(it. my A I HIT. WTMg Pill OTRDI 07 TOII. E T. By A. B. riLcte Največji slovenski * f Uriinft državah I Velja sa vse leto. ....... Za pol leta.............. Za Mew YoVk celo leto ... Za inozemstvo celo leto... i> j $6 00 . 3.50 . 7.00 . 7.00 I GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily in the United States. # Issued every day exeept Smndays and legal Holidays. sr 76.000 Readers telefon: SS7t cortlahdt. Entered ss Second Class Matter, September 31, 1903. at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. telefon: 4687 cortlandt. NO 167. — 4TEV. 167. NEW york, saturday, july 17, 1920. — sobota, 17. julija, 3920. volumx xxvm. — letnik xxvni. NAJNOVEJŠE IZ POLITIČNIH TABOROV feE VEDNO HOČEJO LA FOLLETTE A. — NOBENEGA STRAHU PRED TRETJO STRANKO. — NASPROTNICI- ŽENSKE VOLIL NE PRAVICE BODO NAJBRŽE KMALU PRI HARDINGU V AV DINECI — HARDING NEPRISTRANSKI. r ,t i i*u Chicago, |I1.. Ifi. julija. Nadaljni po->kns. da m» ustanovi tretjo ntko, l»o vprizorjrtt \ trrh tt>iill in tii^r od strani o rpa nizali je rrano\ svffori e .ojne, kot j*1 objavil prejšnji predsednik organise, Harlow. Wtt-runi svesn^p«' vojne Vodo sklicali politično konvencijo, je r-fkfi, - »»» v«.' lilterulne skupine, ko povabljene na vdeležbo. vali lxm»o sen h t or j« Iji Follete, jtrospodu Hivana ter vse druge »redne voditelje, dn zborujejo z nami. Ohjava se je /»vršili« na t If-bo v komiteja, 48, so se uprli konvem ije farnimi-k«1 in delavske stranke in ki so se nato zopet hrttali, da vidijo, kaj bi se dalo napraviti. Marion, Ohio Iti. julija. — Senator Harding je izjavil včeraj, da je prepričan, da ne bo tretja stranka »vplivala na glasovanje v republikanski stranki i»»-|>i blikanska stranka je dosti široka, da zadosti željam delaveev, farmerjev in trpoveev. To je napredna platforma, ki se obrača na \>e dobre Amerikanee. Kandidat je dal izraza •v oje lun xados*' eitju, da je senator L& Follette odklonil sprejem kandidature tretje stranke. Kandidat je bd <•< li dan ?apo*len s tavo svojega sprejemnega govora Washington, I) 1C. julija. —• Senator Harding je zvezi nasprotnic /ei.ske volilne pravice pismeno sporočil, da je pripravljen sprejeti jih. Gospa Horace Brock, preds»edni»-a republikanskega oddelka /veze, jt dobil pismo, ki je datirano z dnem 6. julija. V tem j.isinn pra\i kandidat, da je tako nepristranski, da lahko zasliši vse stranke. * Mary Kdbreth, predsednica zveze, je izjavila, da je rrsolucijski komite j grdo postopa! z /vezo. Ženske so morale čakati dva dni, pred-ito se jih je zaslišalo, do«" in; je kouiitej sprejemal de-putaeije črncev, Indijancev, Koreatic v in drugih. NEMCI MORAJO UGODITI ZAHTEVAM ZAVEZNIKOV V SLUČAJU. DA TEGA N BODO EOTELI STORITI, BODO ZA VEZNlfiKE ČETE ZASEDLE DOLINO REKE RUHU — ZAVEZ NIftKA KOMISIJA BO IZBOLJ&ALA ŽIVLJENSKI STANDARD N£M*KEGA PREMOGARJA. SUHAČI PROTI DEM. KANDIDATU G0XU GLAVARJI SUHAGEV NAMERAVAJO VPRIZORITI PO CELI DEŽELI RAZŠIRJEN BOJ PROTI GOVERNERJU C0XU. — D2-MQKRATIČNI KANDIDAT SE DOSEDAJ ŠE NI OFXC'LTELNO ZAVZEL ZA PIJAČO. Spa, Belgija, 16. jnlija. — Povelja so bila /..» pripravljena za za-sedenje doline reke ltoVir. če ne bodo nemški delegati pristali v zahteve zavezniških ministrov, tikajoče se dobave dveh miljo no v ton premoga na mesec t-kom naslednjega pol leta. Ta zahteva je bila zadnja beseda (hI strani zaveznikov in treba ji je zadostiti brez ugovora. N'eiuei morajo vzeti v plačilo za vsako tono premoga $1.25 v zlate, m nobenega centa se ne bo podpisalo na račun vojne odškodnine, katero morajo plačati Neme<. Nemška verzija zavezniških pogojev se radikalno razlikuje od verzije kot je bila objavljena v zavezniških krogih. V nemškem glavnem stiinn so objavili nemški prevod zavezniških pogojev, katerih sami niso hoteli oh javiti, m na tu način so prišli pogoji v roke zavezniških in nemških poročevalcev. V Kssenu je zavezniška komisija, v kateri bo zastopana tudi Nemčija in k'i bo imela nalogo izboljšati standard življenja med pre-mogarji v namenu, dr. se poveča njih produkcijo. Dogovor določa tudi stalno delegacij:« reparacijske komisije v Berlinu, ki l»o nadzorovala nemšk** operacije s premogom. Nieesar definitivuega se ni izvedelo včeraj zvečer v nemškem glavnem stanu, vendar pa se domneva, da bodo sprejeli Nemci pogoj no. Pogoje, katere je izročila konferenca nemškemu finančnemu ministru Simonsn, se mii, tra v splošnem za odločilno zmago politike, za katero se je zavzemal Milierand. Columbus, Ohio, IG. januarja. — Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja Antisalonsl'.a liga na to, da dvigne nad gravo goveruer-ja Coxa kot predsedniškega kandidata isto gorjačo, katero je na neuspešen način vihtela tekom zadnjih dveh let njegove sedanje administracije kot goverr.er. Najti je tudi dosti dokazov7, da se kandidat pripravlja na sprejem izzvanja in da m* bo hotel sprejeti nikakih diktatov od strani Lige, niti glede polit'ke, katero bo zasledoval kot kandidat, niti glede stališča, katero bo pozneje zavzel glede liberalizacije Volsteadove postave. Prišlo bo do boja, v katerem se bo pokazalo, če bo pijača vprašanje, ki bo prišlo tekom kampanje na površje ali ne in drugič e,| bo Liga v stanu še nadalje trditi,* da nima ameriški narod pravice uveljavljati postav glede svoje osebne svobode. S tem pa še ni rečeno, da se je governer C'ox zavzet za pijačo Pred kratkim je izjav i, da je za izvedbo vseh postav, ki so uveljavljene, da pa se ozira na volitve v