
Chavez je užaljen
Gospodarstvo po svetu
http://baltic-review.com/
V Estoniji, ki je 1. januarja prevzela evro, je kriminalcem že uspelo v obtok spraviti prve ponarejene evrske bankovce. V prestolnici Tallinn so se pojavili ponarejeni bankovci za 20 evrov, drugod pa tisti za pet evrov, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Kriminalci so po poročanju estonskih medijev izkoristili nepoznavanje evrskih bankovcev v Estoniji. Nekateri Estonci so se zaradi nove valute že dejansko znašli v škripcih. Socialna služba v Tallinnu je tako danes pripravila tople malice za revnejše prebivalce, ki so se že v prvem tednu veljavnosti nove valute zaračunali in že izčrpali osebni proračun za prehrano.
Bankovci za pet evrov so v območju evra tisti, ki se jih največ ponareja. Delež teh ponarejenih bankovcev je bil v prvi polovici leta 2010 po podatkih Evropske centralne banke skoraj 43-odstoten. V območju evra so lani odkrili skupaj 387.000 ponarejenih evrskih bankovcev. (sta)
Berlin • Hitler v Nemškem zgodovinskem muzeju
Razstava zaradi izjemnega zanimanja podaljšana
Razstava Hitler in Nemci v Nemškem zgodovinskem muzeju v Berlinu je zaradi izjemnega zanimanja obiskovalcev podaljšana, so sporočili organizatorji. Vrata naj bi sicer zaprla 6. februarja, sedaj so jo podaljšali do 27. februarja, je za francosko tiskovno agencijo povedal predstavnik za stike z javnostmi Rudolf Trabold.
Razstava, ki želi predvsem pojasniti veliko priljubljenost diktatorja in Tretjega rajha, je odprta že od oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na njej je mogoče videti od propagandnih posterjev, Hitlerjevih poprsij in otroških iger do božičnih okraskov v obliki sva-stike, ki kažejo na navzočnost nacistične simbolike v vseh aspektih vsakdanjega življenja. Njim nasproti so predstavljeni predmeti, ki pričajo še o drugi realnosti v času Tretjega rajha - o usodi Judov, političnih oporečnikov ali duševno bolnih, za katere tam ni bilo mesta. Doslej je razstavo videlo okrog 170.000 obiskovalcev, je še povedal Trabold.
Po pisanju komentatorjev takšna razstava pred desetimi leti v Nemčiji ne bi bila mogoča,
Foto: http://www.usernetsite.com
ZDA in Venezuela sta se pred novim letom zapletli v diplomatski spor in tako zaostrili napete politične odnose, v senci katerih sicer nemoteno poteka trgovina z venezuelsko nafto. Najprej je venezuelski predsednik Hugo Chavez zavrnil sprejem novega veleposlanika ZDA, te pa so nato v sredo preklicale vizo venezuelske-mu veleposlaniku.
Nesojeni ameriški veleposlanik v Venezueli Larry Palmer je sicer šele kandidat, ki še ni dobil potrditve v ameriškem senatu. Chaveza so razjezile njegove izjave, da je morala v venezuel-ski vojski nizka in da imajo levičarski uporniki iz Kolumbije v Venezueli zavetišče. Chavez je dejal, da mora veleposlanik spoštovati državo, v katero prihaja, in da ne bo sprejel Palmerjevih akreditivov. Pri tem je Washing-tonu sporočil, da lahko izženejo njihovega veleposlanika, če to želijo.
ZDA so Chaveza hitro prijele za besedo in tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley je sporočil, da so ZDA preklicale vizum veleposlaniku Bernardu Alvarezu Herreri. Ob tem je to označil kot ustrezen, proporcionalen in recipročen ukrep. Herrera v času umika vizuma ni bil v ZDA. Crowle-yjev pomočnik Mark Toner je izrazil obžalovanje zaradi odločitve Venezuele, da ne sprejme Palmerja. ZDA so sicer šele od julija brez veleposlanika v Venezueli. (sta)
Kairo • Assange grozi z objavo vseh dokumentov
"Gremo lahko do konca!"
Frankfurt • Nemški uvoz je novembra lani dosegel rekordno vrednost in s tem prispeval tudi k zmanjšanju nemškega zunanjetrgovinskega presežka. Rekordnemu uvozu botrujejo višje cene nafte in drugega blaga, ki so posledica okrevanja globalnega gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Uvoz se je na letni ravni povečal za 33,3 odstotka na 75,1 milijarde evrov, izvoz pa se je okrepil za 21,7 odstotka na 88 milijard evrov, so sporočili iz nemškega statističnega urada. V prvih enajstih mesecih lani je sicer Nemčija zabeležila presežek v zunanji trgovini v višini 141,2 milijarde evrov, njen izvozno usmerjen industrijski sektor je namreč uspel izkoristiti rast svetovne trgovine.
London • Britanski letalski prevoznik British Airways je ob težavah zaradi snega v decembru, ki je ob zaprtju letališč zahteval odpovedi letov, izgubil okoli 50 milijonov funtov (okoli 59 milijard evrov), je danes objavila družba. Prevoznik je moral odpovedati več kot 2000 letov. British Airways je decembra prepeljal 2,142 milijona potnikov, kar je 10,8 odstotka manj kot decembra predlani, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz družbe. Decembra je velik del Evrope prizadel hud mraz, zaradi snega so bila občasno zaprta številna letališča.
Mew York • Ameriški zasebni sektor je decembra odprl 297.000 novih delovnih mest, kar je trikrat več od pričakovanj in največji mesečni skok od leta 2000, ko je zasebno podjetje ADP začelo spremljati tovrstne podatke. Zasebni sektor je v ZDA že novembra ustvaril 92.000 novih delovnih mest, večina decembrskih pa se je odprla v storitvenih dejavnostih, in sicer skupaj 270.000. V dejavnostih, ki proizvajajo dobrine, je bilo na novo ustvarjenih 27.000 delovnih mest.
Peking • Svetovna banka je izdala prve obveznice, nominirane v juanih. Ta poteza naj bi Kitajski pomagala pri širitvi uporabe njene valute na svetovnih trgih. Kitajski vladni ekonomisti so sicer danes sporočili, da bo Kitajska skušala naraščajočo inflacijo umiriti z močnejšim juanom, poročajo tuje tiskovne agencije. V Svetovni banki so pojasnili, da bodo kupci njenih 500 milijonov juanov (76 milijonov dolarjev oz. 57,36 milijona evrov) vrednih obveznic, z zapadlostjo čez dve leti, zlasti v Hongkongu locirane institucije in družbe ter bogati posamezniki. Denar, ki ga bo banka iztržila, bo šel v njen splošni sklad.
Zagreb • Na Hrvaškem so lani prodali 38.587 novih avtomobilov, kar je 14,1 odstotka manj kot leta 2009. Največji tržni delež je imel z 12,17 odstotka Opel, sledila pa sta Volkswagen z 11-odsto-tnim in Renault z 8,62-odstotnim deležem, je danes objavila agencija Promocija plus. Oplu, Volkswagnu in Renaultu sta po prodanih avtomobilih na hrvaškem trgu sledila Chevrolet z 8,25-odstotnim in Peugeot s sedemodstotnim tržnim deležem. Dve tretjini lani prodanih novih avtomobilov je imelo bencinski motor, ostali so imeli dizelskega. Največ, 37,3 odstotka, avtomobilov so prodali na območju Zagreba. Decembra lani so na Hrvaškem prodali 3205 novih avtomobilov, kar je 5,7 odstotka več kot novembra in 1,4 odstotka več kot decembra 2009
Mew York • Ameriška družba Motorola se je prejšnji teden uradno razcepila v dve samostojni podjetji. Pri tem bo eno pristojno za dosedanjo Motorolino proizvodnjo mobilnih telefonov in kabelskih pretvornikov, drugo pa za profesionalne radijske postaje in bralnike črtne kode, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Novonastali podjetji se bosta imenovali Motorola Mobility in Motorola Solutions. Dejavnost, ki jo prevzema Motorola Mobility, je po vrednosti večja kot tista, ki jo prevzema Motorola Solutions, vendar pa šele okreva po globokem padcu v preteklih letih in je občutno manj dobičkonosna. Njune delnice bodo po posebnem razdelitvenem ključu prejeli dosedanji delničarji Motorole, delnice novih podjetij pa so na voljo tudi novim vlagateljem na newyorški borzi.
Peking • Kitajsko gospodarstvo je v letu 2010 najverjetneje zabeležilo okoli 10-odstotno rast, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh kitajske centralne banke. Podoben rezultat glede rasti BDP je sicer že decembra napovedal tudi guverner centralne banke Zhou Xiaochuan. Zhou je poudaril, da so na okrevanje kitajskega gospodarstva v letu 2010 pomembno vplivali zunanji dejavniki. Prav zato po njegovem mnenju še ne morejo biti popolnoma prepričani, ali njihovo gospodarstvo že vozi po normalnih tirnicah ali ne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podatki o rasti kitajskega bruto domačega proizvoda (BDP) so sicer objavljeni prav v času, ko se ta država trudi ohladiti pregrevajoče gospodarstvo. S tem namenom poskuša obrzdati cene nepremičnin in vse višjo inflacijo. (sta)
Foto: http://www.bhreporter.ba
Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je zagrozil z objavo vseh dokumentov, ki so v posesti njegove medijske organizacije v primeru, če bi ga umorili ali za dlje časa zaprli. "Obnašamo se odgovorno. Vendar če bomo prisiljeni, lahko gremo do konca in objavimo vsak posamični dokument, ki ga imamo," je za arabsko televizijo Al Džazira dejal Assange.
Kot je v intervjuju za Al Dža-ziro dejal Assange, bi bilo v primeru njegovega umora ali zaprtja 2000 spletnih strani pripravljenih, da objavijo gradivo, katerega dostop je sedaj zaščiten z geslom.
Assange je v intervjuju, ki ga je televizija predvajala v sredo zvečer, še povedal, da so imeli številni ljudje na visokih položajih v arabskem svetu tesne stike z ameriško obveščevalno agencijo Cia, ki so jih gojili v okviru obiskov na ameriških veleposlaništvih v njihovih državah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ti ljudje so vohuni ZDA v njihovih lastnih državah, je zatrdil Assange, ki sicer ni želel navesti nobenih imen. Nekatere arabske države so po Assange-
ovih besedah uredile centre za mučenje, da bi v njih zasliševale in "obdelovale" ujetnike, ki jim jih je izročil Washington. Assange sicer tudi tukaj ni želel navesti nobenih podrobnosti.
39-letni Assange se zadržuje v Veliki Britaniji, kjer je Al Džazi-ra tudi opravila intervju z njim. Assange se je 7. decembra predal policiji v Londonu, ki ga je nato aretirala na podlagi švedskega zapornega naloga. Švedsko tožilstvo ga namerava zasli-šati zaradi trditev dveh žensk o posilstvu in spolnem nadlegovanju. Assange trdi, da je žrtev političnega procesa, potem ko je WikiLeaks konec novembra začel razkrivati zaupne ameriške diplomatske depeše. (sta)
Ptuj • Po novi premieri v Mestnem gledališču
Picasso navdušil
»Odlično.«, »Vsekakor vredno ogleda.«, »Zelo sem užival.« je le nekaj izmed komentarjev, ki smo jih slišali 5. januarja v ptujskem gledališču po Picassu - četrti premieri te sezone. Provokativno dramo o silovitem španskem slikarju, ki je »menjaval stile, kot je menjaval ženske«, avtorja Jeffreya Hatcherja, je režiral Miha Alujevič, zaigrala pa sta Radko Polič - Rac in Pia Zemljič. Predstava, ki razkriva umetnikovo razvratno in ustvarjalno življenje v Parizu pred okupacijo Nemcev in med njo, je polno dvorano navdušila.
Zgodba govori o »Freulein« Fischer, kulturni atašejki Berlina, ki zaslišuje Pabla Picassa. Sam vrh nacistične stranke ji je zadal nalogo, da odkrije, katera od treh njegovih slik, ki so jih pred kratkim zaplenili judovskim družinam, je originalni Picasso. Ministrstvo za propagando namreč načrtuje razstavo in sam slikar mora potrditi verodostojnost slik, kajti na nobeni od njih ni njegovega podpisa.
Tista, ki jo bo podpisal, bo potem sežgana skupaj z deli drugih avtorjev, za katera nemški rajh meni, da si to zaslužijo. Srečanje hladne nemške lepotice in temperamentnega španskega umetnika pa se nato sprevrže v dvoboj dveh različnih svetov.
Skozi tri različne slike sledimo Picassovemu življenju ter ustvarjanju, in sicer od otroštva in mladosti prek sedanjosti do vojne in njenih grozot. Njegov mit ostaja kljub izpovedi glavnega lika skrivnost, ki se ji ne more upreti niti gestapovska atašejka.
Kot je že pred premiero napovedal Polič, je tekst predstave izredno močan. Skozi dinamične dialoge prinaša številne zanimive zgodbe, ki jih podajata dva izjemna slovenska igral-
ca. Slednja so ptujski gledalci po koncu predstave nagradili z dolgim aplavzom, ki mu kar ni in ni bilo konca.
»Premiera je odlično uspela. Če lahko sodim po odzivih gledalcev in njihovem aplavzu, so tudi oni z navdušenjem sprejeli predstavo. Pia in Rac sta ponovno dokazala, da sta izjemna igralca in da dasta v vsakem svojem nastopu resnično vse od sebe. Zanimanje za predstavo je veliko in v prihodnjih sezonah jo bomo še zagotovo velikokrat odigrali. Pričakujem, da bo na našem odru živela še kar nekaj let,« je po premieri
dejal Peter Srpčič, direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP).
In kaj so o predstavi povedali Ptujčani?
Bronja Habjanič: »Bila je odlična. Igra dveh vrhunskih gledaliških igralcev, ki sta vsak zase svojo vlogo odigrala tako, kot se od njiju pričakuje. Veseli me, da se ptujsko gledališče vse bolj'odpir' navzven in da imamo tudi Ptujčani priložnost videti najboljše slovenske gledališke in filmske igralce. Veličina Poliča, ki letos praznuje 50-letnico ustvarjanja na gledaliških deskah in filmu, ter prepričljivost Zemljičeve, ki jo
večina pozna iz filma Petelinji zajtrk, sta zagotovilo, da vas predstava o življenju vrhunskega umetnika zagotovo ne bo pustila ravnodušnega. Gre za zmes komične in tragične retorike hkrati, ki se zaključi tako, kot se za Picassa spodobi - s slikarskim 'orodjem' v roki, izpod katerega nastane portret ženske, ki jih je v svojem življenju častil in oboževal.«
David Breznik: »Ves čas predstave sem užival v dinamiki zanimivih dialogov med vrhunskima igralcema. Oba sta na odru žarela in vsebino predstavila na svojstven in prepričljiv način. Sama zgodba ima več osnovnih sporočil, ki se prelivajo na cenjenje umetnosti skozi čas in se naslanjajo tudi na ljubezenska čustva.«
Mateja Tomašič: »Še ena uspešna premiera v MGP. Pri predstavi me je prevzela tako vsebina kot tudi izvrstna igra obeh igralcev. Pogovor med hladno nemško lepotico in temperamentnim španskim slikarjem je poln čustev, ki se prelivajo med jezo, sovraštvom, prezirom, razočaranjem, strastjo in ljubeznijo. Zagotovo vredno ogleda.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Z Ivo Ferlinc o letošnjih načrtih območne izpostave JSKD
Za vsak kulturni okus nekaj
Z januarjem se začne nova sezona revij in drugih srečanj tudi v ptujski območni izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Poleg že tradicionalnih prireditev se obeta kar nekaj novosti, zanimivih predvsem za otroke in mlade.
Prvi se bodo 28., 29. in 30. v tem mesecu na območnih revijah v Trnovski vasi, Zavrču in Žetalah predstavili ljudski pevci in godci. 12. februarja bo v Gimnaziji Ptuj regijsko tekmovanje tamburaških orkestrov, med 18. in 20. ter 25. in 27. pa v dveh delih območna revija odraslih gledaliških skupin.
V okviru Kurentovanja bo 27. februarja potekal festival godb, 15. in 16. marca pa prvi in drugi del revije otroških pevskih zborov. 19. se bodo lahko plesni navdušenci v ptujskem narodnem domu udeležili seminarja za razvoj plesnosti, konec meseca pa bo dogajanje namenjeno otrokom. 23. in 24. bo namreč območna revija otroških gledaliških skupin, 30. in 31. pa folklornih.
1. april bo dan za območno revijo lutkovnih skupin, 11. in 12. pa bodo na reviji zapeli mladinski pevski zbori. Dan kasneje se bodo predstavile plesne skupine, 15. in 16. pa odrasli folkloristi. 19. aprila bo
regijska revija otroških gledaliških skupin, med 26. aprilom in 3. majem pa načrtujejo fotografske delavnice.
V maju bodo prav tako produkcije gledališkega studia in plesnega gledališča ter mladinske delavnice filmskega ustvarjanja. 6. in 7. v tem mesecu bosta tudi oba dela revije
odraslih pevskih zborov, 21. pa malih pevskih skupin.
3. junija bo uprizorjena regijska revija odraslih folklornih skupin, pet dni kasneje pa območno srečanje literarnih ustvarjalcev. 25. in 26. junija pa bosta še seminar in srečanje rock skupin.
Septembra bodo nadaljevali
izobraževanja, slednje bo potekalo za mentorice plesnih skupin, načrtujejo pa tudi seminar za gledališke tehnike.
26. 11. naj bi bila še regijska revija pihalnih orkestrov, čez vse leto pa organizirajo tudi gledališki studio, plesno gledališče in likovne delavnice.
»Od revij bodo zagotovo zelo zanimive predstave odraslih gledaliških skupin, ki so iz leta v leto boljše in se tudi redno uvrščajo na regijska Linhartova srečanja. Zanimivi bodo tudi vsi otroški programi, predvsem zaradi vneme otrok pri ustvarjanju in nastopanju. Skozi otroške programe bomo promovirali tudi Kulturno šolo, nov Skladov projekt. Med po vsebini kakovostnejše revije spadajo vsekakor folklorna srečanja, tako otroška kot odrasla, saj se skupine redno uvrščajo na državna srečanja, kar je zares velik uspeh,« je nekaj prireditev izpostavila Iva Ferlinc, vodja Območne izpostave JSKD Ptuj.
Med najzanimivejše do-
Pa brez zamere
Plahte papirja
Časopis takrat in danes
Spomnim se prigode, ki se je pripetila prvo leto mojega študentskega bivanja v Ljubljani. Prigoda je zgovorna in pove kar nekaj o skupini, razredu ljudi, na katere se nanaša; čeprav je od takrat pod mostom čez Dravo (sedaj so to že mostovi in ne zgolj most) preteklo že mnogo vode, je ta prigoda (kot mnogo drugih, njej podobnih) aktualna še danes in po eni strani se mi zdi prav zabavno, da sem se spomnil nanjo. Za kaj torej gre?
V svojem prvem letu študentskega udinjanja sem kar dosti zahajal na pravno fakulteto - to je bilo razumljivo, saj sem si to področje študija tudi izbral; izbira je bila nekako normalna, glede na to, da je bila polovica familije pravnikov, mene, osemnajstletnika, pa so takrat zanimale skoraj vse stvari in smeri, ki jih je bilo možno študirati, tako da se je bilo zgolj na osnovi osebnih preferenc nemogoče odločiti, katero smer študija izbrati. Ko se človek stara, sicer postane tudi modrejši (oziroma naj bi to postal), a to ni predmet tokratne debate. Kar je pomembno, je naslednje: kot bruc sem torej skoraj vsak dan sedel tam v tisti največji predavalnici na Kongresnem trgu, kjer se je takrat še nahajala ljubljanska Pravna fakulteta. Kot je v prvem letniku tovrstnega študija navada, se nas je v tej predavalnici dre-njalo ogromno število, tako da je veliko ljudi moralo sedeti tudi po tleh; a tudi tisti, ki smo prišli dovolj zgodaj, da smo si zagotovili prostor med klopmi, nismo bili kaj prida na boljšem - sedeži so namreč bili nagneteni skupaj tako na gosto, da je bilo normalno delanje zapiskov in spremljanje predavanj precej zahtevna, če že ne nemogoča naloga.
No, pa preidimo k bistvu; sam sem imel navado, da sem si vsako jutro, preden sem se začel gnesti v predavalnico in na premajhne sedeže, v kiosku tam v parku Zvezda kupil jutranji časopis ter ga potem prebiral pred predavanji. Bil je to časopis, dnevnik, ki izhaja še danes, le da je takrat še zmeraj imel tisti gromozanski format, pri katerem potrebuješ mizo za 12 ljudi, če ga hočeš prebirati koliko-toliko normalno. Nič čudnega torej, da sem bil v tisti prenapolnjeni predavalnici deležen postrani in očitajočih pogledov ostalih študentk in študentov, ki so predstavljali bodočo smetano družbe, češ kaj se pa grem, da s to svojo papirnato plahto kradem še tisto malo prostora, ki ga je bilo na voljo. A nisem se dal preveč motiti in sem bil tako pač vsako jutro znova deležen zabodenih pogledov ter prezirljivih dvigovanj obrvi. Dokler ni enkrat (mislim, da je bilo pri predmetu Rimsko pravo) profesor med predavanjem omenil, da mora bodoči pravnik biti razgledan človek, kar pomeni tudi, da mora biti na tekočem z aktualnim dogajanjem in torej med drugim prebirati tudi dnevno časopisje. Lahko si mislite, kaj seje zgodilo naslednji dan; več kot polovica nadobudnih študentov prava, bodoče intelektualne smetane družbe, ki me je še dan poprej izpod čela prezirljivo in nejeverno gledala pri prebiranju tiste velike plahte dnevnega časopisa, je sedela v premajhni predavalnici in bahato kot pavpred seboj širila velike papirnate strani tega dnevnika. Prizor je bil vsaj toliko tragičen, kot je bil komičen, in cela prigoda je ponujala kaj klavrno sliko bodočega slovenskega cveta inteligence.
Kako to, da sem se po toliko letih spomnil na to prigodo, sprašujete? Hja, zadnjič sem bral štorijo o tem, da mislijo v državnem zboru zaradi zagotavljanja bolj gospodarne in okolju prijazne uporabe javnih sredstev zmanjšati število tiskanih publikacij (torej časopisov), ki jih (brezplačno) v svoje pisarne prejemajo poslanci; le-tem pa to niti najmanj ni všeč, saj menijo da jim s tem zmanjšujejo oziroma omejujejo informiranost. Takega mnenja so kljub temu, da imajo v parlamentu tudi knjižnico, kjer jim je dnevno na razpolago 150 domačih in 64 tujih tiskanih medijev (da o tem, da je večina informacij - kakor tudi dnevnega časopisja - v modernem času itak dostopnih na svetovnem spletu, niti ne govorimo).
Sicer niti najmanj ne trdim, da sta ti dve zgodbi kakorkoli vzorčno-posledično povezani (razen v moji glavi), pomenljivi in zanimivi pa sta vsekakor. Tako vsaka zase kot tudi obe skupaj.
Gregor Alič
septembru se nam obeta mednarodno folklorno srečanje, za katerega smo pridobili tudi evropska sredstva, v sklopu festivala Art Ptuj pa bomo sodelovali s tako imenovano gledališko akademijo. Novost pa je tudi prenos dela Filmskega festivala Gorišnica na Ptuj.«
Po njenih besedah je letošnji program tako pester, da bo v njem vsak (bolj ali manj zahteven) ljubitelj kulture našel kaj zase.
Polona Ambrožič
godke uvršča tudi številne novosti, ki jih bodo prinesli prihodnji meseci. Med njimi so med drugim izobraževanja, predvsem za otroke in mlade: »Novost je, na primer, srečanje neuveljavljenih rock skupin s seminarjem na temo odrskega nastopa. V letu 2011 bo tudi Mednarodni festival malih pevskih skupin, Poli voces, za katerega bo idejno zasnovo pripravil Mitja Gobec, organizirata pa ga naša izpostava in ptujska občina - ta projekt gre v program EPK 2012. V
Ormož • Živahno ljubiteljsko kulturno ustvarjanje
Na prireditvah si želijo več obiska
Pred enim letom je vodenje območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ormožu prevzela Barbara Podgorelec. Pravi, da je bilo prvo leto delovanja v izpostavi zanjo velik izziv, saj so bili že nekaj časa brez vodja in je ni nihče vpeljal v delo, kot bi bilo treba. Zato so ji pogosto priskočile na pomoč kolegice iz koordinacije na Ptuju, v Slovenski Bistrici in Lenartu ter kolegi iz centrale. V tem letu je spoznala, da je delovanje ljubiteljske kulture na širšem ormoškem območju zelo bogato in razvejano, želela pa bi si več publike na tovrstnih prireditvah.
Foto: Viki Ivanuša
Eni izmed najuspešnejših so bili lani mladi Miklavževčani - plesalci folklorne skupine Klasek, saj so se uvrstili na državno srečanje folklornih skupin.
Območna izpostava sklada za kulturo Ormož je v minulem letu organiziral različna območna srečanja, revije, regijsko revijo ljudskih godcev in pevcev, sodelovali pa so tudi pri Ormoškem poletju, Martinovanju in drugih prireditvah. Na tridnevni prireditvi Martinovanja je v njihovi organizaciji sodelovalo kar 43 skupin s skupno 550 nastopajočimi.
Ob lepem številu nastopajočih pa Podgorelčeva nikakor ni zadovoljna z obiskom, saj so nastopajoči pogosto program izvajali le drugim nastopajočim skupinam ali pa so nastopali dobesedno pred praznim šotorom. Tudi obisk prireditev, ki jih organizira sklad, z izjemo prireditev, na katerih nastopajo otroci in jih pridejo pogledat njihovi starši in sorodniki, je slab: na njih je le med 30 in 60 obiskovalcev. Na vprašanje, zakaj je tako, Barbara Podgorelec nima odgovora, lahko le ugiba, ali gledalcem tovrstni nastopi niso zanimivi ali pa je ormoška publika tako pasivna in naveličana. Za obveščenost poskrbijo in vsako prireditev oglašujejo. „Ne vem, kaj naj še naredimo, je pa seveda prazna dvorana udarec za nastopajoče, saj sta jim dober obisk in polna dvorana največja nagrada," je povedala Podgorelčeva.
Sklad je v sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož in Klubom ormoških študentov pripravil tudi nekaj gledaliških in lutkovnih predstav, še zlasti zadovoljni pa so z organizacijo gledališkega abonmaja, ki je bil že v 14 dneh razprodan.
Foto: Viki Ivanuša
Barbara Podgorelec, koordi-natorka območne izpostave JSKD v Ormožu, si želi, da bi se prireditve sklada ogledalo več obiskovalcev.
Lani uspešni na revijah Uspešnost izpeljanega programa območne izpostave se kaže tudi v zastopanosti kulturnih skupin na regijskih in državnih srečanjih. Na gledališkem področju izstopa KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja z odmevnimi predstavami na prostem. Tudi letos jim je pod taktirko Antona Žumbarja s komedijo Marca Camolletija Pridi gola na večerjo uspelo privabiti tisočglavo množico obiskovalcev. Z omenjeno komedijo so se uvrstili tudi na regijsko revijo odraslih gledaliških skupin, je povedala sogovornica in nadaljevala:
„Sodelovali smo tudi na regijskem srečanju otroških gledaliških skupin, kjer sta se predstavili dve gledališki skupini, in sicer gledališka skupina OŠ Ormož in mali gledališčniki OŠ Stanka Vraza. Posebej bi izpostavila slednjo,
saj gre za šolo s prilagojenim programom. Uspešni smo bili tudi v lutkovni dejavnosti, kjer je OŠ Ormož na srečanju lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije v Domžalah zastopala starejša lutkovna skupina Zarja. V folklorni dejavnosti bi izpostavili otroško folklorno skupino Korajža OŠ Ormož ter otroško folklorno skupino Klasek OŠ Miklavž pri Ormožu, ki se je uvrstila tudi na državno srečanje otroških folklornih skupin. Folklorna skupina Metla KTD Miklavž pri Ormožu je sodelovala na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin v Lenartu, Pevsko društvo Zrelo klasje in Ljudski godci KD Podgorci pa na regijski reviji pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž."
Poleg tega kulturna društva in skupine, osnovne šole in gimnazija redno nastopajo na občinskih proslavah in drugih prireditvah, nekatera društva
pa so še posebej dejavna in izvedejo tudi več kot le eno samostojno prireditev letno.
Med težavami izpostavi Pod-gorelčeva še omejenost s prostorom, saj kulturni domovi niso v najboljšem stanju, v njih pa je tudi preveč institucij, ki s samo kulturo nimajo neposredne veze. Barbara Podgorelec je še omenila, da opaža slab odziv na razpise za izobraževanja in strokovna izpopolnjevanja, saj so se jih povečini udeleževali le člani in mentorji folklornih skupin in skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, nekaj pa jih je bilo tudi iz vrst gledaliških in lutkovnih skupin. Še vedno pa se pojavlja dolgoleten problem slabe komunikacije med društvi, saj se pogosto zgodi, da se v enem dnevu ali krajšem časovnem obdobju zvrsti več prireditev in je na posamezni posledično gledalcev še manj.
Viki Ivanuša
V slovo Francu Kodermanu
V soboto, 8. januarja, je množica ljudi na videmskem pokopališču pospremila k poslednjemu počitku spoštovanega sokrajana Franca Koder-mana.
Zadnjega slovesa so se udeležili sorodniki, številni znanci, prijatelji, sovaščani, nekdanji poklicni sodelavci, pa tudi pokojnikovi sodelavci v organih lokalne samouprave, upokojenskih združenjih in v Kulturnem društvu Franceta Prešerna, v katerem je zapustil brez števila ustvarjalnih let - zlasti na domačem odru.
Franc Koderman je začel spoznavati oder že leta 1952, ko je kot osnovnošolec sodeloval v otroških igrah, deklami-ral na proslavah ... Po končani osnovni šoli se je njegova
Foto: Martin Ozmec
Franc Koderman (1942 - 2011)
amaterska igralska pot nadaljevala v gledališki skupini vi-demskega kulturnega društva z mnogimi odigranimi vlogami v domači dvorani in mno-
gimi gostovanji po okolici. Iz tistega zgodnjega časa se ga spomn imo iz iger Kam iz zadreg, Preužitkarji in Klobčič. Po prihodu iz vojske so ga spet vključili v igralske vrste in z veseljem je bil na odrih vse do odhoda na delo v tujino leta 1966. Iz tujine se je vrn il aprila 1975, v juniju istega leta pa je že stal na videmskem odru v enodejanki Mutasti muzi-kant. Pozneje je igral v veliko enodejankah in celovečernih igrah: Svojeglavka, Nasvide-nje nad zvezdami, Preužitkarji, Kam iz zadreg, Miklova Zala, Samorastniki, od konca 90. let prejšnjega stoletja pa je zaigral v predstavah Gospa poslančeva, ponovno Samorastniki, Vaja zbora. Franček je velikokrat odigral tudi dedka
Mraza in z darili razveseljeval otroke iz naše občine. V več kot pol stoletja dolgi amaterski igralski dobi je na nastopih po vsej nekdanji občini Ptuj in tudi zunaj nje doživel veliko lepih trenutkov, pa tudi kakšno razočaranje, a se je vsega odigranega in doživetega z veseljem spominjal. Za svoje res bogato in dolgo ustvarjanje v videmski gledališki skupini je bil leta 2002 nagrajen z zlato Linhartovo značko.
Zadnja leta ni več nastopal zaradi drugih obveznosti, vendar je bil v delu KD Videm vedno prisoten in dobrodošel s svojimi nasveti in pobudami.
Z odhodom Franca Koder-mana izmed nas, njegovih kulturniških soustvarjalcev, se v Vidmu končuje pomembno obdobje gledališkega življenja, ki ga je tako uspešno sooblikoval. Hvala vam, gospod Franc Koderman.
V imenu članov KDVidem: Jože Šmigoc
Na knjižni polici
Herta Müller
Danes se raje ne bi srečala
Ljubljana. Študentska založba, 2010 (Zbirka Bele-trina)
v slovenščino imamo do sedaj prevedene tri romane nobelovke Her-te Müller, in sicer Živalsko srce (2002), ki ga je prevedel Slavo Šerc, Zaziban dih (2009) v prevodu Mojce Krajnc in Danes se raje ne bi srečala (2010), ki ga je prav tako prevedla Mojca Krajnc. Herta Müller je nemška pisateljica, pesnica in esejistka, ki se je rodila v nemški manjšini v Banatu v Romuniji. Deda, ki je bil premožen kmet in trgovec, so razlastili, oče je bil vojak Ss in je po vojni vozil tovornjak. Herta je študirala germanistiko in romunistiko v Temišvaru in delala po študiju kot prevajalka v tovarni, a so jo odpustili, ker ni hotela vstopiti v tajno službo Securitate. Preživljala se je z začasnim poučevanjem, njena prva knjiga Nižave je lahko izšla le v močno cenzurirani različici. S takratnim možem in pisateljem se je leta 1987 preselila v Nemčijo, predava na univerzah doma in v tujini, nazadnje na Svobodni univerzi v Berlinu, kjer živi še danes. Njen roman Gugalnica (2009) se je prebil med najboljših šest romanov. Prejela je več kot dvajset odmevnih nagrad, njena dela so izšla v 24 jezikih. V utemeljitvi za Nobelovo nagrado za literaturo so zapisali, da »z zgoščanjem poezije in stvarnosti proze riše pokrajine brezdomnosti«.
Naročena je bila v četrtek ob deseti uri. Naročajo jo čedalje pogosteje. Na vožnji s tramvajem se odvija njeno trenutno življenje in pretekli dogodki, ki so vsi ujeti v svinčeni sistem socialistične države. Majorjeva glava vonja po parfumu, ki ga je uporabljal njen tast, parfumski komunist. Žganje raste na gričevju med Karpati. Paul pije, žganje ničesar ne spremeni. Že ko se zbudi, misli na pijačo. Ko se je Paul začel briti, je vstopil v partijo, vzgojili so ga v pridnega fanta. Ko gre na zaslišanje, pusti srečo doma. Pred zaslišanjem mora imeti jasno glavo. Ko je hotel njen tast spati z njo, je spakirala nahrbtnik in odšla. Tast je bil partijski aktivist, zadolžen za razlastitve. Tudi prvi mož je bil tetoviran. Kratka vprašanja niso najpreprostejša. Na sebi ima zmeraj isto bluzo, kot ima major pečatni prstan. Kadar ni naročena, gre po ozkih ulicah peš do promenade v mestu. Ko je še hodila v tovarno, je bila dopoldan le dvakrat v mestu, sedaj je mesto polno brezposelnih ljudi. Kadarkoli pove kakšno laž, se ta uresniči. Kako lepe so bile obleke za zahod, ki si jih niso smele kupiti. Ne ve, če bi se presedla, ko je tako malo potnikov, vsi bolščijo v njo. Ko je naročena, se ji zdijo dnevi kratki. Beseda aha je bila neprekosljiva. Bolj kot jee ali hmm. Od prvega moža se je ločila, ko so pakirali bele lanene obleke za Italijo. V obleke je dajala listke, odpustili so jo. Hotela se je samo poročiti z Italijanom. Lilli je zbežala z ostarelim oficirjem čez mejo, njega so prijeli, njo ustrelili. Raztrgali so jo vojaški psi. Pod leseno krsto je bila še ena, pocinkana. Njen ata je bil že leta mrtev, večkrat ga je zasačila na vozniškem sedežu avtobusa. Ata je vse življenje hodil v cerkev. Vsak večer je pritegnil najpomembnejše vijake, da avtobus ni razpadel, in popravil motor za drugi dan. Srce ji je otrdelo, če bi ga vrgla v mamo, bi jo ubila. Skrivnost in naglica sta bili pomembnejši od čustva. Lilli je bila Nemka, njenega očeta je med vojno razneslo na mini. Tovarna je last ljudi in človek je del tega ljudstva, ki si lahko podnevi vzame, ponoči pa ukrade svojo lastnino. Socializem je omogočal, da pridejo ljudje iz industrije goli. Žensko partijsko delo se je končalo na robu postelje. Preden je šla njegova žena v norišnico, je bil čevljar muzikant. Nekaterim ljudem se življenje pač ne posreči. Major je vedel, da laže, saj si je laži morala izmišljevati, od osamljenosti je verjela sama sebi. Smrt se je nemara previdno približevala. Ali je bil mrtev človek ali samo prst v njeni torbici? Dolgove dela denar, v dveh, treh popoldnevih je zapravila svojo plačo. Z Nelujem je šla na službeno pot za deset dni v mestece za Karpati. Čustva pri njej potrebujejo več časa. Prihajal je ob enajstih vsako noč. Čez teden dni jo je naznanil zaradi listkov. Po ločitvi je hotela oditi v kakšno lepo deželo, dokler je še mlada.
Ali govori tramvajar sam s sabo ali s potniki, ne ve. Prispeli smo, reče. Pohitite, drugače se do božiča ne bom premaknil. Takrat sklene, da ne bo šla na zaslišanje.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Zgodovinski uspeh na Slovaškem
Stran 12
Rokomet
Zmaga in poraz Ormožanov v pripravah Strani 12
Namizni tenis
Na začetku končnice dve ničli
Strani 13
Plavanje
V Mariboru 9 medalj za člane PK Terme Ptuj
Stran 13
Mali nogomet
Poetovia v finalu uspešnejša od Mogga
Stran 14 Mali nogomet
AS Evroavto izgubil s Pobrežjem
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
športni tednik
Nogomet • NK Aluminij
Rajko Rotman k Rudarju
Nogometni klub Aluminij je v nedeljo ostal brez zveznega igralca Rajka Rotmana, ki bo v spomladanskem delu prven-
stva igral za prvoligaško ekipo Rudarja iz Velenja. Rajko je že četrti igralec Aluminija, ki je po prvem delu prvenstva zapu-
stil klub, pred njim so to storili Miha Bratušek, Antonio Pra-njič in Marko Krajcer.
Danilo Klajnšek
-
r:;t....... ..........
_
Foto: Črtomir Goznik
Rajko Rotman (rdeči dres) bo v spomladanskem delu sezone branil barve velenjskega prvoligaša.
Nogomet • NK Labod Drava
V petek že s Kapfenbergom
Nogometaši Laboda Drave, ki po jesenskem delu tekmovanja v drugoligaški konkurenci zasedajo 6. mesto, so včeraj začeli priprave na spomladanski del nadaljevanja. Trener modrih Bojan Špehonja je svoje varovance na prvi trening popeljal ob 16. uri. Bistvenih novosti v igralskem kadru zaenkrat še ni, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi v nadaljevanju, saj zimski prestopni rok traja vse do 31. januarja. V ekipi glede na jesen ni več Ivana Firerja, najboljšega strelca Laboda Drave, status vseh ostalih nogometašev pa je zaenkrat takšen, kot je bil ob koncu jeseni.
Bazični del priprav bodo ptujski nogometaši opravili
doma, saj so vremenske razmere trenutno zelo ugodne, poleg tega pa je jasno, da to narekuje tudi stanje v klubski blagajni. Znan pa je že termin prvega prijateljskega srečanja, ki ga bo ekipa Laboda Drave odigrala v
petek ob 14. uri na Ptuju, ko se bodo modri pomerili z avstrijskim prvoligašem Kapfenber-gom, ki je v tem tednu na pripravah v Sloveniji, natančneje v Moravskih Toplicah.
tp

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Tlener Laboda Drave Bojan Spehonja načrtuje pester program pripravljalnih tekem.
Boks • Dejan Zavec
Sredi februarja v ring z Američanom?
Dejan Zavec, najboljši športnik Slovenije v letu 2010, se trenutno skupaj s kondicij-skim trenerjem Tomijem Jaga-rincem mudi na pripravah v Nemčiji. Za začetek tega sklopa priprav bi lahko šteli čas pred božičem. »Takrat sem ostal brez telefona,« v smehu pove Dejan in nadaljuje: »Malo je to za šalo in veliko zares. Moral sem se osredotočiti na treninge, a s številnimi obveznostmi in kontakti to ni bilo mogoče, zato je bil potreben rez. Sedaj priprave potekajo brez težav in zelo intenzivno.«
To je potrdil tudi Tomi Jaga-rinec: »Pred novim letom so ritem priprav povsem motile številne obveznosti v zvezi z raznimi razglasitvami in spon-zorskimi obveznostmi, zato je bil nujen korak v osamitev. Sedaj treniramo normalno po načrtih, veseli pa tudi to, da Dejan ne čuti nobeni posledic po operaciji komolca. Manjše neprijetnosti imamo sicer z njegovo ramo, a takšnih stvari smo že vajeni. Kondicijski del smo doslej opravili 100-odsto-tno, z Dirkom Dzemskim pa Dejan intenzivno dela na tehniki. Ker sta v zadnjem času to zanemarjala, sedaj poskušata to nadoknaditi. Seveda so tu še drugi boksarji, ki pomagajo pri treningih, tako da je celotna slika zelo dobra.«
Dejana smo povprašali tudi o možnih terminih in tekmecih za naslednji dvoboj. Če ne bo kakšnih velikih presene-
> IBF Ratings
WELTERWEIGHT [1 AT LBS)
December, 2010
Posted - Thursday 30th of December 2010
CHAMPION : Jan Zaveck Slovenia
Title won : Oct 28. 2006 Mandatory : Apr 2B. 2006 Defended :
WBA : Vyacheslav Sen ch en ko		Ukraine
WBC : Andre Bert o		United States
WBO : Manny Pacquiao		Philippines
1	NOT RATED	
2	Randall Bailey	United States
3	Nike Jones	United States
4	Alfonso Gomez	Mexico
5	Rafal Jackiwicz	Poland
6	Isaac Hlatshwayo	South Africa
7	Said Ouali	United States
8	Hector Saldivia	Argentina
9	Sebastian Lujuan	Argentina
10	Jackson Osei-Bonsu	Ghana
11	Ashley Theophane	United Kingdom
12	Wale Omotoso	Australia
13	Daniele Petrucci	Italy
14	Demetrius Hopkins	United States
15	Jesus Soto - Karass	United States
Uradna IBF lestvica najboljše petnajsterice v velterski kategoriji
čenj, bo šlo za prostovoljno obrambo naslova svetovnega prvaka po verziji IBF; štab Dejana Zavca lahko izbere enega izmed prvih petnajstih boksarjev iz lestvice IBF. »Že nekaj časa je znano, da je najverjetnejši termin za naslednji dvoboj sredina februarja (18. 2.) ali začetek marca. Zaenkrat še ni nič potrjenega, morda bo več jasnega že do konca tega tedna. Menedžer dela na tem, da bi se pomeril z Američanom, imena pa v tem trenutku še ne morem potrditi, saj pogodba še ni podpisana.«
Kakšen pa bo kraj dogodka? »Tudi pri tem so še neznanke,
saj je za organizacijo takšnega dvoboja potrebnih veliko finančnih sredstev. Menedžer Ulf Steinforth je glede na veliko zanimanje gledalcev in polno dvorano Stožice v dvoboju proti Jackiewiczu sklepal, da bi lahko tudi naslednji dvoboj brez težav izpeljali v Sloveniji, a to ni tako lahko. Znova bi bili potrebni veliki napori, zato so vse opcije še odprte.«
Dejan in Tomi se v Slovenijo vračata konec tega tedna, tukaj bosta ostala 10 dni in opravila še en intenziven kondicijski ciklus. Temu bodo sledili sparin-gi in zaključni del priprav.
JM
Priprave za Dejanov 33. profesionalni dvoboj potekajo po načrtu.
Rokomet • Pripravljalni tekmi RK Jeruzalem Ormož
Zmaga in poraz Ormožanov
Rokometaši Jeruzalema so v dobrem tednu dni priprav med drugim odigrali tudi dve pripravljalni srečanji; proti mladincem Slovenije so klonili z izidom 30:33 (13:15), zasedbo avstrijskega prvoligaša iz Gradca pa so premagali z rezultatom 33:23 (14:13). V sredo, 12. januarja, jih ob 19. uri na Hardeku čaka nova pripravljalna tekma proti Gorišnici, v soboto pa v Ormožu sledi turnir med Jeruzalemom, Barnbach Koflachom ter Čakovcem.
Jeruzalem - Slovenija mladinci 30:33 (13:15)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič, Belec, S. Žuran, Korpar 2, Krabonja 2, Bogadi 3, Radujkovic 1, B. Čudič 6 (3), Ivanuša 1, Sok 3 (1), Kljajič 4, R. Žuran 9 (1), Špegel. Trener: Aleš Filipčič.
SLOVENIJA: Taletovič (3 obrambe), Lesjak (1 obramba), Perovšek (4 obrambe), Cehte, Cingesar 8, Mlakar 4, Marguč 5 (2), Šoštarič, Stegne 1, Gaber 1, Poklar 3, Smolnik, Nosan 1, Zarabec 2, Pucelj 3, Papež 4, Je-lovčan 1. Trener: Slavko Ivezič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem Ormož 5 (5), Slovenija 2 (2). IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož 6 minut, Slovenija 6 minut.
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož)
V 50. minuti je bil izid izenačen na 25:25, v zadnjem delu tekme pa so mladi reprezentanti »dodali plin« in na koncu zmagali 33:30. Ko berete te vrstice, se je Ivezičevi četi na Češkem po zmagah nad Veliko Britanijo (46:14), Norveško (35:20) ter Češko (31:23) uspelo uvrstiti na mladinsko svetovno prvenstvo v Grčiji.