kongres kot sredstvo, s pomočjo katerega ameriški narod lahko pokaže, kaj hoče z oziroin na Volsteado-vo postavo. Srd Anti-salonske lige se obrača proti governerju Coxu in to se bo pokazalo tudi tekom kampanje. Na drugi strani pa se je tudi med mokrači pajavil dvom, če je Cox v resnici tako moker kot so oni domnevali v Času, ko so glasovali zanj. , Governer Cox bo jutri odpotoval v Washington, da se posvetu- Takc je rekel sovjetni vojni mini- Prejšnjemu kajzerju so hotel; da-1 Ustraši zo streljali iz zasede na vo- je s predsednikom. Ko bo v Washingtonu, ne bo nič presenetljivega, ster Trocki. — Rusi ne zahtevajoči tisoč milijonov mark, a spcijali- jake in policiste. — Eden je bil če se bo posvetoval tudi z državnim tajnikom Colby-jem. Governer Cox je pozitivno izjavil, da ne bo razpravljal o spor nih vprašanjih, dokler ne bo imel svojega formalnega sprejemnega govora. Bol j še viški vojni minister Leon | Medtem ko se v Spa delegati zajci so zažgali sodnijsko poslopje, v J Vsa znamenja kažejo, da bodo trije glavni stani za demokra-Tročki je rekel včeraj v nekem veznikov in Nemčije prepirajo ra- katerem bi se imel vršiti prOcesItično narodno kampanjo. Eden se bo nahajal v New Yorku, drugi v svojem govoru, da bo boljševiška d: v Šine odškodnine, katero naj proti .losephu O' Dohertv, siun- Chicagu in tretji v San Franciseu. Mesto Columbus si na vse načine Rusija šele tedaj sklenila s Po- [M plačala Nemčija in ki pomenja f« inskemu članu parlamenta, ka- živijeiije ali smrt za Nemčijo, jejterega dolže, da je pobiral denar ušlo splošni pozornosti, da so re-^"1 irski republikanski parlament, akcijonarji v pruskem deželnem j Požgano je bilo tudi sodnijsko OBSEDNO STANJE V LONDONDERRY NA IRSKEM. NAJPREJ V VARŠAVO, j HOTELI SO DATI j IRCI SO ZAZIJALI POTEM PA MIR!! MIUARDO KAJZERU SODNIJSKO POSLOPJE od Poljakov odškodnine. - London, Anglija, 1(J. julija. — sti so nakano preprečili Berlin, Nemčija, julija. — mrtev, dva pa ranjena. Belfast, Irska, 16. julija. — Ir- seie tetiaj sklenila l.jaki mir, ko bodo boljševiške čete vkorakale v glavno infs/oVoIj-ske, v Varšavo. Poljski demobranski svet. ki iz- zboru stavili predlog. 4la se sprej-vtija diktatorsko oblast, je skle- zahteve llohenzollerncev. stav nil sprejeti predloge angleškega |jWie ,.a Prusijo. v bloku" in brez lebate. Po energični opoziciji so- predsednika Lloyd ministrskega George-a. Berlin, Nemčija, IG. julija. — takega napravilo skrajno slab utis ('rad n o brezžično poročilo Leni- v Spa, se je zahvaliti, da je bila nove vlade v Moskvi pravi, da *<>-'rešitev zadeve preložena n?. je-vjetna vlada ne bo zahtevala ni-'sen kake odško ki »kuiajo dovesti do zmanjšanja državnih fondov v namenu, da s tem ustrahujejo vlado. Njegov nagovor je sprejela zbornica z velikim odobravanjem. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, nn Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-•tve italjanskih lir po sledečih eenah; MIR Z AVSTRIJO JE SEDAJ POPOLEN. Pariz, Francija, 16. julija. — Izmenjava ratifikacij mirovne pogodbe, sklenjene v St. Germain, ki je izpopolnila mir med zavezniki in Avstrijo, se je za vršila danes dopoldne v francoskem zunanjem uradu. Jules Cambon je predsedoval eerimoniji. Pozneje je podpisal Herč, zastopnik Cehoslovaške. dogovor za verstvo manjšin v ozemljih prejšnje avstro-ogrske monarhije. RABLJI BO ZAŠTRAJKALI. 50 lir .... $ 3.70 100 lir .... $ 6.80 300 lir .... $20.40 600 lir .... $32.00 1000 lir--------|64.00 Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nun je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa Now York Bank Draft Tvrdka Frank S a k s e r, 8S Cortlandt St., Hew York N. .V London, Anglija, 15. julija. — Kot se poroča so rabi j i v Nemčiji zaštrajkali, da izvojujejo višje plače. Tako se glasi v poročilu, katero je objavila Exchange Telegraph Company, ki se opira pri tem na poročila nemških listov. V Meiningen ni bilo mogoče izvršiti usrarčenja nekega morilca, ker sta rablja v Halle In Monako-vem zaštrajkala in ker nista hote la izvršiti njih. posla. % soglasno s sedanjo vrednostjo marke. Naši prijatelji iz eentruma demokratične stranke so gla-. sevale z reakeijonarei v glavnem raditega, ker niso hotele, da bi dobil svet utis, da je nemška republika skušala zavrniti dobro u-tcmeljene pravice. Koeijalna mokaraeija pa je prepričana, da je Viljem TI. sokriv pri izbruhu vojne in da ga je treba smatrati odgovornim s celim njegovim premoženjem. Kronske domene naj bi torej padle nazaj v roke države. — Socijalni demokratje pa so pripravljeni, — je nadaljeval, — plačati prejšnjemu kajzerju in HonluMizollerneem določeno svo-to, ki jim bo zagotovila njih ek-sisteneo kot privatnim daržavija-nom. Cdarec v lice celega sveta pa l»i bil, če bi pruska narodna skupščina poklonila Ilohenzol-lerncem tekom konference v- Jspa velikansko cfririlo. Izprva so bili le socijalisti proti tej predlogi, a pozneje se je izkazalo, da so tudi številni pristaši eentruma ter demokratje proti njej. Ustava predpisuje ljudsko glasovanje glede tega predmeta je jasno, da bo nemški narod oklonil zahteve Ho-henzollerncev. cist in dva vojaka sta bila mrtva. Cstaši so slreljali iz zasede. ŽENA, DVE HČERI IN POHIŠTVO — VSE SKUPAJ ZA $75 Chicago, III., 14. julija. — Ker ni imel Julij Marovski denarja, je prodal svojo ženo, dve hčeri in pohištvo za $75. Kupca sta bila dva njegova prijatelja. Po enem tednu je Julij zahteval družino nazaj ter naznanil celo stvar policiji. Policija je vdrla v dom njegovih prijateljev ter našla pripravo zf kuhanje žganja. Lastnika sta bila takoj aretirana, Markovski je pa dobil svojo družino nazaj. SLAVNI ČEŠKI VIOLINIST BO PRIŠEL V AMERIKO. V zadnjem času so pričeli ogr-j ski Židje bežati iz dežele ter se seliti v Jugoslavijo ali Oeho-Slo-vaška in sicer na temelju govoric, da nameravajo terorist! po strmo" glavljenju sedanje vlade vprizo-riti splošen pogrom na Žide,(Židje oprivedli Madžarsko tja, kjer se nahaj adanes in prav nič se ni treba čuditi, če se obrača ljudski srd proti njim.) Skoda, ki so jo napravili v raznih slovenskih bankah, trgovinah j ii» hotelih, znaša nad en miljon dolarjev. Italjanska banda se je posluževala pri svojem delu bomb. TRI OSEBE MRTVE PRI POGONU NA MUNSAJNARJE. VAŽNO ZA POTNIKE One potnike, ki so nam poslali aro za parnik 'President Wilson', ki odpluje 27. jnlija, prosimo, da pridejo, ako je le mogoče, že v četrtek 22. jnlija, da nam bo mogoče preskrbeti vsem potne liste. V soboto in nedeljo se namreč potni listi ne izdajajo. Pri tako velikem številu potnikov, kot jih imamo za ia parnik, ni mogoče dobiti potnih listov v dveh dneh, zato naj gledajo, da so v našem uradu v četrtek, 23. jnlija. ANGLEŽI NOČEJO BOLJŠEVL KOV. London, Anglija, 15. julija. — Sanori Nuorteva ki je dospel pred kratkim iz Združenih držav v An-lijo kot odposlanec Martensa, je bil danes zaslišan pred oblastmi ter bo najbrž depotiran. Kot se glasi je bil Nuorteva vsled pomote pripuščen v Anglijo. Imel je diplo. matičen potni list, katerega ;.c podpisal Martens in uradniki v Liver- Kot poroča neki nevvyorski če ški list namerava slavni violinst ter učitelj, Otokar Sevčik, slediti vzgledu svojega ruskega tovariša, Leopoldo Auer-ja ter priti v Ameriko. Glasi se, da je sklenil Ševeik s konservatorijem v Ithaca, N. Y., kontrakt za pol leta, soglasno katerim bo pričel s poueevvanjem od prvega januarja naprej. Ševčik je star 68 let, se je učil pri svojem očetu ter nastopil pozneje kot solist na Dunaju. Iz njegove šole so prišli znani umetniki kot Kubelik, Kocijan, Marija Oall, Karol Ondrček in drugI. POLJAKI ZAPUŠČAJO GORNJO ŠLEZIJO Berlin, Nemčija, 13. junija. — Tukajšnje Časopisje poroča, da je zapustilo več uglednih Poljakov Gornjo Šlezijo ter se naselilo v bivši provinci Poznanjski. Wiliamson, W. Va., 14. julija, tukajšnji bližini so včeraj zvečer vprizorili uradniki pogon na munšajnarje. Pri tej priliki so bile. mrtve tri osebe, več jih je bilo pa ranjenih. Pravih lomilcev posta ve niso izsledili. POROKA TAFTOVE HČERKE. Včeraj se je poročila Miss Helen Taft, heerki^jjj-ejšnjega predsednika Združenih držav s Frederick Manningom, učiteljem zgodovine na vseučiliču Yak. PREMOGARJI SO ZAS1A V-KALT. Scranton, Pa., 16. julija. — ftest tisoč premogarj«*-, ki so zaposleni pri Pennsylvania £oal Company, bo danes zastavkalo, da odpravijo kontraktno delo v premogovnikih. Glasi se, da bo ustavljeno vse obratovanje v vseh rovih. Nadalje so skoraj vsi poljski to-poolu niso spoznali pravega zna- jvaraarji prodali svoje tovarne ter Premisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati rstari kraj ali pa za vožnje listki. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot-ui bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti evoje neutemeljene obljube, je veliko vprašani«. Naše denarne poiiljatve se zadnji čai^po novi zvezi in nn nor) način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanee-Ijivo izplačujejo. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po sledečih eenah: 300 kron $6.70 1,000 kron .... $ 18.00 400 kron .... |7.60 5,000 kron____$ 90.00 500 kron----$9.50 10,000 kron .... $179.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča* kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati catančne eece vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe ▼ roke. X nam jo poslati najbolj po Domestie Money Order, ali pa New Tock Bank Draft. * Tvrdka Frank Sakser, IS OarUandt St., Mew York, N. T. ^ GLAS NARODA, 17. JUL. 1920 "GLAS NAHODA" . (SLOVENIAN DAILY)' * Owned and Publl*K*d by _ BLOVEKIO PUB LI SHIN O COMPANY (a torporatlon) FRANK SAKSEN. »rnldtnt LOUIS BENEDIK. TrMninr PUm of Su«in*M of tho Corporation and Addreaoea of Abovt Offlciara: •f CortUndt Street, Soroush of Manhattan, New York City. N. Y. "Ola« Naroda" Izhaja vaak dan Irvzemil aedelj In praznikov. Za carlo lote volja flat ca Ameriko In Canado Za pol ieU <4 imtrt (ota I a New York za colo loto §6.00 za pol lota 13.50 Za Inozemstvo za celo leto I2.00 za pol lota 97.00 »4.00 97.00 M-00 GLAS NARODA (Voice ef th« People) laouod every day «xcept Sunday* and Holldaya Subscription yearly Advertisement »n agreement Dopiel brre podpisa tn ooebnoetl ae ne prtobtujejo. Deiar naj ae blagovoli pošiljati po Mon«j Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da a« nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. QLA6 NARODA Cortlandt Street. Borouflh of Manhattan. New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2tTt f V Zivljenski živec Anglije. V najbolj skritem kotičku, kjei zamore le malokdo opaziti, je « 1»javilo časopisje priprosto novico o velikem mednarodnem kongresu pomorščakov v Genovi. Ze iz/a leta 1914 je težka stvar dobivati novice Tedaj je nam- začela Anglija diiektno ali indirektno kontrolirati vse kablje. \ sledt»'t?a ni mogoče |>oročil natančno razumeti. Pomanjkljiva so in Lre/ potrebne razlage K t«m poročilom spada tudi vest o kongresu v Genovi. Zastopniki angleške vladt vprvič javno izjavili, da je kon-trola nad svetovnim parobrodstvom življenski živec Anglije. Zagotavljali *o, da bo 4S-urni delovni tedeu na krovu angleških ladij uničil angleško parobrodstvo. I \eljavljenje tak.