Jeruzalem - Gradec 33:23 (14:13)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič, Belec, S. Žuran; Korpar 4, Krabonja 3, Bogadi 4, Radujkovic 3, B. Čudič 6, Ivanuša 1, Sok 4, Hebar, Kljajič 2, R. Žuran 6. Trener: Aleš Filipčič SEDEMMETROVKE: Jeruzalem:
1/1; Gradec 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem -.; Gradec -.
Rezultat je bil izenačen do 40. minute (18:18), v zaključku pa je Ormo-žanom uspel delni izid 15:5, kar jim je prineslo zmago z desetimi točkami prednosti (33:23). Zanimivo: na tekmi ni bilo nobene izključitve!
uk
Namizni tenis
Vesna druga na Muti
2. odprti turnir Slovenije U-21
Muta je bila v nedeljo prizorišče 2. odprtega turnirja Slovenije v namiznem tenisu za igralke in igralce do 21. leta starosti, ki so se ga udeležili tudi igralci in igralke iz NTK Ptuj. Skupno je nastopilo 31 igralcev in 17 igralk. Največ uspeha sta iz ptujskega kluba prinesli Vesna Rojko in Ivana Zera. Vesna je bila na koncu druga, v finalu je izgubila od Mance Fajmut (Interdiskot Fu-žinar) 4:1. Ivana Zera je končala v četrtfinalu, kjer jo je s 4:1 premagala Zala Veronik iz Radelj in se je morala zadovo-
ljiti z uvrstitvijo od petega do osmega mesta. Nastopila je tudi Anja Bezjak, ki pa je zasedla četrto mesto v svoji pred-tekmovalni skupini.
Manj uspešni so bili fantje, ki jim ni uspelo doseči odmev-nejšega uspeha. Glavni razlog lahko najdemo v tem, da so mlajši od svojih tekmecev v tej konkurenci. Zmagovalec je postal Matic Slodej iz Mute. Domen Ovčar in Luka Krušič sta se uvrstila na mesta od 16. do 32., Darko Hergan in Žan Napast pa se nista uspela kvalificirati na glavni turnir. Darko je v predtekmovalni skupini zasedel tretje, Žan pa četrto mesto.
Danilo Klajnšek
Rezultati:
članice, četrtfinale: Fajmut - Garmut 4:0, Z. Veronik - Zera 4:2, Pavlin - Šapek 4:0, N. Veronik - Rojko 0:4; polfinale: Fajmut - Z. Veronik 4:0, Pavlin - Rojko 2:4, finale: Fajmut - Rojko 4:1.
Končni vrstni red: 1. Manca Fajmut (Fužinar Interdiskont), 2. Vesna Rojko (Ptuj), 3.-4. Zala Veronik (Radlje) in Nina Pavlin (Iskra Avtoelektri-ka), 5.-8. Anja Garmut (Muta), Nika Veronik (Radlje), Ivana Zera (Ptuj) in Katja Šapek (Fužinar Interdiskont) itd.
Člani, končni vrstni red: 1. Matic Slodej (Muta), 2. Patrik Sukič (Kema Puconci), 3.-4. Ožbej Poročnik (Muta) in Domen Peperko (Olimpija), 5.-8. Ludvik Peršolja (Iskra Avtoelektrika), Žiga Urbanc (PPK Rakek), Denis Pintar (Merkur Kranj) in Dominik Škraban (Kema Puconci) itd.
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož
Zgodovinski uspeh na Slovaškem
Od srede do sobote, 5. do 8. januarja, je v Prešovu na Slovaškem potekal mednarodni rokometni turnir za mlajše selekcije. Turnirja se je udeležilo 100 ekip iz 13 držav. Barve Slovenije so odlično zastopali mladi rokometaši Jeruzalema (42 igralcev, 6 trenerjev), ki so nastopali v kategoriji U12 (1999), U13 (1998) in U14 (1997). V prav vseh treh kategorijah so Ormožani osvojili 1. mesto in dosegli zgodovinski uspeh. Ormoške ekipe so za nagrade prejele izjemne pokale, medalje in športne torbe.
Letniki 1997: Tretja mednarodna turnirska zmaga zapored
Z zmago na turnirju v Pre-šovu so letniki 1997 osvojili tretjo zaporedno mednarodno zmago. Po zmagah v Veszpre-mu in Monoštru so dodali še zmago v Prešovu. Ormožani so si na turnirju privoščili spodr-
sljaj proti koprskemu Cimosu, ki pa je ekipi po pogovoru le še dodal novi zagon. V velikem finalu proti Celju so Ormožani po "cunamiju" povedli z 9:0 in v nadaljevanju mirno pripeljali tekmo do konca. Med drugim so mladi Slovenci ugnali slovaškega prvaka Tatran in poljskega prvaka Regimin. Miha Kolmančič je postal najboljši igralec turnirja, Jurček Korpič Lesjak pa najboljši vratar turnirja. Zraven njiju si je mesto v idealni sedmerici prislužil Matic Topolovec.
Za Jeruzalem Gorišnico so zaigrali: Jurček Korpič Lesjak, Uroš Mendaš; Dejan Kociper, Aljaž Te-ment, Vid Lukman, Gašper Vese-njak, Miha Kolmančič, Nejc Šandor, Marko Kralj, David Zagoršek, Matic Štumberger, David Bezjak, Matic Topolovec, Blaž Geč in trenerja Uroš Krstič ter Franc Šandor.
Rezultati: Tatran Prešov (Slovaška) 19:13, Cimos Koper 11:15, Ma-lev Budimpešta (Madžarska) 19:13, Regimin (Poljska) 19:16, Kaunas Gaja (Litva) 19:11, finale: Celje PL 21:11.
Jaruzalem Ormož, letniki 1997
Letniki 1998: V finalu po sedemmetrovkah boljši od Celjanov
Letniki 1998 so na turnirju slavili na šestih tekmah, zadnjo finalno proti Celjanom pa re-mizirali. Predtekmovalna skupina Ormožanov je bila daleč najtežja in je fantom pobrala kar precej moči. Zaradi bolezni vratarja Cafa so Ormožani na tekmah v zaključku turnirja igrali celo z igralcem - vratarjem v polju. V velikem finalu Ormožani niso blesteli in so tik ob zaključku tekme zaostajali za dve točki, 12:14. Rene Plavec in Nino Ulaga sta zadela za izenačenje. Po sedemmetrovkah so bili uspešnejši Ormožani, za katere so zadeli Tilen Kosi, Gašper Horvat in Nino Ulaga. Odločilno obrambo v tretji seriji je Celjanom zaustavil Kevin Caf. Tilen Kosi je postal najboljši igralec, Dominik Ozmec pa najboljši strelec turnirja.
Za Jeruzalem so v Prešovu igrali: Kevin Caf; David Lukner, Tilen Kosi, Timon Grabovac, Gašper Horvat, Filip Luci, Miha Kavčič, Rene Plavec, Nino Ulaga, Dominik Ozmec, Tomi Sok, Boštjan Žižek Cvetko, Nejc Zida-rič in trenerja Mladen Grabovac ter Tjaša Brumen.
Rezultati: Povaška Bistrica (Slovaška) 19:10, Virovitica (Hrvaška) 16:11, Malev Budimpešta (Madžarska) 24:15, Legnica (Poljska) 29:20, Cluj (Romunija) 37:6, polfinale: Nyi-regyhaza (Madžarska) 14:10, finale: Celje PL 14:14, po 7-m: 17:16.
Letniki 1999: Nove
odlične predstave letnikov 1999
Varovanci trenerja Iztoka Lu-skoviča in Nejca Havlasa so na turnirju prikazali nove odlične predstave in ob šestih zmagah
zabeležili novo turnirsko zmago. Kljub odsotnosti Korpič Lesjaka in Zidariča, ki sta nastopila v starejših konkurencah, se njuna odsotnost ni poznala.
Odločilna tekma za 1. mesto je bila proti izredno močni zasedbi Cluja iz Romunije. V odlični predstavi obeh ekip so bili boljši Slovenci z izidom 12:8. Ormožank Rene Rizman je postal najboljši vratar, Matej Niedorfer pa najboljši strelec turnirja.
Za letnike 1999 so barve Ormoža ter Slovenije zastopali: Rene Rizman; Matej Niedorfer, Niko Jova-
novič, Anže Šoštarič, Luka Voljč, Lan Voršič, Krsitjan Petek, Renato Kozel, Žak Ciglar, Martin Hebar, Žan Kociper, Teo Šulek, Gašper Hebar, Anže Notersberg, Aljoša Munda in trenerja Iztok Luskovič ter Nejc Havlas.
Rezultati: Virovitica (Hrvaška) 20:12, Libusza (Poljska) 21:5, Legnica (Poljska) 18:1, Cluj (Romunija) 12:8, Tatran Prešov (Slovaška) 16:5, Cimos Koper 20:4.
Uroš Krstič
Jaruzalem Ormož, letniki 1998
Jaruzalem Ormož, letniki 1999
Bowling • BC Ptuj
Gregor že upravičil nakup ...
2. turnir rekreativnih igralcev
Tudi drugega turnirja, namenjenega izključno rekreativcem, se je udeležilo sedem igralcev. Po kvalifikacijskih igrah je z odličnim povprečjem 182,75 keglja/igro vodil Gregor Milo-žič. Tako je na najboljši možni način »upravičil« nakup lastnih krogel in prehod na »spin« tehniko. Tesno mu je sledil vedno odličen Tadej Vreže, tretje mesto pa si je priboril najmlajši udeleženec Timi Kramar.
V polfinalni igri Tadej Vreže ni dopustil nikakršnega presenečenja in je odigral dobro igro, medtem ko so se ostali polfinalisti »tresli« za uvrsti-
tev v finalno igro do zadnjega meta. V finale so se uvrstili še Tadej Muhič, Gregor Miložič in Franc Vreže.
V	finalni igri smo videli dva ločena dvoboja: enega za prvo mesto, enega za tretje. Več sreče in znanja sta pokazala Gregor in Franc. Tako je bil končni vrstni red: Gregor Miložič, Tadej Vreže, Franc Vreže, nehvaležno četrto mesto je osvojil Tadej Muhič, ki je nasploh prvič sodeloval na tekmah te serije. Pokal za najvišjo igro je osvojil Tadej Vreže za odličnih 216 podrtih kegljev.
V	četrtek bo na sporedu 2. turnir serije Next generation za igralce do 30. leta starosti.
BK
Šahovski kotiček
Turnir v Spuhlji
Aktivna šahovska sekcija Šahovskega društva Tehcenter Ptuj je priredila tradicionalni novoletni šahovski turnir v gostišču »Pri Majdi« v Spuhlji. Turnirja se je udeležilo 32 igralcev, ki so odigrali devet kol po švicarskem sistemu s tempom igre 10 minut po igralcu za posamezno partijo.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Igor Iljaž 8 točk, Viktor Napast 7 točk, Mitja Kramberger 6,5 točke, Miloš Ličina, Zlatko Roškar in Darko Dominko po 6 točk, Janko Bohak, Branko Kocbek, Marko Korošec in Ciril Kužner po 5,5 točke, Bogomir Toplak, Niko Merc, Vladko Kramberger in Bojan Lubaj po 5 točk, Silvo Zajc, Franjo Lazar in Martin Majcenovič po 4,5 točke itd.
Trije prvouvrščeni in najboljši domačin Mirko Kuhar so prejeli lične pokale organizatorja.
Novoletni hitropotezni turnir
Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj je z novoletnim hitropoteznim turnirjem zaključilo letni ciklus turnirjev za društveno prvenstvo. Čeprav je bil zmagovalec Viktor Napast znan že pred zadnjim turnirjem, se je tekmovanja udeležilo 15 igralcev, ki so dosegli naslednje rezultate: Zlatko Roškar 12 točk, Igor Iljaž in Robert Mihalič po 11,5 točke, Janko Bohak in Viktor Napast po 9,5 točke, Anton Butolen po 8,5 točke, Boris Žlender 7,5 točke, Branko Orešek 7 točk itd.
Zasluženi zmagovalec ciklusa in društveni prvak za leto 2010 v hitropoteznem šahu je postal Viktor Napast 177 točk (10 turnirjev) pred Igorjem Iljažem 112 točk (9 turnirjev) in Zlatkom Žerakom 97 točk (6 turnirjev).
Janko Bohak
Lokostrelstvo
Na mednarodnem dvoranskem turnirju v Mali Subotici (Hrvaška) sta se odlično odrezala tekmovalca ljutomerske sekcije pri TVD Partizan Matija Režonja (ml. dečki), ki je osvojil 1. mesto, in Uroš Vrbančič s 3. mestom med veterani.
NŠ
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Na začetku končnice dve ničli
■ V|!
Tekmovanje v letu 2001 so začeli igralci in igralke NTK Ptuj, ki nadaljujejo drugi del tekmovanja v obeh 1. ligah. Dekleta so v ŠD Mladika gostila ekipo Arrigoni iz Izole; to je bil dvoboj tretje (NTK Ptuj) in četrte (Arrigoni) ekipe po prvem delu prvenstva. Domačinke so upale na ugoden razplet, vendar se jim ni izšlo. Ptujčanke so se zavedale, da bo izrazito obrambno igralko Jano Ludvik težko premagati, tako da bi bilo treba graditi pot do zmage preko druge in četrte igralke Arri-gonija, Fatoričeve in Čokeljeve. To je uspelo Ivani Zera, Vesna Rojko pa je proti Fatoričevi izgubila in tako je bila praktično pot do zmage gostjam odprta. S tem porazom so Ptujčanke zdrsnile na peto mesto, vendar v borbi za drugo mesto ni še nič odločenega, saj ekipi ločita le dve točki razlike, kar je v nadaljevanju prvenstva še možno nadoknaditi. Med dekleti je jasno le to, da naslov državnih prvakinj odhaja ponovno
Foto: Črtomir Goznik
Ivana Zera (NTK Ptuj) in Urška Rojko sta bili po tekmi z Arrigonijem razočarani z razpletom ...
Urška Rojko, vodja ženske ekipe NTK Ptuj, je po srečanju povedala: »Vedeli smo, da ne bo lahko, saj je predvsem Ludvikova izjemno neugodna igralka. Je ena redkih v Sloveniji, ki še igra izključno obrambni tenis, poleg tega pa so njeni udarci zaradi posebnih gum na loparjih izjemno nepredvidljivi. O končnem zmagovalcu so odločale malenkosti, ki pa so bile tokrat v prid našim tekmicam.«
v Ravne na Koroškem, saj je ekipa Interdiskont razred zase.
Ob gostovanju fantov v Mariboru se je vedelo, da so domačini favoriti za zmago. To vlogo so tudi upravičili in dosegli maksimalno zmago, Ptujčani pa so osvojili le en niz. Ta zmaga je samo še en korak mariborske ekipe v pohodu na naslov državnega prvaka. V ptujski ekipi je kot tretji igralec nastopil Luka Krušič. V tem krogu so bili uspešni tudi igralci Keme Puconci, ki so po pričakovanjih premagali sosede iz Murske Sobote, in Krka, ki je prav tako gladko odpravila velenjski Tempo.
1. SNTL (m)
1. SNTL (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Finea Maribor - Ptuj 5:0, Kema Puconci - Sobota 5:1, Krka - Tempo Velenje 5:0.
1.	FINEA MARIBOR
2.	KEMA PUCONCI
3.	KRKA
4.	TEMPO VELENJE
5.	SOBOTA
6.	PTUJ
10	0
9	1
8	2
6	4
5	5
4 6 8
FINEA MARIBOR - PTUJ 5:0
Zafoštnik - Pavič 3:0, Komac -Krušič 3:0, Plohl - Piljak 3:1, Komac - Pavič 3:0, Zafoštnik - Piljak 3:0.
REZULTATI 10. KROGA: Ptuj - Ar-rigoni Izola 3:5, Fužinar Interdiskont
-	Muta 5:0, Ljubljana - Logatec 3:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 10 10 0 20
2.	LJUBLJANA	10 7 3 14
3.	ARRIGONI	10 6 4 12
4.	LOGATEC	10 6 4 12
5.	PTUJ	10 6 4 12
6.	MUTA	10 4 6 8
PTUJ - ARRIGONI 3:5
Terbuc - Ludvik 1:3, Rojko - Čo-kelj 3:0, Zera - Fatorič 3:0, Rojko
-	Ludvik 0:3, Terbuc -Fatorič 0:3, Zera - Čokelj 3:0, Tojko - Fatorič 0:3, Zera - Ludvik 0:3.
Danilo Klajnšek
Plavanje • Plavalni klub Terme Ptuj
Devet medalj na mitingu Zima 2011 v Mariboru
Plavalno društvo Maribor je v soboto, 8. 1., v kopališču Pristan izvedlo mednarodni plavalni miting Zima 2011. Tekmovanje je potekalo v kratkih 25-metrskih bazenih in je na startu združilo vse generacije od mlajših dečkov in deklic od sedmega leta naprej do članov. V bazen je skočilo okrog 200 plavalcev in plavalk iz Rusije, Madžarske in Slovenije.
PK Terme Ptuj je imel v Mariboru devet tekmovalcev in tekmovalk, ki so skupno opravili kar 29 startov v različnih disciplinah. Mladi Ptujčani in Ptuj-
čanke so v glavnem presenetili s svojimi doseženimi časi ter z zbirom medalj. Pri slednjem so se ustavili pri številki devet, saj so osvojili eno zmago, tri druga mesta in pet tretjih mest. Trenutno najboljša ptujska mlada plavalka Lora Grobelšek je zmagala v kadetski kategoriji v disciplini 50 metrov hrbtno s časom 32,81 sekunde. 13-letna tekmovalka je dobila še dve medalji, in sicer na 50 metrov prsno in 100 metrov prosto. Na drugem mestu sta bila iz PK Terme Ptuj Tim Vidovič pri kadetih na 50 metrov prsno in Nuša Šerbec
pri mladinkah na 50 metrov prsno. Bronaste medalje so dobili tudi Blaž Ilazemali. Tinkara Sternad in štafeta štirikrat 50 metrov prosto v postavi Haze-mali. Delevič. Kovačec in Sternad.
V Mariboru sta mlade plavalce in plavalke spremljala Jure Rozman in Igor Sternad. Uspehe na mitingu je ocenil predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman: »Veseli me, da naši plavalci tudi v zimskem delu sezone, ko nimamo najoptimalnejših pogojev za trening, izboljšujejo
svoje rezultate. Povečuje se število tistih, ki so se sposobni na tekmovanjih uvrstiti med dobitnike medalj. Tudi na državnem prvenstvu, ki bo čez manj kot mesec dni, pričakujem, da bodo plavali še bolje.«
Združeno zimsko državno prvenstvo v plavanju za vse starostne skupine v kratkih 25-metrskih bazenih bo potekalo od 3. do 6. februarja v Ljubljani na bazenu Tivoli. Plavalni klub Terme Ptuj bo imel na tem tekmovanju na startu pet plavalcev in plavalk.
David Breznik
Trenerja in plavalci PK Terme Ptuj, ki so nastopili v Mariboru.
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, ONL Videm
Lige MNZ Ptuj:
Poetoviu Linde plinom derbi z Majolko
Po premoru zaradi božično-novo-letnih praznikov se je v novem letu vrnila tudi Zimska liga malega nogometa, ki jo organizira MNZ Ptuj. V nedeljo je bil odigran 6. in delno tudi 7. krog. Največ zanimanja je v 1. rangu tekmovanja pripadlo srečanju med KMN Majolka in Poetovio Linde plini. Dinamičen obračun je pripadel »večnim zmagovalcem« Zimske lige, ekipi Poetovia Linde plini, ki je prevladovala praktično celotno srečanje, za zmago z 2:0 pa sta zadela Klinger in Vesenjak. Z novim uspehom so se Ptujčani še učvrstili pod vrhom lestvice in se tako že povsem približali uvrstitvi na zaključni turnir. Še bližje uvrstitvi na zaključni turnir prve trojice pa so v tem trenutku igralci Saš Bara, ki na lestvici zasedajo 1. mesto. Slavili so tudi tokrat, ko so s 3:1 ugnali ekipo Mitmaua.
V A-skupini 2. razreda še vedno vodi ekipa Apollona 11, za katero
igra tudi trenutno najboljši strelec lige Vlado Bratec. Tudi lestvica B-sku-pine 2. razreda je po 6. krogu enaka, kot je bila pred tem; na vrhu sta še vedno ekipi ŠD As Evroavto in Kluba ptujskih študentov. Omenjeni moštvi v nedeljo nista prizanesli svojim tekmecem, saj sta visoko slavili.
tp
1. liga
REZULTATI 6. KROGA: KMN Majolka - Poetovio Linde plin 0:2, ŠD Vitomarci - ŠD Rim 0:5, Hobit pub Apače - Mark 69 Agencija AS 3:3, ŠD Juršinci - Mogg 2:5, Bar Saš -Mitmau 3:1. REZULTATI 7. KROGA: Mark 69 Agencija AS - ŠD Juršinci 4:4, Mogg - ŠD Vitomarci 8:2.
1.	BAR SAŠ	6	5	1	0	24:7	16
2.	MOGG	7	4	2	1	27:13	14
3.	POETOVIO L. P.	6	4	2	0	16:9	14
4.	ŠD RIM	6	3	2	1	18:10	11
5.	MARK 69 AS	7	2	3	2	17:17	9
6.	KMN MAJOLKA	6	3	0	3	12:12	9
7.	MITMAU	6	2	0	4	8:13	6
8.	HOBT P. APAČE	6	114	9:17	4
9.	ŠD VITOMARCI	7	1	1	5	7:28	4
10.	ŠD JURŠINCI 7 0 2 5 16:28 2
© (? f £
ï

- v ■ c m H* ^
' i ' í n t i <v
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa SD Vidomarci trenutno zaseda predzadnje mesto na lestvici 1. lige MNZ Ptuj.
2. liga - skupina A
REZULTATI 6. KROGA: Apolon 11
-	ŠD Kenguru 6:1, ŠD Draženci - O Sole mio 4:3, KMN Draženci - Club 13 3:2, SGD in Slikopleskarstvo Go-ričan - ŠD Pobrežje 0:3.
1.	APOLON 11	6	4	2	0	24:9	14
2.	ŠD DRAŽENCI	6	4	11	17:12	13
3.	ŠD POBREŽJE	6	3	1	2	24:18	13
4.	CLUB 13	6	3	0	3	20:19	9
5.	SLIK. GORIČAN	6	3	0	3	16:20	9
6.	O SOLE MIO	6	13	2	18:19	6
7.	KMN DRAŽENCI	6	2	0	4	15:21	6
8.	ŠD KENGURU	6	0	1	5	7:23	1
2. liga - skupina B
REZULTATI 6. KROGA: Super Team - ŠD Ptujska gora 2:5, NK Bistrica - Bar Gloria 0:5, ŠD Polenšak
-	Klub ptujskih študentov 1:5, ŠD As Evroavto - Sportclub M 4:2.