-ga delovnega časa bi bilo podobno.revoluciji. Značilno, jako značilno je, da je bila izražena ta pretnja. Ko j^ bila v Ameriki sprejeta mornariška postava, je bilo tudi pn nas rečeno, da bo uničen ostanek nekdaj tako mogočne ameriške trgovske mornarice. Toda Vsi ti prerok; so se izkazali za krive preroke. Kto se bo tudi zgodilo z ljudmi, ki sedaj nasprotujejo zahtevam n »n.arjev. Svetovni promet se je vedno prilagodil vsem ekonomskim odnošajem in razvojem. V slučaju, da bi pa zahteve monarjev res uničile angleško tr-f«\ - k«» mornarico, bi ameriški ladijski lastniki nikakor ne obupali. Prestali so La F\ ilettovo postavo; prilagodili se bodo tudi 49-nrnemu delovnemu tertnu. Italija in vojni dobička lovci. V Ameriki traja že leta in leta boj proti dobičkaloveem in oderuhom. (Vne živilom naraščajo, ravnotako tudi davki. Dobičkalovci I a jrri rnadijo vedno nove miljone, /epi navadnega naroda se pa praznijo. Generalni državni pravdnik trosi fraze, kaj se bo godilo, toda nič se ne zgodi. Naši zakonodaje! ir oblasti naj bi se učili od Italjanov. V Italiji &o vojnim dobičkaloveem res stopili na prste. Tam je bila sprejeta drastična postava proti oderuhom. Potom te postave konfiaeira italjanska vlada vse vojne dobičke, ki znašajo več kot 20 000 lir na 1. to. To je nekako 1505 dolarjev. 1'mevno je, da bi ne bilo treba v Ameriki tako drastična posta- Mejo, kjer nc začne konfiskacija bi se dalo precej zvišati. Toila le največji optimist se zamore vdajati upanju, da se bo v Zdrttienih državah zredilo kaj takega. Cpliv korporaeij na gotovih mestih je mogočen, dočim nltna na-V ude n davkoplačevalec nikjer nobenega upliva. Odvetniki kot nominiranci. »reveč odvetnikom — se je vedno glasilo, kadar se je govo-ameriški vlad' Kar merske in industrija! ne skupine so bile osebno pripravljene dati izra/a takim kritikam, letu, ko sta obe sirsnki zavrnili odvetniške kandidate ter si lastnike listov, je bila Farmersko-delavska stranka ona, ki hrnila na odvetnike. Follette, Walsh in Dudley Field Malone so bile tri možnosti, ifeterih se je razpravljalo. Vsi trije so odvetniki. Parley Parker Christensen, o katerem se je govorilo kot o *'črta konju", je praktični odvetnik iz Salt Lake City. IV označuno Eugcna Debsa kot delavca, je bil on edini odločno avttki kandidat. To je čudo, katerega ni mogoče razumeti. I Slovenske novice. Cleveland, Ohio, f starokrajsko viržinko, ki se je Ko je hotela v soboto 10. julija' kadila, da je bilo veselje, prekoračiti St. Clair Ave. na 61. Zadnjo nedeljo 11. julija so bile cesti Fanica Lausehetova. je hi-j avtomobilske nesreče zopet na Peter Zgaga Nekoč, pred leti. ko še nisem užival dvomljive časti, da bi bila izpod mojega peresa natisnjena napisal naslednjo pesem z naslovom : KAJ JE ČASNIKAR*? poma pridrdra! avtomobil, ki jojd»*vneni redu; zahtevale so eno kaka črka v kjkem listu, sem bil je podrl na tla. K sreči se je Fa-isnirtno žrtev in enajst jih je bilo uica prijela nevedoč za nadkoles-!^njenih ali manj poškodovanih, no krilo ter si tako retšila svoje John Novak, sprevodnik Gates mlado življenje. Razven par ma-j^iM poeestne želeszniee, je bil Le vstran od mene. jaz sem namreč višji lih prask ni dobila drngih nevar-^ko™ »a mestu ubit, ko se je za l*"* Urujri vsL kot vsa *vt'ja' svt*,a- .... V1 .. l.-tnl .jri,,„„.l,;i „ ,. , , , . - iJaz setu vtliuruejii iu jaz seui tišji nejs.h poškodb. |Jael ^mobil ^ voz pocestne ae- kot y fajftin kot jV ^ duhaJ Veliko nesreč se je pripetilo v Jaz se^m v zmede s samolastno roko. nedeljo 11. julija popoldne, ko je Mat hew Jarlen, star 30 let, ka-nanagloma prišel d«. po kate- leistanovanje je na 1133 Nor-rem so polzele ceste. oziroma av-^vo si je nare-Zabava v Slovenskem Narod- zaI ^ roki za zapestjem. Našli dosežem vse. kar 7 more širni svetih ilesniiM v raj. z levieo v ^tolntku Itrezdmi. v sv«*t. in) vektnnaj proklet. sam seui tvoj gos|H>u, — I>rez ^osjHHtarja, iiikttuiur suženj, ^t^podar seru vsem. kjerkoli l»ič neizprosen moj udarja, kjerkoli brezobzirno dalje jrrvm nem Domu v t'levelandu, ki se je 1,11ZU York Central že-.jax sem i.ir- tM,žji. jaz win tolažilo, vršila v nedeljo 11. julija popol- ilezme ognjegasce, semnja je prišlo še veliko onih, da^so omejili ogenj. Škoda se ce- katerih upanje je bilo, da dobijo j111 - tisto peč, katero si je marsikdo' Andrew Muzik iz 6307 St. Clair zaželel na tihem, a dobil jo je A.'Ave" Je stal v Pondrljek 12. juli-Dugan. ki je imel svoječasno re-lja I,red trnkom Silbertom, ka-stavracijo v prostorih, kjer je h"t''1 zvedeti od njega, če je res prodal en k van alkohola. | Listnica. Muzik pa mu je odgovoril: "Da,| A. C. Vi pa malo več zahtevate sodnik, prodal seui jra, toda bilo od mene. Kako naj odgovorim na jaz sem sodnik In zagovornik vseh, jaz vem vse. kar je iu kar je l»ilo. uspeli |M>vzro?iiii iu končam us|»elc jaz starim smrt sem in mladitfe raj: dodobra vse in skoxinskoz prevdarim. jaz tat s«'ui in dobrotnik — "Jemlji". **I »aj"- Precej dolgo je že tega, in vrje-mite mi. da so danes moje misli popolnoma drugačne. ima sedaj Josip Milavec. Srečen človek! Na zabavi se je priredilo več malih licitacij, izmed katerih malega in plahega karnalčka, za katerega sta tekmovala .J. Štrukelj in Satkovie. Končno ga je dobil prvi, in sveta beelarska pravica je bila rešena. Ta dražba pa vaše vprašanje : — Ali se more dva zakonska na zunaj poznati, koliko časa sta poročena? No, poskušal bom vseeno: Ce hoče on pomiti črepinje, pa pa je bila poelavitnejša licitacija Pohnieo vode. Dal sem za 13 dolarjev. ' Sodnik pa mu je naročil, da naj plača $"200. Jako ^nepreviden je grocerist John Tilek na 8381 Kosciusko Ave. Mož je imel naVado doma jih rajše ona, sta poročena eno je prinesla ŠloT. Nar7 Domu" 124'??anje kuhaTl iu zeno Pretepati.