1.	AS EVROAVTO 6	5	0	1	20:8	15
2.	KPŠ 6	5	0	1 17:7	15
3.	SUPER TEAM 6	4	0	2	18:13	12
4.	BAR GLORIA 6	3	0	3	17:12	9
5.	PTUJSKA GORA 6	3	0	3	10:12	9
6.	SPORT CLUB M 6	2	0	4	11:19	6
7.	NK BISTRICA 6	1	0	5	14:23	3
8.	ŠD POLENŠAK 6	1	0	5	8:21	3
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož
REZULTATI 8. KROGA: Furija - Fi-posor Aries-IT 1:2, Mladost Miklavž
-	Vičar Transport Vičanci 1:1, B.U. Team - KOŠ 3:0, Bar Gaja Ivanjkovci
-	Portal Cvetkovci.net 1:4, Inox ograje Majcen - Akord Bar 0:2, Jerebič Črni Ribič - Bar Maček 8:1.
REZULTATI 9. KROGA: KOŠ - Jerebič Črni Ribič 0:6, Akord Bar - B.U. Team 2:3, Bar Maček - Bar Gaja Ivanjkovci 5:2, Furija - Mladost Miklavž 1:4, Vičar Transport Vičanci
-	Inox ograje Majcen 1:2, Fiposor Aries-IT - Portal Cvetkovci.net 0:6.
1.	JEREBIČ 9 8 0 1 38:10 24
2.	B. U. TEAM 9 7 0 2 30:19 21
3.	OGR. MAJCEN 9 6 1 2 22:14 19
4. AKORD BAR	9	B	1	2	17:11	19
5. CVETKOVIC.NET 9		5	O	4	2B:19	15
6. VIČAR VIČANCI	9	4	2	3	24:14	14
7. KOŠ	9	3	3	3	15:21	12
8. IVANJKOVIC	9	3	2	4	21:25	11
9. BAR MAČEK	9	3	1	5	25:31	1O
10. M. MIKLAVŽ	9	2	1	B	15:24	7
11. FIPOSOR A. IT 9		1	1	7	15:38	4
12. FURIJA	9	O	O	9	8:3O	O
					UK	
ONL Videm
Člani
REZULTATI 6. KROGA: Strmec -ŠD Selan Krovstvo Petrovič 2:5, ŠD Lancova vas - ŠD Zg. Pristava 2:3, KMN Majolka - NK Tržec Bar Osmica 3:3, NK Videm - Joe Fernandes 4:3, ŠD Majski Vrh - Bar Leska 4:1, ŠD Pobrežje - ŠD AS Evroavto 4:2.
1.	MAJSKI VRH	6	5	1	0 26:11	16
2.	AS EVROAVTO	6	5	0	1 43:16	15
3.	SELAN K. P.	6	4	1	1 23:13	13
4.	POBREŽJE	6	4	0	2	30:23	12
5.	ZG. PRISTAVA	6	4	0	2	17:16	11
6.	TRŽEC OSMICA	6	3	1	2	23:18	10
7.	LANCOVA VAS	6	3	0	3	23:17	9
8.	STRMEC	6	3	0	3	22:27	9
9.	NK VIDEM	6	2	0	4	13:19 5	(-1)
10.	MAJOLKA 6 0 1 5 11:27 1
11.	FERNANDES 6 0 1 5 10:30 1
12.	BAR LESKA 6 0 1 5 6:30 1
VETERANI
REZULTATI 4. KROGA: ŠD Zg.
Pristava - KMN Majolka 2:10, ŠD Pobrežje - NK Videm 4:9, NK Tržec - NK Leskovec 2:3; prosta je bila ekipa ŠD Lancova vas.
1. LANCOVA VAS 3 3 0
2.	NK VIDEM	4
3.	ŠD POBREŽJE	3
4.	KMN MAJOLKA	3
5.	NK TRŽEC	3
6.	ZG. PRISTAVA	4
7.	NK LESKOVEC	4
2 1 2 O 1 1 1 O 1 O 1 O
1	19:
1	15
1	15
2	8: 3	13 3	9
17:3 17
Darko Lah
Športni napovednik
Rokomet
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA, sreda, 12. 1.: Olimpija - Mercator Tenzor Ptuj, Krka - Celje celjske mesnine, Žalec - Casino Izola, Veplas Velenje - Zagorje GEN I. Srečanje Mlinotest Ajdovščina - Piran bo odigrano 18. januarja.
Košarka
LIGA PARKL
1.	LIGA - 6. KROG: ŠD Kidričevo - TED ŠD Cirkovce (v sredo, 12. 1., ob 20.45 v telovadnici OŠ Cirkovce), KK Pragersko - KK Starše 2 (v četrtek, 13. 1., ob 19.15 v telovadnici OŠ Pragersko), KK Starše 1 - Good Guys (v petek, 14. 1., ob 20.15 v telovadnici OŠ Starše), Vinag MCAPro - Optika Pelikan ŠDM (v soboto, 15. 1., ob 18.15 v telovadnici OŠ Fram).
2.	LIGA - SKUPINA A: ŠD Ptujska Gora - KK Rače (v četrtek, 13. 1., ob 21.15 v telovadnici OŠ Majšperk).
2. LIGA - SKUPINA B: Klub ptujskih študentov - KK Veterani (v soboto, 15. 1., ob 13.00 v gimnazijski telovadnici).
Danilo Klajnšek
Tenis • 1. zimska liga
Rezultati 5. kroga: HISA KAGER - TC GOJA 2:1 (Urbič - Plajnšek 9:8, Šabeder - Gojčič 2:9, Šabeder/Urbič - Gojčič/Gregorec 5:4), HORTIKULTURA - TRGOVINE JAGER 0:3 (Brlek - Majcenovič 5:9, J. Bojnec - Križe 3:9, Brlek/T. Bojnec - Jagarinec/Križe 3:9), TK ŠUMA-RI - TK GORIŠNICA 2:1 (Sternad - Žnidarič 9:3, Premužič - Širovnik 3:9, Sternad/Premužič - Žnidarič/Jurič 9:4).
V derbiju kroga je ekipa Hiša Kager tesno premagala ekipo TC Goja; slednji so oba dvoboja izgubili z najtesnejšim izidom. Ekipa Trgovine Jager je po visoki zmagi nad ekipo Holtikultura prevzela vodstvo na lestvici. V derbiju začelja so Šumari premagali ekipo iz Gorišnice; po izenačenju med posamezniki je o končnem zmagovalcu odločala igra dvojic.
1.	TRGOVINE JAGER
2.	HIŠA KAGER
3.	TC GOJA
4.	HORTIKULTURA
5.	TK ŠUMARI
6.	TK GORIŠNICA
9 točk
9
7
B
3
2
92 iger 91 82 84 B7 52
2. LIGA
Pari 5. kroga (15. 1. 2011): 8.30: Veterani - PSS Ptuj, TK Štraf -TK Skorba; ob 11.45: TK Skorba gad - Civis Ptuj.
JM
Mali nogomet • 10. Toyota turnir
Poetovia uspešnejša od Mogga
V soboto je v ptujski športni dvorani Center potekal tradicionalni, letos že 10. turnir Toyota, ki ga vsako leto organizira Športno društvo Center iz Ptuja. Jubilejna izvedba je letos minila v številčno nekoliko skromnejši udeležbi ekip kot pretekla leta, saj se jih je prijavilo 12, medtem ko jih je bilo v preteklosti tudi preko 20. Gledalci so lahko kljub temu videli nekaj vrhunskih predstav mojstrov malega nogometa. Tradicionalno so nastopile ekipe iz praktično vse Slovenije, v tem
kontekstu pa moramo omeniti ekipo iz Ljubljane - ŠD Koseze - in ekipo iz Krškega. Omenjeni moštvi sta namreč od organizatorjev prejeli posebni priznanji za dolga leta sodelovanja na omenjenem malono-gometnem spektaklu. Posebej zanimiva je zgodba ekipe iz Krškega, za katero v moštvu nastopa kar osem bratov Kra-sniči.
Sicer pa je bilo omenjenih 12 moštev razporejenih v štiri skupine s po tremi ekipami, zmagovalci skupin pa so se
nato uvrstili v polfinale. To je uspelo ekipam KMN Poetovio, ŠD Brezje Maribor, Mogg iz Ptuja in Picerija Verona Rače-Fram. Sam turnir, ki je bil ponovno organiziran na vrhunski ravni, si je ogledalo precejšnje število ljubiteljev malega nogometa, ki so še enkrat več dokazali, da je ta priljubljena športna zvrst tukaj doma. Skupaj je padlo 73 zadetkov, igralni čas pa je bil dvakrat 10 minut. Po koncu tekmovalnega dela je sledila svečana podelitev priznanj najboljšim.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme za 3. mesto
Rezultati, polfinale:
KMN Poetovio - Picerija Verona Rače-Fram 8:1
Na omenjenem srečanju je ptujska ekipa dobesedno pometla z mladimi malonogometaši izpod Pohorja. Vprašanja zmagovalca praktično ni bilo od samega začetka tekme.
Mogg - ŠD Brezje 3:2
Bistveno bolj izenačen in napet je
bil drugi polfinalni dvoboj. Ekipi, sta prikazali vrhunski futsal, več zbranosti in koncentracije pa so pokazali igralci Mogga.
Tekma za 3. mesto: ŠD Brezje -Picerija Verona Rače-Fram 8:2
Tekma za 3. mesto je prinesla dokaj izenačen prvi del, medtem ko je sama končnica srečanja v popolnosti pripadla igralcem ŠD Brezje. Za slednje so nastopili pretežno nogometaši iz našega obomočja. (M. Gajser, Veselič, Antolič, Perger ...)
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalci 10. Toyota turnirja: KMN Poetovio Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši strelec: Damjan Antolič (ŠD Brezje)
KMN Poetovio: Pihler, Ke-lenc, A. Čeh, Trop, Klinger, Per-kovič, Gorinšek.
Priznanje za dolgoletno udeležbo na turnirju: KMN Krško in KMN Ljubljana Koseze
Naj igralec: Doris Kelenc (KMN Poetovio)
Naj strelec: Damjan Antolič (ŠD Brezje) 7 zadetkov
Naj vratar: Mitja Trop (KMN Poetovio) Končni vrstni red:
1.	KMN Poetovio Ptuj
2.	Mogg Ptuj
3.	ŠD Brezje Maribor
4.	Picerija Verona Rače-Fram
Aleš Ceh, igralec KMN Poetovio: »Škoda, da letos ni nastopilo več ekip, sama konkurenca je bila zato nekoliko okrnjena. Kljub temu danes praktično vsak igra mali nogomet in proti sleherni ekipi, ki se zna dobro postaviti, je težko igrati. Zato tudi danes nismo imeli lahkega dela. V finalu smo ves čas pritiskali, igralcem Mogga nismo puščali veliko prostora, zato menim, da smo zasluženo slavili.«
Jože Maučec, predsednik ŠD Center Ptuj, organizator turnirja: »Turnir je uspel, tako organizacijsko kot tudi po sami kvaliteti, in kar je za nas najbolj zanimivo, brez kakršnihkoli incidentov, se pravi v »fer« igri. Nivo nogometa je bil na visoki ravni, saj so nastopili igralci, ki igrajo tudi v 1. ligi ali celo v tujini. Seveda se bomo trudili izpeljati tudi naslednji, 11. turnir, že sedaj pa razmišljamo o spremembi termina, saj je bilo letos manj ekip kot v preteklosti. Verjetno zaradi tega, ker sta bila istočasno tudi turnirja v Murski Soboti in Radencih, zato k nam niso prišle pomurske ekipe.«
Finale: KMN Poetovio - Mogg 2:0
Sam finale je bil razburljiv in negotov do zadnjih trenutkov. Rahlo terensko premoč so vseskozi imeli igralci Poetovie, toda igralci Mogga so se odlično upirali. Premoč so igralci v črno-modri opravi kronali v sami končnici tekme, v 18. minuti, ko je zadel Pihler. Igralci Mogga so nato vse moči usmerili v napad, kar je izkoristil vratar Poetovia Trop, ki je z udarcem čez celotno igrišče zapečatil usodo mladih malonogometašev Mogga, za katerega so med drugim igrali Šimenko, Juršek, Topolovec, Vesenjak ...
tp
Lešnica • Razstava ročnih del v vaškem domu
Kvačkanje je lep in ustvarjalen hobi
V vaškem domu na Lešnici se, odkar so ustanovili še kulturno rekreacijsko društvo Leska, ki skrbi za vsebino, vedno nekaj dogaja. Na sam božič je v domu razstavljala mlada umetnica, domačinka Jasmina Kuharič s slikarsko razstavo Namišljena mavrica. Ta konec tedna pa je v domu razstavljala Pavla Mlakar.
Za Pavlo Majcen z Lešnice je bila to prva samostojna razstava njenih ročnih del, s katerimi se ukvarja že okrog štirideset let. Za ročna dela se je navdušila v Franciji, kjer je delala in je imela kolegici iz Srbije, ki sta jo navdušili in naučili te spretnosti. Danes obvlada najrazličnejše vzorce, celo iz Nemčije ji znanke pošiljajo revije s kakšnimi lepimi vzorci. In če ji je kak motiv všeč, ga naredi. In takrat ji tudi ni težko, če mora kdaj kaj razparati in začeti znova. Najraje kvačka velike prtičke s tanko nitjo, kjer zapleteni vzorci pridejo še lepše do izraza. Na razstavi ob koncu tedna je razstavila kvačkane in vezene izdelke, gobeline, rože iz nogavic, tapiserije, skupaj okrog 140 izdelkov. Prtičkov Pavla Majcen ne prodaja, vsaj toliko, kot je bilo razstavljenih, pa jih je gotovo tudi podarila. Pravi, da ima vedno pri roki kakšen prtiček in zelo rada ga podari komu, ki zna ceniti takšen izdelek. Ustvarja iz bele in tudi
Foto: Viki Ivanuša
Pavla Majcen je desetletja svoj prosti čas posvetila najrazličnejšim ročnim delom, najraje pa ima kvačkanje.
iz barvnih niti.
Če vemo, da je Pavla Majcen kar 21 let skrbela za moža pa-raplegika, za dva otroka in da je sama delala v tovarni ruski turnus, le težko razumemo, kdaj je našla čas za svoje ustvarjanje. Pravi, da je svoje izdelke ustvarjala predvsem zvečer, še danes gre pozno spat, da se po-
noči potem ne zbuja. Zato do spanja ves čas nekaj dela. Čez dan, ko sede na kavč, ima v rokah obvezno kakšno delo. Tudi sedaj, ko je ostala sama, ko sta otroka odrasla, si ustvarila družine, so ročna dela pomembna dejavnost, brez katere bi ji bilo dolgčas.
Z razstavo je želela svoje
sovaščanke spodbuditi, da bi se morda v vaškem domu dobivale in bi se tudi mlajše naučile in navdušile za ta lep hobi. Tega se nadeja tudi Franci Rajh, predsednik društva, ki pravi: „Namen je približati krajanom dejavnost njihovih sokrajanov, kajti za mnoge niti ne vedo, s čim se ukvarjajo. Pavla Majcen je v svoje izdelke vložila veliko ljubezni, truda, potrpežljivosti, znanja in umetniške duše. Morda pa bomo uspeli koga navdušiti za tak način razmišljanja in se začne s čim podobnim ukvarjati, morda odkrije kakšno dejavnost, ki mu bo v veselje."
Lansko leto so v vaškem domu zaključili z novoletno zabavo, v letošnjem letu pa je na programu precej prireditev, ki sovpadajo z različnimi prazniki in priložnostmi. Za druženje pa bodo poskrbeli s piknikom, dvigom klopotca, martinova-njem, pa tudi še kakšna razstava bo vmes.
Viki Ivanuša
Seneški Vrh • Kapela v lepi prenovljeni podobi
Blagoslovili kapelo in jaslice
Na dan svetih treh kraljev zvečer so se ob kapeli na Seneškem Vrhu 68 zbrali krajani, da so prisostvovali blagoslovu prenovljene kapele. Blagoslov je opravil prior Janko Štampar, v vetrovnem večeru pa so zapeli tudi pevci cerkvenega pevskega zbora.
Kapela na Seneškem Vrhu 68 ima zanimivo zgodovino. Prvotno je bila zgrajena leta 1905, ko so jo zgradili veleposestniki iz Trgovišča. Zgrajena je bila v čast papeža Pija VI. Veleposestnik Fištravec je nabavil tudi vse tri podobe - podobo Srca Jezusovega in dva angela, ki pa so ju leta 1998 iz kapele ukradli. Krajani razmišljajo, da bi v prihodnosti nabavili nova dva angela.
Leta 1995 je bila kapela tako načeta od zoba časa, da se je marca zbralo nekaj krajanov, ki so se odločili kapelo podreti in zgraditi novo. Julija so kapelo začeli podirati, že 2. septembra
pa so blagoslovili novo kapelo. Ker je kapela na hribu izpostavljena vsem vremenskim vplivom, jo je bilo treba po 15 letih obnoviti. Kapelo so prepleska-li, obnovili sliko Boga Očeta, obnovili polkna ter v kapeli in ob njej položili ploščice. Za pridobitev denarja so se prijavili na razpis občine Ormož za obnovo sakralnih objektov. Zato krajanom ni bilo treba zbirati denarja za obnovo, ki je stala 2500 evrov.
Kapela služi potrebam 36 gospodinjstev s Seneškega Vrha, ki se tudi poleti trudijo, da je vedno urejena in ponos kraja. Kapelo uporabljajo naj-
več v Marijinem mesecu, kjer so že pred desetletji začeli s šmarnicami. Ko so leta 1995 postavili novo kapelo, so ji dodali tudi zvonik in vanj zvon, tako da sedaj ob različnih priložnostih zvon pokliče ljudi. Ob njej opravljajo tudi blagoslov velikonočnih jedi.
Pred petimi leti je prior Janko Štampar krajanom podaril figure za jaslice, ki pa so z leti zbledele. Marjan Mušič, ki živi neposredno ob kapeli, se je z ženo Cecilijo odločil, da jaslice letos obnovita: Jaslice so družinska povezava med ljudmi, zato sva se odločila, da jih letos obnoviva. Nabavila sva nove figure. Figur je 20, visoke pa so 20 do 25 centimetrov." Ob kapeli, ki je lepo praznično razsvetljena, sta naredila hlevček, kar nekaj tednov pa sta
porabila, da sta razpostavila in zalepila vse figurice na ploščo. Tako bodo v prihodnje izdelali le hlevček in vanj postavila jaslice, da ne bodo izpostavljene vremenskim vplivom.
V velikonedeljski župniji pa imajo jaslice še posebej radi. V božičnem času so pri Veliki Nedelji že sedmič pripravili žive jaslice. Organizator je bila Kol-pingova družina, v dogodku pa je sodelovalo čez 70 vašča-nov. Ker so uprizorili tudi igro, je bilo veliko igralske zasedbe, saj je bilo 18 vlog z besedilom in številni statisti. Veliko ljudi je pomagalo tudi pri kulisah ter kuhanju čaja in vina. Jaslice so se izvajale 25., 26. in 27. decembra. Režijsko pa je projekt vodil Tonček Žumbar.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Miklavž • Zlatoporočenca Kosajnč
Foto: S. Mihorič
V novoletnem času sta v krogu svojih najdražjih pred matičarja ponovno stopila zlatoporočenca Anica in Rudolf Kosajnč iz Miklavža pri Ormožu. Civilni obred sta opravila v Ormožu, cerkvenega pa v cerkvi pri Miklavžu. Anica se je rodila 31. 7.1938 v Kicarju. Kot mlado dekle je delala štiri leta v bolnišnici v Ormožu, ostala delovna leta pa na OŠ pri Miklavžu. Leta 1989. je odšla v pokoj. Rudek se je rodil 20. 12. 1935 na Vinskem Vrhu. Po končani železničarski šoli v Mariboru se je zaposlil pri Slovenskih železnicah in po 40 letih dela je odšel v pokoj. Leta 1956sta se spoznala na Libanji, na prehodu starega leta v novo, 31. 12. 1959, pa sta se poročila pri Miklavžu. Po poroki sta živela nekaj časa na eni, nato na drugi domačiji, leta 1962pa sta kupila svoj dom pri Miklavžu 39. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: sinovi Slavko, Rudek in Boštjan in hčerka Anica. Sedaj, ko sta oba v pokoju, Anica skrbi za gospodinjstvo, skrbno neguje rože, ki krasijo njuno hišo, in skrbi za vrt, Rudek pa je zaljubljen v svoj vinograd. Ob zlatem jubileju jima člani dU Miklavž pri Ormožu iskreno čestitajo.
Slavica Mihorič
Krčevine • Zlatoporočenca Lukman
Zlatoporočenca Elizabeta in Bogomir Lukman iz Krčevin sta svojo skupno pot pričela pred 50 leti, ko sta se 26. 11. 1960 civilno in cerkveno poročila v Ormožu. Spoznala sta se na kožuhanju. Zlatoporočenec Mirko je delal kot pismonoša. Kljub temu da je živel na Krčevinah, je segal njegov poštni teren vse do Podgorcev. Upokojil se je leta 1993. Zlatoporočenka Lizika se je priselila na Krčevine in svoje življenje v celoti posvetila delu na kmetiji in družini. Celotna družina je morala trdno delati, da so si zgradili novi dom, nabavili nove kmetijske stroje in si s trudom, odrekanjem ter z vztrajnostjo zgradili trdno kmetijo. Mirko in Lizika imata dva otroka, najbolj pa se razveselita vnukov in pravnukov, na katere sta zelo ponosna. Danes sta oba člana društva upokojencev Miklavžpri Ormožu. Zelo rada se udeležita njihovih izletov in srečanj, oba tudi rada pojeta, Lizika pa zaigra tudi na harmoniko. Njun dom krasijo rože, ki jih z ljubeznijo vzgaja Lizika. Svečani obred zlate poroke je opravil župan Alojz Sok.
Viki Ivanuša
Razkrižje • Rebalans proračuna
Finančna sredstva, pridobljena na razpisih v lanskem letu, niso pravočasno prispela na račun Občine Razkrižje, zato so člani občinskega sveta še pred koncem minulega leta potrjevali rebalans proračuna.
Z njegovim sprejetjem se predvideva, da bodo leto 2010 zaključili s prihodki v višini 3,8 in odhodki v višini 4 milijone evrov, dokončna oblika in vsebina lanskih občinskih financ pa bo znana ob zaključnem računu. Sicer pa je bil proračun občine Razkrižje v letu 2010 najvišji doslej, največ sredstev - kar 2,8 milijona evrov - pa je bilo porabljenih za projekt dolinska kanalizacija. Razkriška občina si je uspela skupaj s prekmurskimi občinami Beltinci, Dobrov-nik, Lendava, Moravske Toplice in Velika Polana za tovrstno naložbo pridobiti nepovratna sredstva, namenjena izgradnji kanalizacije ter čistilne naprave v kraju Gibina. Pridobljeno je tudi uporabno dovoljenje. Letošnji proračun predvideva 1,8 milijonov evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Za investicije je namenjeno okoli milijon evrov, nekaj več kot 400 tisoč evrov bodo namenili za nadaljevanje izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja, okoli 390 tisoč evrov pa imajo v proračunu namenjenih za obnovo cest.