|leto. dolarjev in 85 centov v denarju, iKo Je ,v ^oboto l0- Ce ona s,h-. da bi !el zve^er Veliko delavcev je bilo na mestih.!pretefal ze1no s Pokrovom od žga-tyen, pa on noče iti, še nista poro" kot so Jih imeli prejšnjo nedeljo.kotla, je prišel policist, cena sest mesecev. Tisti, ki najbolj delajo, so vedno^kj Jf.resl1 fno obeilt™ Pa SKasi ffdrzai doma' on •sumljivo gledal pokrov. Policist Pa^S"1 ven — pet let. je nadalje iskal po hiši, dobil is a-i pravi on, da je njena mati pripravljeni pomagati, pa če so; ie tako utrujeni. i" . T ^....."""" "i'V " - ~7> ----- ■ . injc. rozine in vso "pripravo", preljuba zenica , sta poročena Iz starega kraja so se jnih B;|slaba bo sedaj ^ Tfleku koraaj en teden. Perdan. J. Debevc m JaKsic. ki, stii^letne^ Johna Pinevski na Ce ga pozorno posluša, ko ji pri-so odpotovali z zaboji v domovi-j U;J12 Benwood Aye je jjmti poveduje o svojem delu — manj no. Z istim parmkom je prišu)1- ' več drugih Slovencev in Slovenk, posebno brhkih deklet. Med drugimi je bila tudi gospa Frančiška Tekavee, doma iz H rova č a pri Ribnici. Gospa Tekavee je namenjena' k svojemu možu. kateri se nahaja v Minnesoti, in tu v Cleve-landu se je vstavila le toliko, da obišče svoje soro-dnike in prijatelje. Z njo je prišla tudi gospodična Ivanka Tanko iz Nemške vasi . clevelandske rojake prošnjo za pn Kibniei. Ivanka ostane tttkaj 1 ,, , , . . . J podparo. C>i>eneni naznanja to iz-v Clevelandu ]>ri sv< jem bratu ... ■ 3 j -i rp i ,P , vrstno pevsko društvo, da pev- Johnu Tanko na 61; cesti. rudil . j,,, . ... , ,, , . , . _ » , j.sKuu društvom po Ameriki drage Frančiška Mekinda iz Postegber- klicala, naj pride v hišo, iji ko je ^est fantiček tekel, da uboga mater, jej < e Prav». da bi rada videla to, pred hišo padel v blato. V istem j varno, v kateri dela, — sta po-lrenutku je za vozil preko njega! ročena komaj tri mesece. \ elik truck, ki je siromaka name- Pa res "re gledat tovarno, — stu ubil. Voznik avtomobila „i j en teden. odgovoren, ker je fant direktno j ( e se on rad doma Pri Pe5i pred njegovim vozom bežal proti , — !?ta Poročena bodisi en me-domu. set* petindvajst let. Pevsko društvo - Ljubljanski! sta neprestano skupaj, po- Zvon" iz Ljubljane je poslalo na!no,\l in Poduevi- se objemata in poljubujeta, — škandal — še nista poročena, amp^k samo zaljubljena UttgoBlmmnaka Ustanovljena 1. 1898 I SCatol. Sfbttota i Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. J Q&EGOB J. PO RENT A, Bo* 171, BI« Diamoa«!. VutL LEONARD Bl-ABt>I>NTK, Baz STELLO, Sallda. Colo. Trhovni Zdravnik. Or. JOS. V. Q K AH EE, 643 H. Obi« Street, N. S, Plttabnrgti, Pa. NadsrnOdL IOHII GOUŽH, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, B641 Avenue M. So. Chicago, IU. rVAN VAROGA, B120 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa. Vse stvari tikajoče ae oradnib sader kakor tnal denarne pofiiljatev naj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee pošiljajo na predsednika porotnega odbora. ProSnje sa sprejem novih članov in sploh vaa adrav* ol£ka ^sprlčev a La se naj pošiljajo na vrhovnega sd ravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom an obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni Ima okrog »300.000. (tristotJsoč dolarlev). Bolniških podpor, odškodnin, in posmrtdn Je Izplačala £e naJ poldrugi mUJon dolarjev. Jednota Iteje okrog 9 tJsoč retlnih članov lice 1 ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jodnote ae nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih še nI, priporočamo vstanovitev novih. Kdor J5ell postati član naj se zglasl pri tajniku blliaega društva JSKJ. Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega ta Ju tka. Novo društvo ae lahko vasnovi s 8 *i««< ali OanienmL JOHN FLAUTZ Jr, 4S2-7th A v*.. Oa> lumet. Mlcb. JOHN MOVERN, 824-2nd Ave., Minnesota. MATT. POOORBIX3, T W. Madisoa M. Chicago, 111. UndcTklnl O O ar. IKUOOLF PERDAN, 602« Bt (Salt Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEO, MM Washington j St., Denver, Colo. GREGOR HREŠ^AK. 407 Sr=> Sth At** Johnstown. Pa. I.Jednotino glasilo J "SLAB NARODA1* LJUDSKO GLASOVANJE V GORENJI ŠLEZIJI. Henr> Foed izdeluje sedaj "te" še en miljon kar na leto. Med-t. m pa je prebivalstvo Združenih držav v zadnjih desetih letih naraslo za 14,000,060 ali za milijon iu štiristotisoč na leto____ * • • Najnovejša moril: a senzacija New Yorku je zanimiva radite- ya, ker je ona &tara 45, on pa le 32 let. • • * Ženski čevlji sic< r ne bodo postali cenejši, a lepši. Tudi tolažba. .». • . • Imenovan je bil nov peneral, da vodi poljske čete proti boljše-\ ikoni. Te general zna potovo dobro teči. — Tako poroča newyoriki Morning Telegraph in ta pripomba je zelo pomembna. • * • Izdelovalci sira v Syracuse, N. Y., izjavljajo, da so njih skladišča polna sira, ka»erepa ne morejo prodati. Slabo stanje