NŠ
Foto: Zalar
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (8. del)
Ameriška infrastuktura in promet
Vse od prihoda v ZDA me spremlja občutek ogromne velikosti pokrajine in velikopoteznost načina gradnje zgradb ter druge infrastrukture.
Foto: Aljaž Jelen
Še pred pristankom na letališču v Chicagu sem iz letala opazoval mesto, ki smo ga preleteli. Bili smo že dovolj nizko, da se je razločno videlo, kako je mesto zgrajeno. Velike stolpnice so v središču, nazven pa vedno manjši objekti, ki so vodili v predmestja. Med posameznimi stavbami in stolpnicami je prostor, kjer so ceste z vso infrastrukturo. Ceste so širše, grajene v popolnoma ravni črti. Malo ulic se na glavno ulico priključi s strani, večina se jih priključi pod pravim kotom.
Takšno strukturo mest sem spoznal sedaj tudi na tleh. V vseh mestih po zvezni državi Wisconsin, kjer sem potoval, sem ugotovil, da so grajena po enakem vzorcu. V središču mest so povsod večje zgradbe z raznimi uradi, manjšimi trgovinami itn. Na robovih mest pa se je razvila industrija ter številni ogromni nakupovalni centri. V regiji, kjer živim, je kar nekaj velikih tovarn, ki zaposlujejo veliko ljudi. Veliko ljudi živi v predmestjih. Ta ležijo izven mest. Tudi tam so ulice grajene v ravnem zaporedju. Velikih odstopanj od tega vzorca nisem opazil. Načrtovalci gradenj tukaj najprej zgradijo cestno in drugo infrastrukturo, ki je v obliki kvadrata ali pravokotnika, šele nato pa vmesni prostor zapolnijo z objekti.
Hiše so največkrat zgrajene iz lesa. To pomeni, da so »sesta-
vljene« iz večjih lesenih delov, ki dajo hiši njeno končno obliko. Kljub velikosti posameznih objektov ostane še vedno dovolj prostora za zelenice z drevesi, ki jih ima vsaka stanovanjska hiša, in za parke. Na skoraj vsaki ulici so zgrajeni pločniki oz. sprehajalne poti. Ti so fizično, z ozkim pasom trave, ločeni od cestnih površin.
Skozi križišče pri rdeči
Večja in pomembnejša križišča so povečini opremljena s semaforji. V večjih mestih ima vsako večje križišče več razvr-stilnih pasov, da promet skozi križišča teče brez težav. V manjših mestih imajo manjša križišča s samo enim pasom. V mnogih križiščih velja pravilo, da se avtomobilistu, ki zavija
desno, ni treba ozirati na semafor. Pelje takrat, ko se lahko varno vključi v promet, kljub rdeči luči na semaforju. Opazil sem, da se vozniki v križiščih brez semaforjev ravnajo po pravilu »kdor prvi pride, prvi melje«. To pomeni, da ima prvi avto, ki pride do križišča, prednost pred drugimi, ki nato zapustijo križišče po vrsti, kakor so prišli.
V naseljih je hitrost vožnje omejena na 50 km/h. Na cestah so dobro vidne talne označbe. Po sredini ceste tečeta dve značilni rumeni črti, ki označujeta sredino. Prometni znaki se precej razlikujejo od evropskih. Opažam, da je na veliko znakih napisan tudi njihov pomen. Vsak postavljeni znak vozniki upoštevajo. Kultura v prometu je po mojem
Neskončno dolge ravne ceste
mnenja visoka, saj vozniki v veliki večini upoštevajo omejitve hitrosti in spoštujejo ostale voznike.
V času, ki sem ga preživel tukaj, sem v cestnem prometu zaznal zelo malo krožnih križišč - v mojem kraju samo eno. To je zame velika posebnost. Na Ptuju se za razliko od tukajšnjih razmer na novo gradijo le krožišča, tukaj pa ne kaže tako. Velika krožišča sem videl le v glavnem mestu zvezne države, v Madisonu, ko sem bil tam na izletu. Pri vožnji čez ta krožišča pa moraš že poznati prometna pravila, navade voznikov ter imeti jasen cilj, kam se želiš pripeljati.
Cestno omrežje kot križanke
Ko sem v jesenskem času treniral in igral ameriški nogomet, sem dosti potoval po oddaljenih krajih, kjer smo imeli tekme. Na katerokoli stran smo se odpravili z avtobusom iz mesta, je bila povsod pred nami popolnoma ravna cesta. S prostim očesom nisem mogel zaznati ovinka. Redki ovinki so zelo blagi, da jih pri vožnji skoraj ne zaznaš. Spremlja me občutek, da se povsod, kamorkoli potujem z vozilom, vozim po poljih križank.
Na cestah izven mest, kjer ni grajenih hiš ali drugih objek-
tov, je hitrost omejena na 90 km/h. Na avtocestah pa je dovoljeno voziti okoli 105 km/h. Vse omejitve hitrosti se razlikujejo od ene do druge zvezne države. Opazil sem, da vozniki na teh cestah razvijejo nekoliko večjo hitrost, kot je dovoljena, vendar ekstremno hitrih voženj nisem opazil.
Glavne ceste so ponavadi speljane mimo centrov mest. V samo mesto se nato pripelješ po ravni cesti na ulico predmestja, šele nato v sam center mesta. Ko se tako voziš proti mestu, nimaš posebnih skrbi, da bi zašel.
Čeprav sem prepotoval že veliko milj iz našega mesta, še nisem bil priča večji prometni nesreči ali nesreči, v kateri bi nastale večje poškodbe vozil. Tudi v črni kroniki lokalnega časopisa ni zaslediti poročil o večjih prometnih nesrečah.
Pred 18. letom nikamor!
Policisti so močno prisotni v prometu in tudi v mestu. Nadzorujejo ga z merilniki hitrosti, preventivnim patruljiranjem in podobnimi dejavnostmi. V orientacijskem taboru, ki sem se ga udeležil ob prihodu v Ameriko, nas je obiskal tudi policist. Seznanil nas je z nekaj osnovnimi načeli tukajšnjega življenja, predstavil nam je osnovno zakonodajo, kaj nam je dovoljeno in kaj ne. Policist nam je tudi predstavil osebno opremo in opremo službenega vozila.
Zanimivost, ki bi jo veljalo ob vsem vandalizmu na Ptuju posnemati, je, da se mladostniki pred 18. letom starosti sami ne smejo gibati po mestu brez dobrega razloga; tako je to urejeno v mojem mestu. Mladi se zato zabavamo na šolskih plesih, ki jih organizira šola, ali pa se udeležujemo zabav, ki jih prirejajo vrstniki doma.
Naslednjič pa vam podrobneje opišem kraj, v katerem živim.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls - Podlehnik
Hajdina • Vrtec Najdihojca se predstavi
Veselje v novih prostorih
Pa smo ga dočakali. Dobili smo svoj vrtec v občini Hajdina. Poimenovali smo ga Najdihojca po dolgoletnem glasilu, ki izhaja na šoli Hajdina. Najdihojca se imenuje zbirka pesmi, ki jo napisal Fran Levstik.
Ravno pravšnje ime, kajti Najdihojca pomeni palček, otrok, majhen otrok. In naš vrtec obiskuje 84 takšnih palčkov, majhnih predšolskih otrok. Razdeljeni so v pet skupin. Tri najmlajše, jaslične skupine, so v pritličju vrtca, večji skupini oz. otroci iz drugega starostnega obdobja pa so v nadstropju. Za njih skrbi pet vzgojiteljic, to smo: Urška, Judita, Martina, Vika in Barbara in šest pomočnic vzgojiteljic: Manuela, Tadeja, Darinka, Renata, Dušanka, Zdenka ter ena spremljevalka gibalno oviranega otroka, to je Marta.
Naše igralnice so zelo svetle, velike steklene površine k nam prepuščajo mnogo sončnih žarkov. Poimenovali smo jih po barvah mavrice in tako imamo vijolično, modro, zeleno, rdečo in rumeno igralnico. Opremljene so tako, da omogočajo veliko igre po
kotičkih. Iz igralnic je omogočen prehod na pokrite, zelo prostorne terase. Tudi hodniki nam s svojo prostornostjo nudijo dovolj prostora, da se ob razstavah in dekoraciji tudi tam lahko poigramo. Kadar nas pri gibanju igralnica omejuje, se poslužujemo velikega večnamenskega prostora oz. telovadnice.
Najraje se otroci igrajo zunaj na zelenici, na igralih, ki so jim na voljo, in v peskovnikih. Tudi poti za sprehode nam ne bo zmanjkalo, kajti okolica vrtca nam s svojo pestrostjo ponuja veliko možnosti.
Da slučajno ne bi bili lačni, poskrbi naša kuharica Martina. Čistilki Vlasta in Tanja se vsak dan trudita, da počistita vrtec za nami in da zjutraj lahko pridejo otroci v čiste in sveže prostore. Tudi hišnik Franc je večkrat pri nas, ko nam vrata škripajo in kje teče
iz umivalnika, ko nam nagaja kakšna kljuka, takrat pride na pomoč in reši vse težave.
Naša računovodja Klavdija bo poskrbela, da bodo vsi računi poravnani. Ob njej je vedno
tajnica Natalija, ki sprejema vloge staršev za vrtec in poskrbi še za veliko drugih reči. Imamo svojo svetovalno delavko Urško, ki pomaga prebroditi morebitne težave. Velikokrat pride na obisk gospod ravnatelj, ki z veseljem pokuka v igralnice. In kadar v njih vidi nasmejane otroke, ve, da je vrtec na Hajdini vrtec po meri naših otrok - hajdinskih otrok.
Vzgojiteljice vrtca Najdihojca
Na naši pokriti terasi
Foto: arhiv vrtca Najdihojca
Na valovih časa
Okoli sveta (62.) • Filip Kovačič
Izraelska paranoja
Ko sem uslužbenko opomnil, da se odhod letala bliža, jaz pa sem še vedno pri kontroli prtljage, je samo skomignila z rameni. Ponovno sem moral dati vso prtljago skozi skener. To ni zadostovalo. Popolnoma vse sem moral zložiti iz velikega in majhnega nahrbtnika. Nato pa sta prišla dva človeka in sta zadevo vzela v svoje roke. Vse tehnične stvari sta razstavila in premazala s posebnim prahom. Še posebej ju je zanimal moj prenosnik. Pregledovala sta ga in merila, vendar je bilo nekaj narobe. Poklicala sta starejšega človeka, verjetno šefa, in potem so vsi skupaj preiskovali moj laptop. Očitno jim je največje zanimanje povzročala baterija, ki sem jo imel na prenosniku. Baterija je bila skoraj neuporabna, zato ni imela več nobene napetosti. Računalnik sem lahko uporabljal le, če je bil priklopljen na električno energijo. Vendar jim še vedno nekaj ni šlo v račun. Rekli so mi, da ga bodo odnesli v laboratorij in ga bom dobil čez nekaj minut nazaj. Tudi to ravno ni bila pogosta praksa, vendar nisem mogel ničesar ukreniti. Lahko sem le čakal in si mislil, le kaj bodo z njim počeli. Verjetno ga bodo na hitro prekopirali, pa naj, itak nisem imel ničesar zanimivega na njem.
Med tem časom se je vojaki-nja ukvarjala z mivko s plaže v Tel Avivu, ki sem jo spravil v majhno plastično steklenico. Ponovno jo je dala na nekakšno analizo. Tile Izraelci pa res niso od muh. Če pa čez to kontrolo komu uspe kaj pretihotapiti, potem se lahko piše le Houdini.
Ko je moj prenosnik prispel nazaj, so mi naročili, naj ga vklopim. Rekel sem jim, da ne bo delal, dokler ga ne priključim v vtičnico. Ponovno so ga vzeli in si ga ogledovali, meni pa so začeli popuščati živci. Precej glasneje kot prej sem dejal, naj vzamejo baterijo od računalnika in naredijo z njo
Haifa
Foto: Filip Kovačič
Tel Aviv in Jaffa
Foto: Filip Kovačič
kaj hočejo, meni pa vrnejo prenosnik in me spustijo na letalo. In glej ga, zlomka, kot da bi izrekel čudežne besede. Začudeno so se spogledali in me vprašali, ali to mislim zares. Vo-jakinja me je še vprašala, kako bo pa potem delal računalnik, jaz pa nazaj: „Brez skrbi, za to, da bo delal, bo poskrbel električni kabel." Baterijo so sneli
in jo vrgli v škatlo, jaz pa sem naenkrat smel vse pospraviti.
Končno me je mlada izraelska vojakinja vprašala, kdaj imam let. Ko sem ji povedal, da imam še hudičevo malo časa ter da bom verjetno zaradi njih zamudil, mi je dejala, naj ne skrbim. Rekla je, naj grem za njo mimo vseh ostalih potnikov, čez službeni vhod, vse do
zadnje izhodne kontrole potnih listov. Kar naenkrat se je prelevila iz hladnokrvne izpra-ševalke v nasmej ano žensko ter se mi začela opravičevati za zamudo, ker pač Izrael mora biti zelo previden pri kontrolah.
Rekel sem ji, da sem jezen zaradi načina in ker nisem dobil niti kozarca vode, izpra-ševan pa sem bil, kot da sem kakšen osumljenec. Še enkrat se mi je v imenu židovske države globoko opravičila in dejala, da upa, da ne bom odšel s slabimi vtisi iz dežele. Teh besed nisem več komentiral.
Na letalo sem stopil zadnji. Opazil sem, da sem bil eden redkih potnikov, ki sem bil brez kipe oziroma pokrivala pravovernih Židov. Nek starejši možakar s kipo na glavi je začel kričati, da je cel avion moral čakati name. S precej izgubljenimi živci sem bil tik pred tem, da mu povem nazaj nekaj krepkih, ampak sem se pametno zadržal. Bolje, kajti še vedno sem bil v Izraelu, na njihovem ozemlju, pa čeprav v belgijskem letalu ...
Zgodaj zjutraj smo pristali v Liegu, v Belgiji. Vlak do naslednjega letališča sem imel šele čez kakšni dve uri, še prej pa sem moral priti v mesto in od tam do železniške postaje.
Letališka stavba se je neverjetno hitro izpraznila, vsi so očitno imeli prevoze. Zdelo se mi je, da sem ostal le jaz. Ko sem se sprehajal pred stavbo in čakal, da se začne daniti, se je od nikoder pojavil nek mladenič. Začela sva se pogovarjati, in ko me je vprašal, kam grem, se je nasmehnil in rekel, da gre v isto smer, torej proti železniški postaji. Še zanimivejša je bila njegova zgodba, zakaj je prišel v Belgijo. Dejal je, da je skrbnik in dreser konjev in učitelj jahanja ter je prišel za nekaj dni pogledat svoje konje. Liege naj bi bil njegovo drugo mesto, ko ne živi v Izraelu. Vse skupaj mi je postalo čudno, zgodba, ki jo je napletal, pa čedalje bolj nenavadna. Sem si le domišljal, da so me kontrolirali še po izhodu iz letala, ali je to bilo res? Ali pa je na vse to imela vpliv močna izraelska paranoja, ki sem se je nalezel na letališču .
Nadaljevanje prihodnjič
28. decembra 2010 je v bolnišnici Golnik mirno zaspala Justi Cesar, rojena Forstnerič, hči telefonskega tehnika Anton Forstneriča in žena univerzitetnega profesorja dr. Emila Cesarja.
Leta 1947 je bila med prvimi rednimi maturanti na ptujski gimnaziji. Vpisala se je na slavistiko filozofske fakultete v Ljubljani. Njena pot med okupacijo je bila težka, vendar smela. Bila je vseskozi zavedna Slovenka. Za njeno delo ji je bila ptujska občina zelo hvaležna, zato so ji dali posebno štipendijo, da je lahko študirala v Ljubljani.
Rodila se je 23. septembra 1926 v Podlehniku pri Ptuju. Ker je bil oče zaposlen v Mari-
boru, so živeli nekaj časa v Ra-čah, kjer je začela hoditi v šolo, potem pa na Ješenci. V gimnazijo v Maribor se je vozila z vlakom; v tretji razred je začela hoditi v Ptuj. Tu je dočakala okupacijo. Leta 1942 je bila iz
šole kot prva izključena zaradi rabe slovenskega jezika. O izključitvi so s posebno okrožnico v svarilo obvestili vse gimnazije na Spodnjem Štajerskem. Ko je bila ustanovljena v Ptuju ilegalna mladinska organizacija, se je vključila vanjo. Z zdravili je oskrbovala ilegalno bolnišnico blizu Maj-šperka. Delo je bilo zelo tvegano. Osvoboditev 1945. leta je dočakala v Stopercah, kamor se je umaknila pred aretacijo.
1946 je vodila kolonijo primorskih otrok na Bledu, ki so bili žrtve vojne, sodelovala pa je tudi drugod, zlasti v humanitarnih organizacijah. Rada je pomagala ljudem, ki se niso znašli ali so bili v sili. Bila je povsod tam, kjer je bilo mogo-
če sočloveku pomagati.
Na Bledu je s primorskimi otroki obiskala predsednika Tita, 1947. pa ga je drugičpoz-dravila v imenu mesta Ptuj na njegovi poti v Prekmurje.
Kot slavistka je službovala na vzgojiteljski šoli in na šolskem centru za blagovni promet v Ljubljani. Zaradi bolezni pa je pozneje delo opustila in se posvetila samo družini. Bila je zelo skrbna mati, možu pa prijateljica in tovarišica. Zlasti veliko je pomagala s premišljenim in pretanjenim lektoriranjem moževega dela. Brez njene pomoči ne bi moglo iziti tudi njegovo obsežno delo Slovenska književnost v narodnoosvobodilnem boju v dveh knjigah. Nekaj knjig pa je prevedla iz nemščine tudi sama.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu!
E. C.
Torek, 11. januar Danes goduje Pavlin.
347 se je rodil Teodozij I. Veliki, zadnji rimski cesar, ki se mu je posrečilo združiti še enkrat celotno rimsko cesarstvo.
1895	se je rodil Laurens Hammond, ameriški izumitelj, ki je izdelal leta 1928 prvo v ZDA uporabljeno električno uro in leta 1934 prve električne Hammondove orgle.
1923 sta Francija in Belgija zasedli Porurje, ker Nemčija zmagovalkam v 1. svetovni vojni ni več plačevala odškodnine.
1946 je postala Albanija republika potem, ko so odstavili kralja Zoguja. 1962 je močan potres uničil okolico Makarske.
2001 se je nekdanja predsednica Republike Srbske Biljana Plavšic prvič pojavila pred sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločince na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišču se je predala prostovoljno. Sreda, 12. januar Danes goduje Tatjana.
1628 se je rodil francoski pisatelj Charles Perrault. Zaslovel je z zbirko francoskih ljudskih pravljic, zlasti z Rdečo kapico, Pepelko, Sinjebradcem in Trnuljčico. 1818 se je rodil zdravnik Ludwig Traube, ki je v medicino uvedel poskuse z živalmi.
1821 se je začel v Ljubljani kongres Svete alianse, reakcionarne zveze fevdalnih sil, ki so jo ustanovili v Parizu po drugem zlomu Napoleona septembra 1915. 1833 se je rodil nemški filozof in ekonomist Karl Eugen Dühring, predstavnik nemške smeri pozitivizma, ki velja za začetnika antisemitizma. 1873 se je rodil grški tekač Spiridon Louis, ki je osvojil zlato medaljo v maratonu na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah. 1876 se je rodil ameriški pisatelj Jack London.
1899 se je rodil švicarski kemik Paul Müller, ki je leta 1939 odkril DDT, substanco, ki hitro ubija žuželke in ima malo škodljivih učinkov na rastline in sesalce. Četrtek, 13. januar Danes goduje Veronika.
1596 se je rodil nizozemski slikar, mojster krajine Jan van Goyen.
1898 je pariški dnevnik L'Aurore objavil odprto pismo predsedniku republike z
naslovom J'accuse, ki ga je napisal književnik Emile Zola. V njem je prikazal sodni
škandal, zaradi katerega je bil obsojen stotnik Dreyfus v vohunskem procesu.
1943 so izvedli v Nemčiji splošno in totalno mobilizacijo.
1980 so se v Nemčiji kot stranka na kongresu konstituirali Zeleni.
1838 se je rodil v Žalcu hmeljar in politik Janez Hausebbichler, ki je prvi zasadil
stalni nasad hmelja.
1904 se je rodil v Gornjem Vremenu pri Divači pisatelj in psihiater Bogomir Ma-gajna.
1919	je Deželna vlada Kraljevine SHS ustanovila Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pozneje je bil delokrog zavoda razširjen še na Dalmacijo.
Petek, 14. januar Danes goduje Srečko.
1814 je morala Danska po Napoleonovemu padcu odstopiti Norveško Švedski,
ker je med Napoleonovimi vojnami pomagala Franciji.
1875 se je rodil nemški zdravnik, teolog, glasbenik in pisatelj Albert Schweitzer.
1914 je stekel tekoči trak za proizvodnjo avtomobilov v Fordovi tovarni v ZDA.
1943 se je začela v Casablanci konferenca, na kateri so se zavezniki sporazumeli,
da bodo sprejeli samo brezpogojno kapitulacijo Nemčije.
1825 se je rodil v Hodošu duhovnik Rudolf Cipot, ki je odločilno vplival na vlogo
evangeličanske cerkve v Prekmurju.
1910 se je rodil v Ljubljani eden vodilnih slovenskih komunistov Tone Dolinšek, ki pa se je leta 1954 odpovedal vsem funkcijam in delal naprej kot kovinostrugar. 1941 se je rodil v Križevcih predsednik slovenskih komunistov in kasneje prvi predsednik samostojne države Milan Kučan. Sobota, 15. januar Danes goduje Pavel.
1622 se je rodil francoski komediograf Jean-Baptiste Poquelin, imenovan Moliere, eden največjih dramskih piscev vseh časov.
1795 se je rodil ruski dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. Njegovo najpomembnejše delo je tragikomedija Gorje pametnemu, ostra satira ruske družbe. 1809 se je rodil francoski ekonomist in filozof Pierre Joseph Proudhon, utemeljitelj »filozofije dela«.
1896	je Pariški avtomobilski klub odprl prvo izposojevalnico avtomobilov. 1917 so v avstro-ogrski monarhiji izbruhnile delavske stavke proti vojni.
1813 se je rodil v Tomaju slovenski politik Anton Černe. V dunajskem parlamentu
je zagovarjal odpravo fevdalnih obveznosti brez odškodnine.
Nedelja, 16. januar
Danes goduje Marcel.
Danes je svetovni dan religij.
1547 so v Moskvi okronali za prvega ruskega carja 17-letnega moskovskega velikega kneza Ivana IV. Groznega.
1917 naj bi Nemčija ponudila Mehiki ustanovitev nemško-mehiške vojaške zveze proti ZDA. Ameriški predsednik Wilson se je zato odločil za poseg v prvo svetovno vojno.
1920	je začel veljati Volsteadov zakon, to je zakon, ki je uzakonil prohibicijo ZDA. Prepovedoval je pripravo in prodajo alkoholnih pijač.
1957 so odprli v Liverpoolu Cavern Club, kjer je začela svojo uspešno kariero tudi skupina The Beatles.
1962 so na Karibih začeli snemati prvi film o tajnem agentu njenega veličanstva 007, Jamesu Bondu, Dr. No.
1601 sta ljubljanski škof Tomaž Hren in deželni glavar Jurij Lenkovič poklicala predse Ljubljančane, ki so sprejeli luteransko vero, in jim sporočila, da morajo tisti, ki se ji takoj ne odpovedo, zapustiti mesto v šestih tednih in treh dneh. Ponedeljek, 17. januar Danes goduje Anton.
356 je umrl eden najpriljubljenejših krščanskih svetnikov, pobudnik meništva, sveti Anton Puščavnik.
395 je umrl rimski cesar Teodozij I. Mnogi zgodovinarji štejejo ta datum za konec rimskega cesarstva.
1706 se je rodil ameriški fizik, pisatelj, predvsem pa politik Benjamin Franklin, borec za neodvisnost ZDA. Umrl je leta 1790.
1863 se je rodil britanski politik David Lloyd George, vodilna osebnost britanske politike med vojnama.
1945	so sovjetske čete zavzele Varšavo. 13. februarja so zavzeli Budimpešto, 19. marca prestopili avstrijsko mejo 20. aprila so prodrli do Berlina in se čez tri dni srečali z ameriškimi in angleškimi četami. Rdeča armada je zasedla 2. maja Berlin in 9. maja Prago.
1946	se je v Londonu prvič sestal Varnostni svet OZN.
1991 se je z bombardiranjem Iraka in Kuvajta začela prva zalivska vojna.
Avto D>30 M
C s preko 2000 spremenjenimi komponentami
Mercedes bo spomladi začel prodajati pomlajeni razred C, ki je kot najbolje prodajani model s trikrako zvezdo za znamko ključnega pomena. Motorji bodo zaradi tehnoloških posegov, vgradnje sistema start/stop ter izboljšanega sedemstopenjskega samodejnega menjalnika pokurili do 30 odstotkov manj goriva. Po novem bo na voljo kopica varnostnih oziroma asistenčnih sistemov; tudi nova generacija povezovanja s spletnimi aplikacijami. Sedanja osvežitev je prinesla čez 2000 spremenjenih komponent.
Zgodovina razreda C sega v leto 1982, v tem času pa je bilo prodanih več kot osem milijonov in pol vozil, od tega milijon zadnje generacije, ki jo bo po zagotovilih konstruktorjev zamenjala temeljito prenovljena limuzina srednjega razreda s svežo podobo in drugačno vsebino.
Oblikovne spremembe so res diskretne, še največ novega je na sprednjem delu, ki sledi spremenjeni filozofiji novih mercedesov in spominja na model CLS. Odbijač je agresivnejši, že skoraj tako kot pri bolidih formule 1, zračne reže so povsem pri tleh, posebej zanimiv detajl pa predstavljata ob ogromni motorni maski nameščeni pozicijski lučki, ki sta oblikovani v obliki črke C, kot neke vrste
nadgradnja aktivnih biksenonskih luči. Očitno danes vsi avtomobilski proizvajalci, ki dajo kaj nase, posnemajo Audijevo idejo o vgradnji LED-diod v žaromete in tudi Mercedesov izdelek premore LED dnevne luči, ki so vgrajene v zračne reže odbijača in LED-smernike v liniji na spodnjem delu luči. Tudi zadnje luči se ponašajo s tehnologijo varčnih LED-elementov in spremenjeno grafiko z vgrajenimi smerniki, ki ustvarjajo 3D-efekt.
Največ dvomov je po mojem mnenju pri že tako dovršenem voznikovem delovnem okolju doslej zbujal sicer zelo dobro berljiv barvni po-
mični zaslon, ki je ob vsakem zagonu motorja (če je voznik tako nastavil) izskočil iz svojega utora. Zaslon je zdaj integriran v armaturno ploščo in tudi sicer notranjost spominja na dražje in večje modele. Dekorativni elementi z videzom aluminija ali lesa so večji, trije okrogli merilniki bolj izrazito zasenčeni ter postavljeni nekaj globlje, elementi, ki se jih redko dotikamo pa dodatno obdelani.
Kot že omenjeno, se je poraba goriva v primerjavi s prejšnjo generacijo znižala tudi za tretjino, k čemur je „prispevala" ugodnejša aerodinamika s koeficientom zračnega upora 0,26, aluminijasti pokrov motorja (ki bi ga tak avto moral že zdavnaj imeti) ter spremenjena mehanika.
Sistem start/stop je serijski pri različicah s pogonom na zadnji kolesni par, zaradi nižje porabe goriva in manjših izpustov ogljikovega dioksida so dobili oznako BlueEfficiency, hkrati se Nemci niso želeli odpovedati zmogljivim pogonskim strojem, s katerimi dokazujejo, da so lahko tudi slednji sprejemljivo varčni. Naj omenim novo šestvaljno izvedbo C 350 BlueEfficiency s 306 KM in 370 Nm navora, ki ob višji moči in motornem navoru na sto kilometrov vožnje porabi v povprečju 6,8 litra goriva, kar je za cel liter in pol manj kot doslej. Spremenjen je vstopni dizel C 180 CDI s 120 KM, ki bo nedvomno deležen višjega povpraševanja slovenskih kupcev kot prej omenjeni šestvaljnik, a treba je omeniti še varčnega C 220 CDI s 170 KM in tovarniško navedeno porabo 4,4 litra. C 300 CDI ima zdaj 233 KM, štirikolesni pogon 4MATIC in povprečno pokuri sedem litrov goriva na sto kilometrov vožnje.
Kar deset je novih varnostnih sistemov, ki bdijo nad pozornostjo voznika. Nova tehnologija uporablja zadnja dognanja tehnologij radarja, kamer in senzorjev, s tem da nekateri sistemi le opozarjajo, drugi tudi dobesedno posegajo v obnašanje avtomobila ob morebitnem neizogibnem trku ali nevarnosti. Zdaj je na voljo tudi na primer prenos telefonskega imenika, prikaz tekstovnih sporočil, brezžično predvajanje glasbe preko tehnike bluetooth in vgrajenega USB-priključka. Multimedijski command omogoča dostop do svetovnega spleta preko voznikovega mobilnega telefona, spletne storitve pa vključujejo številne koristne napotke za vožnjo. Za nekaj dodatnega denarja vam navigacija shranjuje novo prevožene poti in dovoli prenos na spominsko kartico.
Tehnološko nabiti razred C marca prihaja na naš trg, a tudi tokrat za zajeten kup denarja, sicer bi težko govorili o znamki s trikrako zvezdo.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Smrčanje
Smrčanje je hrup oz. zvok, ki nastane med spanjem. Je simptom oviranega dihanja. Do smrčanja pride zaradi tresenja mehkega neba, navadno pri spanju z odprtimi usti. Najpogosteje gre za neprijetno nadlogo, ki pa ima lahko resen vpliv na zdravje in tudi na medčloveške odnose. Smrči približno 40 % ljudi. Pogostejše je pri moških in narašča s starostjo. Po nekaterih podatkih smrči po 60. letu okrog 60 % populacije. Jakost »povprečnega« smrčanja je okoli 80 decibelov (za primerjavo: glasnost normalnega pogovora dosega 60 decibe-lov). Ta zvok močno moti partnerja, prav tako pa tudi samega smrčača, saj njegovo spanje ni globoko in se zato zjutraj ne zbuja spočit.
Kako pride do smrčanja?
Do smrčanja pride zaradi pla-polanja mehkega neba. Vzrok je ožina za mehkim nebom, ki jo vedno ustvari mehko nebo samo. Le-to postane ohlapno in s tem daljše, zato jeziček visi daleč za korenom jezika. To pla-
polanje je mogoče videti skozi priprta usta smrčača, saj jih večina spi z odprtimi usti. To nihanje tkiva povzroča zvočne učinke. Dejavniki, ki vplivajo na smrčanje:
-	uživanje alkohola - alkohol poveča ohlapnost mehkega neba,
-	ovire v nosu - rinitis ali nepravilna oblika nosnega pretina,
-	starost - mišice ust in grla postajajo vedno ohlapnejše,
-	spanje na hrbtu - lastna teža mehkega neba,
-	bogata večerja - pri prebavi se poveča gostota sluzi v nosu in grlu.
Kakšne so posledice smrčanja?
Posledice so jutranji glavoboli, slabo razpoloženje, izguba koncentracije in kronična utrujenost. Čeprav se smrčanje večini ljudi ne zdi resen problem, pa se moramo zavedati, da lahko med spanjem pri smr-čaču pride do resnih zdravstvenih težav. Smrčanje lahko povzroči zastoje dihanja (apnea) in
Foto: arhiv
Vlasta Rebernak Kamenšek
s tem dušenje med spanjem, ki sproži nastanek različnih bolezni, od povišanega krvnega tlaka kot do bolezni srca, poslabša pa tudi druga obolenja. Ljudje, ki smrčijo, se pogosto pritožujejo tudi nad slabšim spominom, razdražljivostjo in motnjami koncentracije.
Kako si pri smrčanju lahko pomagamo?
-	opustitev škodljivih razvad, kot so kajenje, alkohol, uspavala in pomirjevala, ki lahko onemogočajo normalno dihanje,
-	dvignjen vzglavnik,
-	sprememba položaja spanja - ne spimo na hrbtu, obrnimo se raje na bok.
Lahko si pomagamo tudi s pripomočki, ki se dobijo v lekarni. To so obliži za nos, ki izboljšujejo dihanje skozi nos in nudijo olajšanje pri dihanju tudi ob prehladu in alergijah ter pri športnih aktivnostih. Pazimo, da ga nalepimo na suho kožo. Kot pripomoček se lahko odločimo tudi za nosna pršila, ki jih uporabljamo tik pred spanjem. Nekajkrat vpihnemo raztopino v vsako nosnico, raztopina bo pritekla v grlo in smrčanje se bo znatno zmanjšalo, saj bo sluznica navlažena, mišice pa rahlo napete. Pastile proti smrčanju raztopimo v ustih tik pred spanjem. Učinkovine se enakomerno razporedijo in ustvarijo oblogo, ki mehansko zmanjša glasnost vibracij mehkega neba.
Na koncu naj zapišem še tole. Problem smrčanja lahko privede do nesoglasij v zakonu, po drugi strani pa je lahko razlog, da se pred spanjem pomirimo, saj imamo (in tudi poslušamo) ob sebi nekoga, ki ga imamo radi in s katerimi povezujemo svoje življenje.
Smej se in s teboj se bo smejal ves svet. Smrči in spal boš sam.
Vlasta Rebernak Kamenšek
Moje cvetje
Bo januar toplejši od decembra?
Južno vreme, ki se je pričelo z začetkom vikenda, je mnogim všeč. Pa vendarle bi bilo bolje, da bi zima vztrajala še vsaj en mesec, potem pa se povsem umaknila. Zdaj pa je zelo težko reči, kaj nam bo prinesel februar.
Ko se posušijo zelenice, se najbolj pridni že lahko lotijo obrezovanja sadnega drevja. Vendar bi sama vseeno počakala vsaj še en mesec, saj na vrtovih običajno ni toliko drevja, da rezi ne bi mogli opraviti pravočasno v februarju. Tudi trajnic, trav in ostalih, še ne bi porezali, čeprav kažejo zdaj prav žalosten videz. Če vas zelo motijo tako polomljene, poškodovane od snega, ji samo povežite skupaj.
Ne vem in nisem prerok, da bi vedela, kako se bo vreme obrnilo proti koncu meseca. Kljub temu lahko tisti, ki imate motovilec, zimski radič in zimsko solato posejane v vrste, upam, da vas je večina že takih, da sem vas v zadnjih letih uspela prepričati v to, lahko okopljete z malo motičico le toliko, da prerahljate zemljo okoli rastlin, ko se bo dovolj osušila. To je treba narediti. Potem pa del setve pokrijte z agrokopreno, del pa, če seveda imate pri roki, s tunelom iz folije. Zakaj samo del, čeprav bi to raje naredili kar po celem? Zato, da ne boste imeli naenkrat vsega motovilca, solate, radiča zrelega. Če pokrijete samo del s tunelom, bo ta prvi primeren za rezanje. Vsaj kakšen dan ali dva kasneje bo dorasel tisti del pod agrokopreno, nepokriti del pa po za v skledo pripravljen najkasneje. Tako lahko vsaj malo prelisičite vreme in seveda rastline, da vam bo čim manj motovilca in zimske solate pobegnilo v cvet prej, kot jih boste uspeli porezati.
Tisti, ki imate rastlinjake, lahko posejete motovilec, ruko-lo in špinačo kar v multiplošče s 180 luknjami. Kar nekje v hiši, na toplem naj seme vzkali, potem pa takoj z njimi v rastlinjak. Tega za omenjene rastline ni treba ogrevati. Treba pa je paziti, da ga redno zračimo, posebej v sončnem vremenu bo namreč v rastlinjakih že prevroče. V vsako luknjico posejemo dve do štiri semenke motovilca, rukole in dve semenki špinače. Seveda je treba redno, a zelo zmerno zalivati. Multiplošče postavite na zaboje, palete, nekaj dvignjeno od tal, ne na tla, da bo koreninam rastlin topleje. Pridelek režemo kar v multiploščah, ne sadimo potem rastlin v tla.
Foto: Miša Pušenjak
Za vzgojo sadik pa lahko posejemo že prve letne solate in peteršilj, te posejemo v mulitplošče. Pri solati posejemo v vsako luknjo dve semenki, ampak samo zato, da ne bo praznih lukenj, kasneje eno rastlino odščipnemo. Peteršilj pa posejemo tako, da damo v vsako luknjo več semenk. Izberemo pa listnate sorte, sorte s korenom pa boste posejali direktno na stalno mesto. Zeleno, jajčevec in papriko pa posejete na setvene plošče tako, da boste kasneje pikirali. Če želite imeti manj težav pri pikiranju, jih tudi v setvenih ploščah posejte v vrstice, ki jih naredite z koščkom lesa. Vse setve, posebej pa setve peteršilja, zelene, jajčevca in paprike naj kalijo v toplem prostoru, ki pa ni nujno, da je svetel. Takoj po vzniku pa rastline prestavimo v rastlinjak oziroma na svetlo. Seveda pa je za vzgojo sadik paprike, jajčevca in v začetku zelene potrebno ogrevanje rastlinjaka. Vendar to ne pomeni, da mora biti tako toplo, da nam v rastlinjaku teče pot v oči. Ne, okoli 18 oC je povsem dovolj, ponoči pa še hladneje, vendar ne manj kakor 10 oC. Zato je treba v sončnem dnevu rastlinjak odpirati. Tudi v oblačnem vremenu moramo rastlinjak vsak dan prezračiti, sicer boste hitro imeli težave z gnitjem, propadanjem sadik. Če boste rastlinjak ogrevali, lahko vanj že daste nakaljevat gomolje dalij in korene kan. Preprosto jih posadite v zaboje z zemljo, žagovino ali peskom in jih dajte v rastlinjake pod mize ali pa jih zasenčite. Seveda se substrat ne sme več posušiti, ne sme pa biti moker.
Večina vas seveda nima rastlinjakov. Peteršilj, jajčevec in zeleno lahko sejete tudi na okenske police, zraven pa še kakšno zelišče in cvetlico. Če pa se že enkrat ukvarjate s setvijo, potem posejte skupaj z otroki še vrtno krešo, ki jo boste v desetih dnevih že porezali in dodali solatam. Tak dodatek pomeni več vitaminov kakor kakršen koli vitaminski dodatek, ki nam jih danes toliko ponuja kemijska industrija.
_Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
To je to
John Travolta & Olivia Newton-John
Foto: wordpress.com
Vozniki
Nekako je naneslo, da sem opravil vozniški izpit in začel voziti. Saj ne rečem, nisem popoln voznik, pa vendar je to, kar opažam na cestah, navaden cirkus.
J. j	Pravila sicer imamo, a bože ne daj, da bi
se jih kdo držal. Niti v sanjah si ne domišljam, da so vse omejitve smiselne in da so vsi znaki preudarno postavljeni, ampak če so, se jih pač mora upoštevati.
Kar pa gre Slovenceljnom sila težko v glavo. Namreč omejitve tako ali tako upoštevajo zaradi radarja, policistov in kazni. Ne zaradi varnosti na cesti; koga neki bi ta zanimala. Glavno, da je veselo in da smo veseli. Malo dobrega vina z rodne trte z božjim soncem obsijane, dober avto (no, ne nujno dober, vendar vsekakor boljši kot sosedov) in cesta. Potem pa polna hitrost skozi naselje in naš ego bo potešen. Vse za zdravje in dobro počutje. In zakaj ne bi tudi sami nekoliko hitreje vozili, ko pa vozniku za nami s tem samo dobro delamo! Saj je vendar ves nervozen, razburjen in prepoten, če se mimo hiš peljemo petdeset. Mirne vesti se lahko peljemo tudi devetdeset, morda celo več. Nastra-dajo tako ali tako zmeraj drugi, ne pa tisti, ki divjajo. Misel na to pa ni ravno prijetna. Edino, kar lahko upam, je, da bo takšnim nekega dne pri polni hitrosti sredi ceste zrasel betonski zid. Pa naj se ubijejo sami, če se že mislijo, druge pa naj pustijo lepo pri miru. Kajti ravno drugi večinokrat nastradajo, pa četudi niso ničesar hudega krivi, razen da se na primer sprehajajo po pločniku ali pa ravno prečkajo prehod.
Če ga kak manijak povozi, si je tako ali tako sam kriv, kaj pa tako neobzirno stopa preko ceste. Šefi so namreč tisti v konzervah na kolesih, ki so plačali velike denarce, da jim ni treba pešačiti, in njihova pravica je, da to ugodje sedaj v polni meri izkoristijo. In ljudje, razumite že enkrat, da jih pri tem z vožnjo po omejitvah ne smete ovirati. V nasprotnem primeru, jasno, tvegate razburjanje, trobljenje, čudne grimase, kriljenje z rokami in kazanje sredincev, pa tudi na gobec vas bodo, če ne boste poslušni, pač pa jih boste prav nesramno ovirali.
Da o policajih sploh ne izgubljam besed! Kaj neki pa se gredo, da pišejo kazni ... Mar nimajo nobenega pametnejšega dela? A po drugi strani niti ni tako napačno, da so tam, kjer so. Tako vsaj vemo, kdo je kriv za neštete plačilne naloge, ki jih plačujejo ubogi nedolžni državljani. Od nekdaj je jasno kakor bel dan, da so policisti hudobci, zaradi katerih pijandure in divjaki plačujejo kazni . Sami so le ubogi, nevedni in pokorni državljani, ki niso hoteli nič hudega.
Matic Hriberšek
Za razvpito ameriško pop zvezdnico Lady Gaga je odlično leto, med številnimi njenimi lanskimi uspehi je na prvem mestu zagotovo nagrada za najbolje prodajani album v letu 2010. Po podatkih agencije MediaTraffic je bil album The Fame (Monster) prodan v 5,8 milijona izvodih. Tik za Lady Gaga je na drugem mestu Eminem, ki je svoj album Recovery prodal v 5,7-milijonski nakladi. Na tretjem mestu pa je najstniška senzacija in še eno glasbeno odkritje leta 2010 pevec Justin Bieber, ki je svoj album My World prodal v 5,6milijona izvodih.
Seznam 10 najbolje prodajanih albumov v letu 2010:
1.	Lady Gaga - The Fame (Monster) - 5,8 milijona izvodov
2.	Eminem - Recovery - 5,7 milijona izvodov
3.	Justin Bieber - My Worlds -5,6 milijona izvodov
4.	Lady Antebellum - Need You Now - 3,6 milijona izvodov
5.	Taylor Swift - Speak Now -3,5 milijona izvodov
6.	Susan Boyle - The Gift -3,0 milijona izvodov
7.	Black Eyed Peas - The E.N.D. - 3,0 milijona izvodov
8.	Michael Buble - Crazy Love - 3,0 milijona izvodov
9.	Sade - Soldier Of Love - 2,3 milijona izvodov
10.	Alicia Keys - The Element Of Freedom - 2,3 milijona izvodov
®®®
V Veliki Britaniji pa je najbolje prodajani album v letu 2010 album britanske zasedbe Take That, ki se je po 15 letih znova zbrala v prvotni zasedbi in posnela album Progress. Ob koncu lanskega leta je bilo prodanih 1,84 milijona izvodov omenjenega albuma. V zadnjih tednih leta 2010 je tako skupina Take That prehitela pevca Michaela Bubla in njegov album Crazy Love, ki je leto končal na drugem mestu. Že v gornjem sestavku omenjeni album Lady GaGa The Fame se je v Veliki Britaniji uvrstil na tretje mesto. Na lestvici najbolje prodajanih singlov sta na vrhu Eminem in Rihanna in njuna skladba Love The Way You Lie, ki je bil prodan kar v 854,000 izvodih. Tik za njima je na drugem mestu zmagovalec oddaje X Factor Matta Car-dle in njegov debitantski singel When We Collide, ki se je samo v treh tednih prodal v 815,000 kopijah. Bruno Mars pa leto zaključuje na tretjem mestu s skladbo Just
The Way You Are.
®®®
Seznam petih najbolje prodajanih albumov v Veliki Britaniji v letu 2010:
1.	Progress - Take That
2.	Crazy Love - Michael Buble
3.	The Fame - Lady Gaga
4.	Loud - Rihanna
5.	The Defamation of Strickland Banks - Plan B
Seznam petih najbolje prodajanih singlov v Veliki Britaniji v letu 2010:
1.	Love The Way You Lie - Eminem ft Rihanna
2.	When We Collide - Matt Cardle
3.	Just The Way You Are (Amazing) - Bruno Mars
4.	Only Girl (In The World) -Rihanna
5.	OMG - Usher ft Will I Am
®@®
Skladba You're The One That I Want je najbolje prodajani duet vseh časov. Že zimzeleni hit, ki sta ga John Travolta in Olivia NewtonJohn posnela za zelo popularen glasbeni film Grease iz leta 1978. Po podatkih, ki jih je objavila britanska agencija Official Chart Company, sta Travolta in Olivia s skladbo Summer Nights iz istega filma osvojila tudi drugo mesto omenjene lestvice. Na tretjem mestu je skladba I'll Be Missing You, ki sta jo posnela Puff Daddy in Faith Evans.