svoje kupčije pripisujejo piohibiciji, ki je pometla s "free lunckotn", pri katerem so preje vedno servirafi sir. • . • V opičjih miši v zoologičnem vrtu v Bronxn vlada velika radost Suzette je postala mati lepe in zdrave deklice. Tehta tri funte, je dolga 16 colov ter je kot iz obraza izrezana Borni, svojemu očetu. Tako nam je vsaj povedala kamela, katero smo včeraj obiskali. Ker se je veliki dogodek za vršil en mesec poprej kot pričakovano, se je mudil pri materi le Boma. Obnašal se je pri tem jako nerodno kot se ponavadi obnašajo oeeije. Trdi se, da je to prvo rojstvo opice izza uveljavljenja prohibicijc, a mi zelo dvomimo o tem. ka pri Cerknici je prišla iz stare domovine. Frančiška bo tudi »»-stala tukaj v Clevelandu pri svoji sestri, gospe j Ani Opeka, ki stanuje na G4. cesti. Tudi gospodična Ivanka Škerl je prišla v novo deželo z zadnjo slovensko karavano. Gospodična Ivanka je prišla z Viča pri Ljubljani ter se je odločila, da ostane sedaj pri nas Slovencih v Clevelandu. Zakaj pa bi ne, saj smo dobri ljudje, menda še boljši kot so v Ljubljani. Ivanka Skerl stanuje pri Mr. Candonu na 6305 Glass Ave.#Kot razvidimo, našim novim dosleeem volje pomaga dobaviti nujnovej še slovenske pesmi, kar je na vsak način vesela novica za ameriška slovenska pevska društva, ki jako potrebujejo novih slovenskih sklad. Naredila se je posebna nabiralna pola in se izročila g. Primež Kogoju, ki je eden najstarejših slovenskih pevovodij V naselbini in iina mnogo prijateljev. Kdor hoče kaj darovati, naj se oglasi pri Primožu Kogoju ali pa ga bo slednji sani obiskal, ali pa naj se zgladi pri Frank lludo-verniku, 1064 E. blind St. V večje prostore se je preselil dr. Ivnik, slovenski kiropraktor, ne bo kaj posebno domotožja po in sk.er 1:{ iulija y Butalovo hi_ stari domovini, kajti o dobrotah ^ na St €laJr Ave ne poročajo. V stari domovinij Mr AnUm Korožec Je v koin. ljudstvo na kmetijah kljub svojiJ4,aniji z drugimi prevzel novo o-priprosti navad« je navdušeno za|brt> |mrvanje avtomobilov. Kdor pravo svobodo — za federativno j(. vide, deJo te tvr(ike> se pa<3 ne državo — republiko. Novodošlece' hi) obotavljal, ampak izročil delo pa najiskrenejše pozdravljamo in domačim ljudem na 1063 Addi-jim kličemo: Dobrodošli! |son R0a(i Kako je v starem kraju / lz pi-j Avtomobilsko podjetje, vožnjo sem čitamo enkrat tako, dragic z avtomobili, katero je dosedaj zopet drugače. Lz 3 Ad-kraju jako slabo. To so seveda dison Road. nekateri. Drugi pa zopet pravijo. | Detektivi so vdrli v klet rojaka da ni kaj posebnega poniaaijka-j Luisa Gliha na 80. cesti ter našli uja. V gostilnah je vedno obilo'par kapelj žganja, katerega so obiskovalcev. In gotovo je, da v! zaplenili Škoda za trud in delo. sedanjih časih krčma rji vendar ne | 'Nikar ne jokaj, Yidka'\ je' pišejo več s kredo na steno: en rekel John Hunjok svoji nežni trakelj, dva, tri itd. Torej: kako'zakonski polovici, ki je bila are-,ie v *tari domovini — Jugosla- tirana in kaznovana za $100, ker vi ji ? j je prodajala 4 'raisin jack". 4'Ta Kako si zaželi star slovenski ^m™ je že taka, da moraš pla-naseljenec dobre in dišeče staro j, aTl ah takso a,i Pa kazen; plačaj krajske viržinke, nam priča dej-'ttirej kazen." stvo, ki se je dogodilo baš v ne-| Dil se *»tvina ne izplača, je pro-delio 11. julija zvečer. Stvar pa;11^'1 John Les*- V neki trgovini je bila sledeča: Mr. Jakob Lov-|je kradel dve srajci, po $6 vsa-šin, podomače Burčev ata, je do-|ka vredna- Zalotili so ga in po-T»n po posredovanju njegovega >lah na s,xlnijo, kjer je moral prijatelja depo viržinko. Brž jo je,I)1a^ati $25 in 30 dni je zaprt. — zapalil, toda ni hotela goreti. kotjK(Jo ie *** dobičku? so gorele svoje čase viržinke v j starem kraju pri litru vina. Pa se (GENERAL JANKOVTČ UMRL. je domislil poleg stoječi staro- Iz Bel grada poročajo, da je 7. kraiski 4 old timer", £.a je d^jal: julija umrl v Novem v Dalmaciji "Jakob, si potegnil slameo ven?", sen. Boža Jan kovic, bivši povelj-Lej ga zlomka. pa se nisem spo-;nik armade, ki je v balkanski voj-mnil", so ^dejali Bnreev oee. In,ni zavzel Drač (Durazzo v Alba-pote^nili so slameo ven, zataknili ni ji; in prodrl do Jadrana. * m * Popevka, katero že newyorski vrabci čivkajo Luna sije, kladvo bije tam po vratih v fortin štrit. "Ali spite? Brž odprite, če imate se kredit!" "Če imate in prodate še par delnic na kredit? Težko nosim, tla j te, prosim, saj ne more nam sfalit." '' Kompanija, kompanija, lipov čaj, import, -eksport, vstani, vstani, daj se, zgani, jaz bi slišal rad report." "Kaj je z bond i? Kaj je s fondi? Kaj je šif po luftu šel? Kje sta tajnik in blagajnik? Ali ju je veter vzel?" Dolgo časa ni ga glasa; slednjič pravi bariton: "Le prgmahi, kaj bi v strahi žalovali za miljon?" "Špekuliram. Ce faliram, gre denar za božji Ion. Ce dobiček bo, skupiček bom porabil za balon.*' "Y baritonu in balonu sem edinole ekspert. Ce mi poci, ni pomoči, ni papirja, ne kovert." "Torej dajte, pomagajte, žep moj še prostoren bo. Če mi daste, kar imaste, žep vaš bolj prozoren bo." Yse utihne, sapa pihne, . toliko, da se pozna. Ubogi norček, suh t en or ček pravi komaj slišno: — Ja! Avstrijski Vsenemci in krščanski socijalci v zvezi s Horthvjevo madžarsko vlado delujejo z vso paro za po-vratek Habsburgovcev. Avstrijski Ysenemci so torej kljub lemu, da so Ysenemci, zoper združitev Avstrije v veliko Nemčijo, katero idejo zastopajo avstrijski soeijal-ci odkrito delujejo za združitev! Avstrije z Madžarsko v novo Av-slro-Ogrsko, ki naj bi bila seveda i moiarhija z dinastijo "katoliških in apostolskih"' Habsburgovcev., Horthv je na Madžarskem že vs»' potrebno pripravil za povratek —-- Habsburgovcev na madžarski Napoleon je rekel nekoč: "Se-'' apostolski prestol, krščanski k:ssische Zeitung pravi, da so poljski in \ splošnem zavezniški uplivi dovedli tl«j tega da je bil datum za ljudsko glasovanje preložen na poznejši čas. Vrednost izkušnje. je vojaške formacije, t. zv. 'Ileirn-wehren". Očitno je, da obstoja lie Naiiift med krščanskimi soeijalei ir bivšim cesarjem Karolom in-t'jnna vez. temveč «la obstaja sploh obširno zasnovan monarhističeti komplot med vsemi reakcijonar- i/. Nemčije, kakor 111• 1 i Avstrije in Madžarske. Generali iu drugi pla- šnega ter pomagal miljonom bolnikom. Ysi, ki ga jioznajo. ga slave. — "Trinerjevo Ameriški Elik-čani monarliistični agenti ima jo I s;r (irenkega Yina je izborilo zdra_ veliko ]>osla iu po nemšk«m in j vilo" piše (J. Tony Prsle iz (Jak madžarskem časopisju je vetlno či- Grove, La., junija 1920. Posku-tijti, da potujejo enkrat /. Duna ja j site. pa se boste strinjali s tem v Budimpešto, drugič v Berlin. j ugotovilom. Ne vzemite pa nohe-Švieo, Monakovo itd. Pred nekaj nega drugega "grenkega vina" od dnevi je baje bivši cesar Karo! za-jva5e«a lekarnarja ali prodajalca prosil entento, da se mu dovoli po-| Pravil. Ystrajajte pri pristnem v,ate kna Madžarko. Njegov od-,,n vedno »Iraiv.lu "Tri- . . ....... . nerjev Ameriški Kliksir Grenkega vetnik pa je te dni izjavil diinaj-, ... ,, , . .„ . _ ... , . \ ina . — Joseiih Inner Compn- skemu časopisju, Ma se Karol 4. % t ■ 1 « .... . ... pny. l.M.J— 4.« S. Ashland Ave., Ilabsburski formalno še ni nikdar odpovedal svojim pravicam do prestola. Jasno je. da kam pes taco moli. Posebno značilno za meščanske stranke v Avstriji je predvsem, da popolnoma taje madžarski beli teror ali pa *_ra na ravnost odobravajo, krščanski so cijalci g aj»a naravnost hralijo in si ga stavijo v vzgled! Toda prepričani smo, da bo preletarijat vse grtle in hinavske nakane mo-narhisticnih agentov enkrat za vselej prekrižal in preprečil. 1333 ir, S. Chicago, lil. Adv.) Vi potrebujete knjigo Dr. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško slovenski besednjak. Vedel je, da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovar-javo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za Rvc.:e otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola" go celi družini. An gleško-slo venski besednjak naročite na sledeči naslov : "Mir! Mir! Mir!" Na kongresu za žensko volilno pravico v Ženevi so vzbujale pozornost zlasti žene z Dalnjepa Vzhoda. Posebno živahne so bile zastopnice Indije. Sarojinv Naida f)r; F;J K!™1 , , • ■ 1 u- ,6202 St- Clair Ave., Cleveland, O. je imela obširen govor, v katerem! * je i zjavajala: Yse žene streme po, Cena obsež,li r' idealu jednakosti in prosijo k f™ - ^am lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25. —Adv. prosijo zvezdi jednakosti. Yse dajajo živ-j ljenje j»a imajo zato tudi pravico zahtevati, da se življenje ne uni čuje. Indija je rnati ostalih narodov, mati civilizacije in zajedno' mati velikih nadej. Govornica se je po teh besedah obrnila proti j vzhodu, razpela roke in globoko ganjena vzkliknila: "Mir! Mir!j Mir!" S A N TA t CAP5UUŠ Tjmp Ozdravi katar ^ mehurja in od-* strani vse v 24 urah. Vmmkm pilota Mti ima Xw >---' Varajt« *e ponaredb GIiAS NAHODA, 17. JTTL. 1920 Splošni položaj v Evropi in Liga narodov. Piše Frank H. Simonds. Fgotovilo Venizelosa, da je Grška pripravljena padati v boj roti Turkom pol m Ijona vojakov, meče mogoče najboljša luč na bseg konflikta, ki je izbruhnil na bližnjem iztoku. fV smatramo poljsko vojno za prvo dejansko vojno izza zakljnč-a svetovne vojne tu če pustinjo na stran mejne in druge spore, ki 0 poln d i zgodovino do zadnjega 1* ta, je treba suiatruti ta grško-urški spo|>ad za drugo vojno. Oba konflikta sta si precej slična, čeprav >o bili rki tako sivčni, da so dobili mednarodna jamstva za svo-e aspiraeije, doeim jdi Poljaki niso. . • Na dnu tega najnovejšega spora leži slabost Turka, kadar natopi v ulogi vladarja. Njegovo veliko evropske posesrvo je izgi-ido in ostal mu je le prazen naslov lastnika Carigrada, katerega pa /livhdujejo zaveznišl e bojne ladje. Tudi v iztočni TraciJI Je vlada •kov le začaslia in eelo \ Mali Aziji je bodočnost T ure! je več kot ia tehtnici. t "e se premisli vse stvari, ki pridejo pri tem vpoštev, bi človek iouuieval, da bodo pustili premagah-i Nemčije, ki mi I»ili obenem ildi premagah-i Turčije, Turke pri miru v Aziji in s eer ra«Iitega, eviška ali caristična skušala dobiti izhod v Sredozemsko morje. Za trenutek pa ne more Kusija dati na razpolago niti čel, niti uradnikov, ki bi upravljali* province prejšnjega turškega cesarstva. Kaj pa naj stori z \eliknu ozemljem, ki se .steza od (,'rnega morja do 1'erzijskega zaliva ter od Kavkaza do Sredozemskega in Egej-«>.kega morja T To ozemlje je bilo že dejanski razdeljeno na dva dela. Arabski deL je ustanovil svoje lastno kraljestvo ter prišel s tem v spor s francoskimi interesi v Siriji ter angleškimi v Mezopotamiji in Palestini. Ostaja pa s»> vedno velika masa ozemlja, ki je večje kot je ono Francije in Italije skupaj in ki vključuje nad dvanajst milijonov prebivalcev. To je ozemlje Anatolije in Armenska. V tem ozemlju je največji posamezni narodnostni element