®®®
Seznam 10 najbolje prodajanih duetov vseh časov:
1.	John Travolta and Olivia Newton-John - You're The One That I Want
2.	John Travolta and Olivia Newton-John - Summer Nights
3.	Puff Daddy and Faith Evans - I'll Be Missing You
4.	Jason Donovan and Kylie Minogue - Especially For You
5.	Elton John and Kiki Dee -Don't Go Breaking My Heart
6.	Windsor Davies and Don Estelle - Whispering Grass
7.	Elaine Paige and Barbara Dickson - I Know Him So Well
8.	Paul McCartney and Stevie Wonder - Ebony and Ivory
9.	David Bowie and Mick Jagger - Dancing In The Street
10.	Phil Collins and Philip
Bailey - Easy Lover
®®®
Glasbena TV postaja VH1 je objavila seznam najboljših glasbenih videospotov v letu 2010. Na prvem mestu
je spot za skladbo Fuck You, ki jo je v drugi polovici leta 2010 posnel ameriški glasbenik Cee Lo Green. Na drugo mesto se je uvrstila pevka Pink s spotom za aktualno uspešnico Raise Your Glass. Tretje mesto omenjene lestvice so osvojili fantje iz zasedbe Kings of Leon s spotom za skladbo Radioactive. Med ostalimi najboljšimi v letu 2010 so tudi Beyonce (Why Don't You Love Me), Katy Perry (California Gurls) in Bruno Mars (Just The Way You Are).
Janko Bezjak
Lady Gaga
Foto: wordpress.com
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	WE R WHO WE R - KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WHEN WE COLLIDE - MATT CARDLE
2.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
3.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	OVER THE RAINBOW - KAMAKAWIWOOLE
2.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
3.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
Le s t v i
v N A J
1.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
2.	FIREWORK - KATY PERRY
3.	BORN FREE - KID ROCK
4.	GOOD LIFE - ONE REPUBLIC
5.	RAISE YOUR GLAS - PINK
6.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
7. STAY
■iE NIGHT - JAMES BLUNT
8.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
9.	THE FLOOD - TAKE THAT
10.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIH
11.	SHAKE UP XMAS - TRAIN
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 11. januarja 2011
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
jogurtova juha z mletim mesom (recept v petkovem Štajerskem tedniku) SREDA
marelični cmoki, kompot ČETRTEK
zeljna pita*, solata PETEK
gobji golaž s krompirjem** SOBOTA
kisla repa, ajdovi žganci NEDELJA
goveja juha, ocvrt piščanec, riž, solata PONEDELJEK
kuhana govedina (iz nedeljske juhe), sladko zelje, krompir
*Zeljna pita
Sestavine: listnato testo; 3/4 kg kislega zelja, lonček ajdove kaše, česen, sol; 40 dag mletega mesa, 1 čebula, vegeta, poper; 2 jajci, 1 dl kisle smetane.
Kislo zelje operemo in kuhamo s strtim česnom. Odcedimo. V slani vodi skuhamo ajdovo kašo. Ohlajeno zelje in kašo premešamo in popražimo na olju. Posebej spražimo čebulo, in ko postekleni, dodamo mleto meso, začimbe po okusu in podušimo. Zmešamo jajci in
smetano in primešamo ohlajenemu zelju. Listnato testo razvaljamo in polovico položimo v pekač. Potresemo s polovico zeljne mešanice, po njej potresemo polovico dušenega mesa, postopek ponovimo in prekrijemo z drugo polovico listnatega testa. Pečemo dobre pol ure pri 180 stopinjah. Postrežemo s solato.
**Gobji golaž s krompirjem
Sestavine: 250 g jurčkov, svežih ali zmrznjenih, 4 krompirji, 1/2 zelene paprike, 1/2 rdeče paprike, 1 večja čebula, česen, 2 žlici paradižnikovega koncentrata, 1 žlica sladke smetane (po želji - za dekoracijo), ščep soli, poper, peteršilj, ščep sladke paprike.
Na olivnem olju prepražimo čebulo, dodamo česen, da zadiši. Papriko narežemo na kockice in jo dodamo k čebuli, gobe narežemo na večje rezine in jih dodamo. Ko povre tekočina, ki jo gobe spustijo (sploh, če so zamrznjene), dodamo na kockice narezan krompir, zalijemo z vodo, solimo in popramo. Pustimo kuhati kakih 10 minut, nato dodamo paradižnikovo mezgo in mleto rdečo papriko (lahko je malo pekoča - po želji). Pustimo golaž na majhnem ognju, da se počasi kuha kakih 2530 minut. Na koncu dodamo peteršilj in brizg sladke smetane. Dodamo jo, ko je juha že na krožniku, kot dekoracijo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
DEPOZIT
Štajerski TEDNIK
VAS PRI ŠENTJURJU
OBLIKA GESELSKE BESEDE
OPERIRAN MOŠKI
KOMAD, KOS
NAŠA PEVKA (TATJANA)
EDVARD ADAMIČ
STARO-KATOLIČAN
PTICA PEVKA, KREKOVIT, LEŠNIKAR
KIRURG
OPRAVILO
TATJANA, REMŠKAR
BOGINJA NESREČE
GREGOR REPOVŽ
PREBIVALKA TIROLSKE
BOJAZEN
VAS V SL. GORICAH
ZADNJA PLAT
TENISAČICA PISNIK
TENISAČ (BLAŽ)
PEVSKI ZBOR
POSTELJNO POKRIVALO
SLAB ZDRAVNIK, MAZAČ
GARANT V BANČNIŠTVU
NEPRETRGANA PRODAJA
RDEČE VINO S HVARA
PISATELJICA PEROCI
PEČENKA
(POGOV.)
LIRSKA PESEM
MLAKA, LUŽA
ZBIRKA KAMNITIH NAPISOV
CIRIL KREN
PLETENO OGRINJALO
Iskrice
E
Pri ženi iščemo vrline, pri ljubici lepoto. -k-k-k
Razumen človek se svetu prilagodi, nerazumen pa poskuša, da bi se svet prilagodil njemu. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnih ljudi. •k-k-k
Če hočeš omleto, moraš razbiti kakšno jajce. -k-k-k
V hindujskem templju ne sprašuj, zakaj častijo kravo.
-k-k-k
Vsaka napaka se nam zdi neverjetno bedasta, če jo zagrešijo drugi. -k-k-k
Moderna ženska vam bo raje popravila televizor, kot pa zakrpala nogavice.
-k-k-k
Ljubezni, ki umira, ni vredno metati rešilnega pasu.
-k-k-k
Če si moramo prizadevati, da bi ostali zvesti ljubljeni osebi, je to prav tako malo vredno, kakor če bi ji bili nezvesti. -k-k-k
Tri stvari so, ki jih začneš, pa ne veš, kako se bodo končale: revolucija, kariera in flirt.
»Ali imate kakšno sredstvo za hujšanje?« se zasliši glas pred vrati lekarne. »Imamo! Stopite noter!« »Ne morem.«
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC
(DICK)
1.000 TON
DROBNA VALOVITA TKANINA
AVSTRIJSKI ZDRAVNIK (ALEXANDER)
VOZ S
PLOHOM
LOVILEC RAKOV
VAS PRI DEKANIH
PODTALNI POLITIČNI AKTIVIST
ŽENSKO IME
PEVEC JÜRGENS
STVAR
RUDARSKA KOVINSKA POSODA
VELIK GORSKI VRH
Mursko Soboto iskal na koledarju.«
V norišnici se norec odloči napraviti samomor. Skoči v jezero, vendar ga pogumno reši njegov sonorec.
Čez nekaj ur kličejo rešitelja k direktorju: »Žal vam moram povedati, da smo vašega prijatelja našli mrtvega. Po tistem, ko ste ga rešili iz jezera, se je obesil.«
Rešitelj pa: »Jaz sem ga obesil, da bi se posušil.«
Dolenjci se pogovarjajo v gostilni: »Smolo je imel naš Pero, pil je na litre, umrl je pa od kapi.«
Zakaj se Črnogorci rojevajo s carskim rezom?
Ker se po naravni poti s foteljem vred ne morejo.
Star kavboj sedi v baru in pije viski. Prisede gospa in ga vpraša: »Ali ste res pravi kavboj?«
Kavboj odgovori: »Vse življenje sem živel na farmi in se ukvarjal s kravami.«
Potem kavboj vpraša gospo, kaj je ona. »Jaz pa sem lezbijka. Vse življenje mislim le na ženske. Ko vstanem, ko zajtrkujem, ko se umivam, ko gledam TV in ko grem spat, vedno mislim le na ženske.« Nato odide.
H kavboju čez čas prisede par in ga vpraša: »Ali ste res pravi kavboj?«
Ta odgovori: »Vse življenje sem bil prepričan, da sem, pravkar pa sem ugotovil, da sem lezbijka!«
»Jem, jeva, ješ. Janezek, kateri čas je to?« Janezek: »To je čas kosila!«
Doktor je presenečen: »Pravite, da je vaš sin pred petimi dnevi pogoltnil kovanec za dva evra, vi pa ste ga šele danes pripeljali k meni!?«
»Ja, veste, gospod doktor, tako nujno pa spet nismo potrebovali denarja!«
Mujo karta s prijatelji v dnevni sobi. Naenkrat zakliče Fati v kuhinjo: »Fata, hitro skuhaj kavo, dobil sem te nazaj!«
Star in mlad bik se paseta na hribu in opazujeta, kaj se dogaja v dolini, kjer se pase cela čreda krav. Mladi bikec pravi staremu: »Glej, koliko krav se pase tam doli v dolini, kaj ko bi se na hitro zapodila dol v dolino in si privoščila vsak po eno?«
Starejši bik odgovori: »Veš kaj, midva bova šla kar lepo počasi v dolino in dala dol drugo za drugo.«
»Zakaj je naš poba dobil cvek iz zemljepisa?« »Zato, ker je Veliko Nedeljo in
Blondinka in policaj hodita po portoroški obali in zagledata galebe. Blondinka: »Kako lepe račke.«?
Policaj: »To niso račke, to so pelikani, ptice, iz katerih delajo radirke.«
Pozvonijo pri Janezkovih vratih. Janezek odide k vratom, odpre in zagleda moškega, ki pravi: »Pobiram prispevke za nov bazen.«
Janezek pove očetu, ta pa reče: »Daj mu kozarec vode!«
Ugankarski slovarček: BUKOVLJE = vas v Slovenskih goricah, DERA = voz s plohom, GERNJAK = avstrijski zdravnik (Alexander), LAPIDARIJ = zbirka kamnitih napisov, LUKINI = vas pri Dekanih, ONEILL = ameriški filmski igralec (Dick, 1928-1998), SKIP = rudarska kovinska posoda.
■e}edoo 'jeped 'jeqajo 'oaujpa 'efepo 'oiepi '¡u^iri '>j!|0q.e>j0J -e}s 'uj}s 'e}ejd 'SN 'dl 'VB '39J 'e§ojp 'euü 'sojo Ti 'ejsp 'e>j|OJ!j_ '|ap 'eu -opp 'oauejuado 'iuepriei 'pejgpoj 'aí|AO>jna 'u|a|o 'ja>j0j 'auodo '§o|od :0NAVH0a0A 's^ezNJi 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da se v vsesplošno reševanje potapljajočega se slovenskega gospodarstva lahko vključi tudi vsak zaveden Poetovionec. Če ne drugega, lahko svoj delež prispeva prek tukajšnjega višje- in visokošolskega središča v obliki dveh jurjev evrov šolnine.
... da so se ljudje nehali spraševati, kaj v svojem delovnem času počne eden od vodečih ptujskih neobritih sindikalistov: na štantu pred nekdanjim glavarstvom zbira podpise za referendum. Le to jim ni jasno, kaj počne, ko se ne pripravlja noben referendum.
... da so pred več kot mesecem v videmski občini Pobre-žanom obljubili črte po asfaltu, brž ko bo suho vreme. Med tem časom je bilo že kar nekaj suhih vremen, črtice pa nobene.
... da so v nekdanji Kekčevi deželi gradbinci hudo jezni
na novega župana, ker je gradbena dela za melioracijo zemljišč zaupal gradbincu iz sosednje in ne iz svoje občine.
... da so nekateri Šterntalča-ni trdno prepričani, da so jim bronasti kip narodnega heroja čisto zares ukradli cigani. In to beli cigani.
... da so v šterntalskem žo-gobrcarskem klubu nekateri ponovoletne razprodaje vzeli skrajno resno, saj so jih zapu-
stili že kar štirje igralci začetne enajsterice.
Vidi se ...
. da je delo na polju v nekaterih primerih možno tudi pri 10 stopinjah pod lediščem. Kot na pričujočem posnetku, ko so se prejšnji teden na polju pri Stojncih lahko spravili nad zaledenelo zemeljsko skorjo le s hidravlično žlico bagra.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
\		
1 04Jan.20U ob 09.25 uri		
	, faza 68.3%	
Nagrado podarja	
sreča za majhne in Ai -r^tgp^"	Wi fH www.DikaDolonica.com
Foto: M. Vidovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Člani IPA-sekcije za astronomijo Kasiopeja so izvedli javno opazovanje delnega sončevega mrka 4. januarja med 8. in 11. uro. Mrk so opazovali iz Slatine pri Cirkulanah. Fotografija, ki jo pošiljajo, je bila posneta ravno v času največje faze zakritja lune, ob 9.25. Posnel jo je Marko Vidovič z digitalnim fotoaparatom Canon EOS 550D, čas ekspozicije 1/2000 sek., zaslonka F20, objektiv Tamron 18-300mm, pred objektivom nameščena folija Mylar, ki je omogočila varno fotografiranje sonca. Vremenski pogoji: -11 °C, jasno nebo.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 17. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Radko Kaisersberger, Gerečja vas 1 e, 2288 HAJDINA.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
								
7			4	9	s			2
s		s	2		7	e		1
s	s		7		1		2	9
	9						1	
e	7		9		S		4	s
9		7	S		2	i		4
i			s	4	9			7
								
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	C	O
Bik	V	©©©	CC	OOO
Dvojčka	VV	©	CCC	O
Rai	V	©©©	CC	OOO
Lev	VV	©	CCC	O
Devica	VVV	©©	C	OO
Tehtnica	V	©	CCC	OOO
Škorpijon	V	©©©	C	OO
Strelec	VVV	©©	CCC	O
Kozorog	VV	©	C	OOO
Vodnar	V	©©©	CCC	OO
Ribi	VV	©	CC	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. januarja do 17. januarja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
***
Nekoč se je Charles de Montesquieu, eden največjih francoskih filozofsko-političnih pisateljev, prepiral z nekim politikom zaradi enega svojih filozofskih pogledov. Politik mu je ugovarjal in dodal: "Če ni vse natančno tako, kot vam pravim, vam dam svojo glavo!"Filozof je na to mirno odgovoril:
»Sprejmem darilo. Majhni darovi utrjujejo prijateljstvo.« ***
Eden največjih angleških pesnikov lord George Gordon Noel Byron se je poročil z Anne Milbank. Ker je bil zakon brez ljubezni, je že četrti dan po poroki pisal lady Melbourne: "Istega dne sem se oženil in prehladil."
***
Angleškega filozofa in politika Francisa Bacona je obiskala angleška kraljica Elizabeta I. v njegovi majhni hišici na deželi, ki jo je zgradil še pred svojim naglim političnim vzponom.
»Kako to,« ga je vprašala kraljica, »da ste si zgradili tako majhno hišo?«
»Nisem jaz kriv, da je zame hiša premajhna. Krivo je vaše
veličanstvo, ki me je napravilo prevelikega za to hišo.« ***
Eden največjih švedskih dramatikov August Strinberg je slovel kot velik sovražnik žensk. Nekoč se mu je hotela na kopanju ob Baltskem morju prikupiti že bolj priletna dama. Ob njem se je z ljubko kretnjo vrgla v valove. Kasneje je pri-sedla k pisatelju in vprašala: »Ali ste videli, kako so me valovi poljubili?«
Pisatelj je z mrkim obrazom odgovoril: »To sem moral spregledati. Videl sem samo, kako ste skazili valove.«
***
Da ni vse v videzu človeka, pove prvo srečanje francoskega književnika Stendhala s pisateljem Prosperjem Merimeejem. Ko ga je Stendhal prvič videl, je rekel: »Kdo pa je to grdo člo-veče zlobnih oči sprivihanim nosom?« Prosper Merimee ni o Stendhalu razmišljal dosti drugače: »Kdo pa je tisti debeluh z velikanskimi zalizci in mesarsko glavo?«
Ignac Koprivec (1910 Drbetinci-1980 Ljubljana) - 3.
Ignac Koprivec - pisatelj Slovenskih goric
Nadaljevanje
Kmetje včeraj in danes
Enako kot za andraževsko faro je Koprivec pomemben tudi za Sv. Bolfenk (Trnovska vas), saj je tam napisal svoje narodopisne črtice Kmetje včeraj in danes (1939). Predgovor jim je napisal trnovski in polenški učitelj in pisatelj Zmago Švaj-ger. Pisec opozori tudi na siromaštvo in bedo viničarjev in kočarjev v teh krajih.
V	njegovih delih se čuti poudarjeno socrealistično pisanje, vendar imajo vrednost zaradi opisovanja domačih krajev in ljudi. Danes spada knjiga že med slovensko klasiko. Kopri-vec je o njej izjavil, da je v njej naslikal življenje v Slovenskih goricah takšno, kakršno je, in ni njegova krivda, če je boleče. On ga je samo fotografiral.
V	knjigi Kmetje včeraj in danes je Koprivec zbral folklorne motive iz življenja slovensko-goriških kočarjev in kmetov. Motivi označujejo vaško ljubezen, gospodarjenje, kočarsko zagrenjenost, vdanost v usodo. Slog je bolj poročevalski kot umetniški, veliko je narečnih besed. Ljudske pesmi izražajo socialno in erotično stanje kmetov in njihov grob humor. Knjigo je pisal polnih deset let in vse dogodke spremljal.
Narodopisne črtice iz Slovenskih goric je založila hranilnica pri Sv. Lenartu leta 1939. Z njimi je Koprivec globoko prodrl v rodno pokrajino in človeka. Knjigo so oblasti v stari Jugoslaviji prepovedale, pravzaprav je bila zaplenjena, vendar je skoraj v celoti prišla v roke bralcev. Največji del naklade je varno spravil sin trgovca v Cerkvenjaku. Okoli 250 izvodov je z otroškim vozičkom prepeljal na svoj dom in dnevno po tri knjige prinašal v trgovino, kjer so v kratkem vse pošle. Emil Cesar se spominja, da so se nasprotniki pri tem posluževali podobnega in preizkušenega načina kot pred tem pri Lukarjih Antona Ingoliča. Motila jih ni samo vsebina, temveč tudi oblika. Nekateri klerikalni krogi so imeli v svoji ozkosti pomisleke že zaradi naslovnice, na kateri je bil upodobljen pravi srp, ki so ga sicer ljudje s pridom uporabljali in si brez njega žanjic in žetve ni bilo mogoče zamisliti.
Ob izidu knjige so vladajoči klerikalni krogi organizirali več kot 30 protestnih zborovanj, ki se jih je udeleževalo tudi do 500 ljudi. Nadaljnjo gonjo je preprečil začetek druge svetovne vojne.
V krajših sestavkih iz kmečkega življenja biča pisatelj takratne družbene razmere v Slovenskih goricah. Idilo
Foto: TV-15, 18. 12. 1980, št. 50
V vojaški uniformi takoj po vojni
motijo gospodarska kriza in izterjevalci davkov. Vsebinsko so črtice razdeljene po štirih letnih časih in so krepko ter naturalistično napisane. Predvsem so to ljudski običaji ob raznih priložnostih skozi vse leto. Značilne so pesmi predic, posebno o gospodarjih in pre-lji, »ki tenka je kot jetika, suha kak lopata ...«. Včasih so v teh krajih gojili mnogo lanu, iz katerega so izdelovali domače platno. Le stare lanišnice še tu in tam spominjajo na tiste čase. Bralca prevzamejo tudi lepi opisi krajev v dolini Pesnice. Značilni za to pokrajino so tudi jagnedi ob cestah. Zima se prične z novoletnim vošči-lom, »vogledniki«, možitvijo, gostuvanjem, orači, kolinami. Pomladi se odprejo zidanice, po vinogradih žvenketajo mo-tike, gorijo kresovi, narava se oživlja, gorice se vzdramijo. Poleti se bliskajo kose, zori žito, romarji vežejo cule, potekajo primicije in žegnanja. Jeseni ličkajo koruzo, pričnejo se trgatve, martinovanja, jesenske podobe, praznujejo god čaro-dejne svetnice Lucije.
Kmetje včeraj in danes so slavospev Slovenskim goricam, poveličujejo pa tudi slovensko-goriško ljudstvo, ki je ohranilo svoje pesmi, pregovore, navade, običaje, vraže v bogatem domačem jeziku.
Črtice so imele dvojni pomen: podajale so etnografsko podobo kmetov v Slovenskih goricah, obenem pa prikazovale tudi njihov družbeni položaj.
Knjiga je vir za raziskave o slovenskem narodopisju. Dr. Angelosu Bašu je bila podlaga za sestavek »O zemljiški lastnini in delu v Slovenskih goricah med svetovnima vojnama«. Jaka Slokan sodi, da se je s to knjigo Koprivec približal velikanoma slovenske lepe besede Ivanu Cankarju in Lovru Kuharju - Prežihovemu Vorancu.
Pot ne pelje v dolino
Roman Pot ne pelje v dolino je naletel pri bralcih na ugoden odmev, kritika je roman ocenila za knjigo leta, zanj je dobil nagrado Prešernovega sklada, po njem so celo pripravljali filmski scenarij. Tudi po lastnem prepričanju je s tem romanom dosegel vrh svojega pisanja. Tako je sodil o romanu:
»Roman Pot ne pelje v dolino opisuje povojno kmečko življenje v Slovenskih goricah. V letih, ki so potekla od tistega časa, iz katerega je vzeta snov za moj roman, je bilo na vasi napravljenega marsikaj, da bi burni dogodki uvajanja socialistične preobrazbe v prvih povojnih letih zatonili v pozabo. Razkrilo se je namreč, da so se zgodile pri tem velike krivice. Aktivisti so s trdimi rokami za-sejali po vrhovskih vaseh toliko gorja prav zato, ker niso hoteli razumeti ljubezni človeka do zemlje in njegove skrbi za obstoj. Imeli so tako moč, da so se lahko poigravali z usodo celih naselij, zato so brez pomisleka poniževali človeka. V tistih časih se je pokazalo, do kakšnega

.■..■ i:;" : ■ ' ■ : 1 1 ' :"i -i/ ■ ■ ■ ■_:_i_
••••• ••••• •. ••••• ......................■:■•■::
■ ■ .-"...^mi'*
Povabljeni gostje pri Koprivčevih konec leta 1965. Z leve: Anton Ingolič, Zinka Koprivec (žena), Ignac Koprivec, Bilka Koprivec (hčerka), Branko Hofman (stoji), Mitja Mejak, Kajetan Kovič, v ozadju - vidi se le del glave - pa je Ferdo Godina.
absurda se lahko razvije človeška gospodovalnost, če se nekontrolirano uveljavlja, in do kakšnega mučeništva takšno ravnanje vzdigne človeka, ki brani svojo zemljo, svojo človeško pravico in obstoj. Roman je zahteval od mene pisateljski prijem brezobzirnega prikazovanja človeške resničnosti.«
Ob pisanju romana je Ko-privca preganjalo tudi vprašanje, kakšna je naloga leposlovnega pisanja. Naj se umakne v abstraktno sanjarjenje in si zatisne oči pred usodnimi življenjskimi vprašanji ali nastavi ogledalo življenju, kjer Ploji in Grili teptajo pravico ljudem v imenu socializma in mislijo, da jih ne bo nihče prepoznal, ljudje pa bodo še naprej prenašali krivice?
V romanu se spopadata dva svetova, individualni in kolektivni princip. Trdo kmečko delo je izgubljalo pravo vrednost, na to mesto je stopala nova oblika obdelovanja, iz katere so rasli močni družbe-nomoralni konflikti. Koprivec je kot tenkočutni opazovalec postavil v središče dogajanja Bračkovo ljubezen do zemlje, njegovo osebno bolečino ob nevarnosti, da mu zemljo iztrgajo iz rok, njegovo upornost in spoznanje, da je v siloviti ljubezni ostal osamljen. Osrednja zgodba romana je Bračkov boj za svojo zemljo. Iz doline pride redkokdaj kaj dobrega, spodaj so sodišča in zapori. Braček do konca ljubi svoje griče. Upa si povedati, kar misli in hoče. Namigovanje, da je med vojno sodeloval z Nemci, je izmišljeno. Pri njem so pripravljali napad na nemško žandarmerijo, bil pa je tudi v pohorski četi. Po vojni so ga obtoževali, da nasprotuje novi oblasti in »novemu človeku«, ki pa je le brezdušni uradnik. »Slast ustvarjalca sredi žive narave je motiv, ki se velikokrat ponovi kot kompozicijski refren in kot Bračkova temeljna bivanjska misel in občutje.« (Zadravec1999: 173) Najvišji vrednoti sta mu delo in svoboda na lastni zemlji. Zemlja ne daje samo žetve in kruha, ampak ga napolnjuje s tiho srečo. Zemlja ima skrivno moč, iz katere črpa za svoje življenje. Za njo je sposoben vse
žrtvovati. Braček ni le v sporu s krajevnimi oblastmi, temveč tudi s svojima sinovoma, ki bolj prožno dojemata politične in tehnološke spremembe na vasi. Na svojih sinovih zida prihodnost gruntiča. Stavi na svoja sinova in naslednika, ki pa ga izneverita. Vzgajal ju je v ljubezni do zemlje, ampak neuspešno. Sina Južeka osrečuje tovarna, drugi sin, Franc, se vrne iz vojske in ga preseneti z vprašanjem, če mu je vse to potrebno. Živo in do bolestne stopnje je podano erotično razmerje sina Lujza do Fanike. Poleg družbene se za Bračka prične družinska drama. Krojač je prepričan, da bi morala priti še ena revolucija, Braček je pogumen, vendar ni zmožen voditi upora. Braček je imel kot hlapec težko življenje, gruntič si je pridobil v spopadu z »ročico« s premožnim in bahavim kmetom Povrom. Najhujši Bračkov nasprotnik je ljudska oblast in uzurpator krajevne oblasti Gril. Direktor zadruge Ploj ukazuje, kam in kaj saditi. Pisatelj je Ploju zavestno podtaknil še nemoralnost v erotičnih odnosih ter sodelovanje pri nacističnih zločinih med vojno. Braček je pripravljen prej vse uničiti kot izročiti v zadružno obliko. Občina ponuja Bračku kočo v dolini, sinova ga prepričujeta, da je zaviralec napredka. Starejšega napodi, mlajši se odloči, da bo traktorist v zadrugi. Bračka aretirajo zaradi napada na posestvo. Braček zaničuje ženo in jo pretepa, vse bolj tone v blaznost. Preseliti se mora v bajto v dolino, Grila pa odstavijo po ukazu iz Ljubljane. Novi okrajni tajnik vrhovcev ne bo silil sem ter tja. Braček in Liza se vrneta v svoj hram, vrneta se tudi sin Južek in Lujzek iz zapora po očetovem pričanju o nekrivem strelu. Liza doživlja socializem kot mir in srečo, tudi Lujzek pravi, da ne pozna lepšega kraja na zemlji. Liza je žena in mučeni-ca, ki je v romanu dobila svojo umetniško upodobitev.
Epske podobe oseb in pokrajine so resnične. Braček in njegovi uporniki so uporniki z desetletno zamudo. Pripovedovalec se preveč ukvarja z neu-resničljivo fiksno idejo o zemlji
v sistemskem spreminjanju družbe. Socialistični veljaki so Bračka potisnili v agonijo, njegov notranji telesni in čustveni vihar je včasih preveč razvlečeno opisan.
V svojih delih, še posebej pa v romanu Pot ne pelje v dolino, je Ignac Koprivec nemara najbolj prepričljivo v povojni literaturi opisal tragiko, ki jo je v življenje posameznikov prinašala družbena in miselna preobrazba slovenskega kmetstva.
Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist
Literatura:
BREZOVAR Marjan: Ignac Koprivec - Hiša pod vrhom. Naša sodobnost, 1958, let. 60, št. 8-9, 828-830.
CESAR, Emil: Ignac Koprivec; V spomin ob 80-letnici. Delo (2. julij 1987).
EMERŠIČ, Jakob: Osebnosti krajevne skupnosti Vitomarci. V.: Vitomarci: 700 let (ur. Vida Toš), Sv. Andraž: Krajevna skupnost, 1997, 13-15.
FORSTNERIČ, France, in EMERŠIČ, Jakob: Ptuj in okolica v luči pomembnih osebnosti. V.:Ptuj, Skupščina občine Ptuj, Turistično društvo Ptuj in Spektar Zagreb, 1975.
KOPRIVEC, Ignac: Kmetje včeraj in danes: Narodopisne črtice iz Slovenskih goric. Založila glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, 1939.
KOS, Janko: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana: DZS, 2002.
KOVAČ, Andrej: Ptuj in okolica v pesmi in povesti. V.: Ptujski tednik (19. julij 1957) str. 3. let. X, štev. 27.
KRAJEVNI leksikon Slovenije, IV. knjiga: Podravje in Pomurje, Ljubljana: DZS, 1980,391-392.
KREFT, Ivan: Ignac Koprivec; In me-moriam. Naši razgledi (26. december 1980), 711.
KREFT, Ivan: Ignac Koprivec. TV-15 (18.12.1980).
KUPČIČ, Edo: Vodnik po turističnih poteh občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Vitomarci: Društvo vinogradnikov in sadjarjev, Turistično društvo, Društvo gospodinj, Društvo upokojencev, Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, 2008.
MEVLJA, Dušan: Ignac Koprivec. Večer (7. december 1990), 15.
MEVLJA, Dušan: Ignac Koprivec: ob 85-letnici rojstva. Večer (8. julij 1992), 14.
SLOKAN, Jaka: O revolucionarju, komunistu, partizanu, pisatelju - Ignacu Koprivcu. Kmečki glas (29. april 1981), 23.
SLOVENSKA književnost III. (Jože Pogačnik... et a). Ljubljana: DZS, 2001.
SLOVENSKA književnost II. (Franc Zadravec) Ljubljana: DZS, 1999.
Š.: Lep knjižni dar»Kmečke knjige«, Ptujski Tednik (18. junij 1954), 3.
ŠIFRER, Jože: Ignac Koprivec, Pot ne pelje v dolino. Sodobnost, 1966, let. 14., št.2, 211-214.
ŠRIMPF, Franc: Umrl pisatelj Ignac Koprivec. Večer (12. december 1980), 6.
VURNIK, France: Ignac Koprivec: In memoriam. Sodobnost 1981, let. 29, št. 2, 129-131.
Foto: arhiv
Prireditvenik
Torek,11. januar
Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven Maribor, pri Koloseju, brezplačno drsališče
Sreda, 12. januar
14.00
Ptuj, CID, zasedanje ptujskega občinskega otroškega parlamenta, tema »Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika«
Četrtek, 13. januar
18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, koncert Nostalgija, vabi OŠ Mladika
19.00 Ptuj, klub Gemina XIII., Srbsko novo leto
19.30 Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za abonma Dijaški 12,
Študentski opera balet in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Devetsto, MalOd, za izven
Petek, 14. januar
16.00 Ptuj, Mestno gledališče, Picasso, za dijaški abonma in izven 20.00 Ptuj, Dom kulture muzikafe, Konstelacijajazz
Kino Ptuj
Petek, 14. januar, ob 18.00 Art risanka: Panika na vasi - animirana komedija. Ob 19.30 Paranormalno 2 - grozljivka. Ob 21.10 Art program: Morilec v meni - kriminalna drama.

O O □ 0 Ü □ 0 O U □ O
Se želite zaposliti v prijetnem delovnem okolju, ste pripravljeni na nove izzive in znanja, imate občutek za odgovornost, ste komunikativni in nadpovprečno zavzeti za delo? Prijavite se za delovno mesto:
VODJA MARKETINGA M/Ž
Od vas pričakujemo najmanj VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Delo bo obsegalo načrtovanje, pripravo marketinške strategije in izvedbo najrazličnejših marketinških aktivnosti na različnih področjih.
ASISTENT MALOPRODAJE M/Ž
Od vas pričakujemo najmanj VI. stopnjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju nabave in prodaje.
Ponujamo vam zagotovljeno delovno mesto v uspešnem slovenskem
podjetju, redno plačilo ter dinamično in pestro delo. Vašo prošnjo skupaj z življenjepisom pošljite na naslov: Pikapoka d.o.o., Slomškova ulica 3, 2250 Ptuj ali na info@pikapolonica.com do 19. januarja 2011.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva možnost razreza na 25 ali 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor Ursus ali IMT. Tel. 051 639 777.
KUPIM traktor Zetor, tel. 070 521 564.
BELE kokoši, 4 kg, po 3,80 € za žival, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo, prodam kosilnico SIP 165 in osebni avto BMW 316. Tel. 041 645 875. Jože Muršek, Jurovci 5.
PRODAM telico, brejo osem mesecev. Telefon 041 368 431.
MOTORNA VOZILA
Do 50 % znižanje zimskih in letnih avtoplaščev (do odprodaje zalog). Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
V čefrfelr ob 20.00 uri
Orfejcek
^
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Telefon 031 233 264.
V CENTRU PTUJA oddam v najem trisobno delno opremljeno stanovanje. Telefon 031 590 636.
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi! Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391
iT^oituZajhz nai na iuztounzm ijitztu!
RADIOPTUJ
ta, ¿filetu
WWW. radio-ptujisT^)
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v januarski številki med ostalim preberete o novih sortah jabolk, o kratkotrajni ozelenitvi vinogradniških tal, o delu v vinski kleti, v prilogi Vrtnine pa pišemo o ekološki pridelavi semena ter o načrtovanju zelenjavnega vrta.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radlo-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
10 let že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ne noči, da z nami nisi Ti.
V SPOMIN Janko Horvat
BUKOVCI 116 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Kruto je bilo in nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč si odšel v neznano! Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, v naših srcih za vedno boš ostal.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 62. letu zapustil naš dragi mož in oče
Milan Strgar
IZ ŠTUKOV 38
Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v torek, 11. januarja, ob 15. uri iz vežice na ptujskem pokopališču.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Ivane lfodelšek
IZ JANEŽOVCEV 5 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen obred in lepe poslovilne besede, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, molivcu za molitve, zastavonošem ter društvu upokojencev in Rdečemu križu, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu zavodu Jančič iz Lenarta in hvala Daničinim sodelavcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
U'UiH'M-lHWIH
dr. Dražen Babic
v Durmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Iirfarmodie na tel: 00 385 98 72S 293
RADIOPTUJ
89,8-98,£-l04;3
ODKUPUJEMO različne sortimente hlodovine:
rdeči bor, zeleni bor, smreka ter ostale vrste hlodovine. Odkupujemo todi celulozni les, tehniini les, drva, goli. Kontakt: 041 /SI 208 in 041 665 373, C-LES, d.o.o., Cesta v Železnike B, Loče.
www.tednik.si
ED KORANTOV DUH - PTUJ organizira sejem rabljene korantove
opreme v soboto, 15., in v nedeljo, 16. januarja, med 8. in 18. uro v PGP KICAR. Vljudno vabljeni!
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SP
TV
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SPORED ODDAJ
TOREK 11.1.
8.00 Destrnlk - Božični koncert 9.30 Polka In majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka 20.00 Oddaja iz občine Destrnik 21.05 Ptujska kronika PeTV 22.10 Mozaik kulture 22.40 Glasbeni utrinki 23.00 Vldeo strani
SREDA 12.1.
8.0010 let Društva žena Hajdina 9.15 Ptujska kronika PeTV 18.00 Polka in majolka 20.00 Hajdina - S pesmijo v novo leto 21.30 Glasbena oddaja - arhiv 22.30 Mozaik kulture 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 13.1.
8.00 Božično - novoletni koncert na Polenšaku 9.00 Polka In majolka 18.00 Glasbena oddaja 20.00 Mladinski cerkveni zbori na Polenšaku 21.10 Ptujska kronika PeTV 21.30 Povabilo na kavo 23.00 Video strani
PETEK 14.1.
8.00 Gorlšnica - Iz naših krajev 9.00 Zaključek na OŠ Lenart 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja 18.0010 let Twirling Lenart 20.00 Gorlšnica - Iz naših krajev 21.20 Polka in majolka 23.00 Vldeo strani
Muretinci • Gnusno, neodgovorno in nevarno početje
Zgodba o zavrženem psu, ki je postal lisica
V sredo, 29. decembra, nas je po telefonu poklicala naša bralka Z. K. iz Muretincev in nam sporočila, da je med sprehodom proti Borlu ob mostičku prek lokalne ceste Muretinci-Borl opazila modro vrečko, iz katere je kukal okrvavljen gobček neke živali - menila je, da je psiček.
Ko si je najdeno pogledala nekoliko bliže, je onemela, saj je bilo videti žival, ki jo je verjetno nevesten lastnik ali drugi občan morda poskušal pokončati s kakšnim udarcem po glavi, jo zavezal v vrečko za smeti in jo neodgovorno vrgel pri mostu v obcestni jarek. Na spodnjem delu vrečke je bilo namreč jasno videti, da si je žival v smrtnem boju vrečko pregrizla, da je lahko s smrčkom prišla do zraka, vendar očitno ni imela dovolj moči, da bi se splazila iz vrečke. Svoje pa je očitno storil tudi mraz in uboga žival je dočakala kruto smrt. Gnusno in neodgovorno početje, je dejala, in tako smo dejali tudi mi, ko smo se odpravili na ogled in krut prizor tudi fotografirali.
O najdbi vrečke, iz katere je kukal gobček, smo obvestili Veterinarsko bolnico v Ptuju ter predsednico Društva proti mučenju živali Ptuj Kristino Pšajd, ki je bila nad dejanjem ogorčena in nas napotila, da najdbo prijavimo veterinarski inšpekciji. Tako smo tudi storili in o tej okrutni zadevi obvestili veterinarsko inšpektorico Branko Kozenbur-ger. Ta je zadevo prevzela v uradno preiskavo in nam pojasnila, da gre za precej resen prekršek, oziroma kaznivo dejanje. Če bo inšpektorica ugotovila, kdo je to okrutno dejanje storil, bo proti njemu uveden kazenski postopek, za katerega je po 342. členu kazenskega zakonika zagrožena tudi zaporna kazen do 3
mesece. O zadevi je v skladu z zakonom obvestila tudi policijo, ki bo poskušala storilca izslediti na podlagi prstnih odtisov in drugih forenzičnih indicev ali celo preiskav.
VURS: Ni bil pes, ampak lisica
Za nekaj pojasnil v zvezi s tem primerom smo v elektronskem dopisu povprašali tudi vodstvo ptujskega območnega urada Veterinarske uprave republike Slovenije, od koder nam je direktorica tega urada Darja Mlinaric 6. januarja posredovala dopis, v katerem je med drugim zapisano: „Kot ste sporočili, ste prvo informacijo o najdbi poginule živali dobili že 29. decembra 2010 od občanke Z. K. iz Muretincev. O najdbi ste nas obvestili 30. decembra ter navedli, da gre po vsej verjetnosti za pretepenega psa, ki so ga našli v plastični vrečki, odvrženi ob cesti. Iz vrečke je molel samo del smrčka, po vašem predvidevanju naj bi bil pes še živ, ko ga je nevestni lastnik ali neznan občan spravil v vrečko in jo odvrgel v obcestni jarek.
Naša preiskava je pokazala, da v vrečki ni šlo za odvrženega psa, ampak za lisico. Glede na morebitno prisotnost stekline v populaciji lisic je bil kadaver lisice naslednji dan poslan na veterinarsko fakulteto nacionalnega veterinarskega inštituta, enota za diagnostiko kužnih in drugih
Foto: M. Ozmec
Grozen je bil že sam pogled na okrvavljen in zamrznjen smrček, ki je kukal iz razgrizene vrečke, po čemer je možno sklepati, da je umirajoča žival prestajala velike muke.
bolezni živali v Ljubljani, kjer pa so ugotovili, da vzorec ni bil primeren za preiskavo zaradi poškodovane glave. Zaradi navedenega obstaja utemeljen sum, da je bila žival stekla. Obvestili smo vse, ki so bili v kakršnem koli stiku s poginulo živaljo zaradi zaščite proti steklini.
Ker ne vemo, kdo je storil to dejanje, smo zadevo predali Policijski postaji Ptuj in podali prijavo proti neznanemu povzročitelju, ki o najdbi kadavra ni obvestil pristojnih služb, ampak ga je odvrgel na javno mesto. Primerno je, da o nevestnem ravnanju neznanega storilca napišete kratek članek, vendar je pomembno tudi to, da objavite kratka navodila o ravnanju občanov v
podobnih situacijah.
V primeru najdbe poginule ali usmrčene živali so imetniki živali ali druge fizične in pravne osebe dolžne le-to prijaviti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, kot izvajalcu javne službe veterinarske higienske službe. Če se trupla poginulih ali usmrčenih živali nahajajo na javnih poteh ali cesti, je dolžnost upravljavcev cest, drugih infrastrukturnih objektov in policije, da prijavijo najdbo veterinarsko higienski službi.
Živalska trupla na mestu pogina ali najdbe prevzame Nacionalni veterinarski inštitut, oziroma veterinarsko-higien-ska služba in zagotovi njihov prevoz do vmesnega obrata kategorije 1 in 2, v katerem se po potrebi opravijo obvezne diagnostične preiskave. Trupla živali s cest ali naselij je treba prevzeti prednostno, čim prej po prijavi pogina. Imetnik poginule ali usmrče-ne živali in druge fizične in
pravne osebe pa so dolžne do prihoda delavcev nacionalnega veterinarskega inštituta preprečiti dostop drugim nepooblaščenim osebam."
Naj nevestnega človeka, ki je storil to okrutno, neodgovorno in celo nevarno dejanje, ter vse tiste, ki so že ali bodo morda še kdaj nameravali pokončati domačo žival na podoben način, opomnimo, da je v zakonu o zaščiti živali med kazenskimi določbami v 45. členu zapisano, da se z globo od 2.400 do 84.000 evrov kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki usmrti žival v nasprotju s 24. členom zakona.
Z globo od 1.600 do 42.000 evrov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki takoj ne oskrbi bolnih, poškodovanih in onemoglih živali, ne nadzira rejenih in hišnih živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega zakona, ki ne zahteva pravočasne veterinarske
Osebna kronika
Rojstva: Vesna Titan, Belski Vrh 7, Zavrč - deklica Ines; Nevenka Kondrič, Hlaponci 36, Polenšak - deček Niko; Bojana Nemec, Gomila pri Kogu 52, Kog - deček Rok; Sabina Gabrovec, Ulica Avgusta Hlupiča 4, Ptuj - deček Nejc; Sara Kralj, Pavlovski Vrh 29, Ivanjkovci - deček Julijan; Darja Vrbnjak, Moravci v Slov. Goricah 57 a, Mala Nedelja
-	deklica Melani; Monika Ga-šparič, Gornji Ključarovci 1, Sveti Tomaž - deklica Nuša; Klavdija Žvajkar, Čagona 4, Cerkvenjak - deklica Vanesa; Mihaela Dacinger, Podlože 77, Ptujska Gora - deček Jaka; Bernarda Kozel, Rimska ploščad 1, Ptuj - deček Mark; Jožica Prijol, Nova vas pri Mar-kovcih 88 a - deček Sergej; Danijela Sekej, Sestrže 37, Majšperk - deklica Laura; Anica Lukman, Loperšice 2, Ormož - deček Mihael; Sabina Cebek, Jiršovci 20 a, Destrnik
-	deček Niko; Nataša Biček, Podgorje 4, Apače - deklica Alina; Breda Ocepek, Strug 1, Makole - deklica Zoja; Renata Kolmačic, Zavrč 11 - deklica Kaja; Lidija Križmaric, Arbajter-jeva ul. 1, Ptuj - deček Luka. Umrli so: Elizabeta Zavec, rojena Žitnik, Zagojiči 20, rojena 1933 - umrla 31. decembra 2010; Ivana Kukovec, rojena Janžekovič, Bukovci 174, rojena 1919 - umrla 31. decembra 2010; Anton Venta, Cvet-kovci 61, rojen 1930 - umrl 28. decembra 2010; Alojz Rotar, Drbetinci 59, rojen 1930 -umrl 2. januarja 2011; Marija Safošnik, Pongrce 22, rojena 1923 - umrla 2. januarja 2011; Stanislav Štumberger, Pristava 26, rojen 1954 -umrl 1. januarja 2011; Franc Koderman, Pobrežje 28 a, rojen 1942 - umrl 4. januarja 2011.
Poroka - Ptuj: Dušan Fridl, Lancova vas 22, Videm, in Milena Cvetanovic, Ane Frank 5, Beograd.
pomoči in oskrbe bolnih ali poškodovanih živali, veterinarske pomoči pri porodih, kadar je potrebna, ali ne zagotovi ustrezne nege bolnih, poškodovanih in onemoglih živali. Naj vas v imenu vseh nemočnih štirinožnih kosmatih ljubljencev in drugih živali spomnimo, da so živali človekov najboljši prijatelj. Le zakaj jim človek tega v mnogih primerih, med katerimi je tudi ta, ne vrača?
M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
Foto. M. Ozmec
Vrečka z zavrženo živaljo je bila najdena tik ob mostiču na cesti med Muretinci in Borlom (spodnji del fotografije).
Danes bo oblačno. Občasno bo še rahlo deževalo, pogosteje na zahodu. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 700 m. Popoldne bo dež večinoma ponehal, kakšna malenkost bo do noči možna le še ponekod na zahodu. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 3 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C.
V sredo in četrtek bo delno jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne megleno.