turški, a ta element predstavlja komaj polovico splošnega prebivalstva in preduo je prišlo .l>» masakrov, je bil armenski element prevledu- L joč tako v Armenski sami kot v sosednjih okrajih, ki so preje pripadali Kusiji, katere pa je Turčija anektirala na temelju mirovne po-godwbe v Brest-Litovska. Na obrežjih ("rnega. Kgejskega in Mar-marskega morja pa žive (Jrki v velikem številu in to izza davnih časov, ko je perzijski naval na grške kolonije otvoril najslavnejšo dobo stare grške zgodovine. Turki zahtevajo seveda vse to ozemlje zase obenem s Carigradom. Ker so se bali irmenskih aspiraeij, so v zadnjih desetletjih sistematično masa k rini i Armence, dočim so v zadnjih letih deporti-rali Grke v velikem številu. Svoje zahteve glede tega ozemlja utemeljujejo Turki s številnimi razlogi in med njimi je verski glavni. Turški sultan je še vedno verski poglavar vseh mohamedaucev in kršenje njegove avior;tete bi imelo brez dvoma za posledico nemir med mohautedanci v angleških, francoskih in celo italjaiiskih kolonijah. Turške zahteve pa so bile pozitivno zavrnjene v trenutku, ko je stopila Turčija v vojui. na strani Nemčije. Še bolj pa so bile z.avr- 1 jene, ko je bila Turčija deležna poraza Nemčije koncem vojiie. Mirovna pogodba, ki j.» bila sklenjena v Parizu, je določala Izlocenje Turkov iz Evrope, odcepljanje vseli arabskih provinc prejšnjega turškega cesarstva ter prideljenje Smirne ter nekaterih dnigili o-krajev v Mali Aziji v loke Grške. Skušalo se je nstvariti tudi neodvisno armensko republiko z mejami, katere naj bi določil predsed-l ik Wilson. N teoriji je bila to rešitev, a dejanski se je takoj pojavilo vprašanje, ki se je pojavilo vedno ob sličnih prilikah. — Kdo bo Izvedel Stvar in pristavil v dejstvo pogoje te mirovne pobodbe! Na temelju določb L ige narodov bi <>e morala kombinirana sila narodov združenih \ Ligi, lotiti te naloge, a od prvega pričet ka so Združene države odklonile vso odgovoru«*, ter izjavile, da ne bodo dale na razpolago itikakih čet za tako podjetje. Ostali so v sled tega le še Angleži, Francozi in Italjatii, a težkoča je leiala v niiNprolujo .il ambicijah teh narodov. Francozi in Ita-Ijani so takoj spoznali, da bo njih delež pri razdelitvi plena soraz-ruerio majhen. Ker je bila angleška diplomacija v Parizu zmagoslavna, so izgubili Francori v Siriji skoro ver. upliv in v istem položaju se nahajali tudi Italijani, ker so Angleži in Ainerikanei podpirali grške aspiraeije. Položaj, ki je bil /e sam posebi napet, je postal še bolj napet Vhled okupacije ('arigiada od strani Angležev ter Smirne od strani (irkov. Vsled tega so Italjani takoj izjavili, da ne nameravajo poslati svojih čet v Malo Azijo in na ta način so bili tudi oni izločeni ■' v** r v 'ifJL » ^.ShT^r V«.. : -1 r*.-liVŽ .C V-^Cv^ • r .Z « V. * *« - - - - . i' ■ \ •* * . -i, - r> ' -jJ V - " * *T -* mWM i&sSk i . * > Jfjl fV. ' S i ■ ^ j A jI m «' i - • »V ■ v . , '.-v ^-»v?. - • ... k \ -mm .-v* w> v, ' \ WE • . - .*- < < \. -, i \ i ^ J > > ^'v. ' * ' "4 V v? - i«. > * i > ^ i l y \ . * i t e !v LJUDSKA MNOŽICA OB OTVOBJENJU KONFERENCE V SPA. eo sedanjega razpoloženja angleške javnosti, ki se upira kot fran- ] r«.za. katerega so doživeli Grki j)red pet iu dvajsetimi leti, ko je dih sodbo o madžarskih strahotah sami. eoska vsakim nadaljnim vojnam. To je položaj koc se je jiredočil vsakemu vspričo zadnjih razvo- ibila cela Evropa priča zadinje jev na Poljskem. Pol j^ka se je lotila vojne proti boijševiški Kusiji. turške zmage in ko je bila Grška ker je imela na razoc lago arniado. doeim ni imela nobena izmed o- prisiljena izročiti ozemlje ter pla-stalih zavezniških držav na razpolago armade z.i kampanjo v Rusi-• »'-ati vojno odškodnio. To pa se je ji. V slučaju Poljske je bila francoska politika, ki se je zavzema za zgodilo preduo je flrisel Venizelos napad na boljševiško Kusijo, kajti njen cilj je bil zgrajenjc močne Krete in (1 ja v malo zavidanja vrednem s posedovanjem manjših držav II "bižaju. Zapustiti (Irke bi pome- Madžarske strahote. Od poslaništvo angleškega delavstva, ki se je mudilo na Madžarskem priobčit je v londonskem listu "Daily News" svoje poročilo. Delegacijo so tvorili TVedgwood Jowett. Marris. Bruniiiir iu Williams. Iz poročila je rr z vidno, da se je beli teror na Madžarskem izvajal v najstrašnejših oblikah. — Preganjani so bili komunisti, so-eijalni demokrati in židje. pa tudi drugi. Madžarska sodišča so obsodila 14.( M MI komunistov. Ka j se je goddo s posameznimi jetr.iki v drugih slučajih, bi bilo tndi preobširno navajati, zato posnamemo deloma iz poročila angleške delegacije sledeče dokazane \zglede (izn.ed tisočih drugih : V Szcgsard so aretirnli (J.") let starega moža, po imenu Deak. njegovega sina in svaka. Aretacijo je izvršil vojaški oddelek Jankowiez. trij« so bili obešeni. Hčerka Deakova je z otroci vretl morala j obešen j u prisostvovat-. Ravuotako je bil Žid Imre Kngel tako umorjen: Prerezali so mu tiebuh. nasnli vanj soli in ga nato pustili mirno umreti. V Kec/kemetu je bilo umorjenih nad 200 ljudi. Anta Bakonv in :>G drugih jetnikov je soldateska izvlekla iz ječ in jih na najstrašnejši način v bližnjem dolgo to'lkli, da je znorela in to samo zato, ker je njena hčerka imela za zaročenca vojaka rdeče armade. Jakoba Mozes jv? poročnik Kanvare mučil tako, da mu je žgal z razbeljenim železom meso na licih in po rokah in mu zažgal brado. Mož je umrl v največjih mukah. Neko ženo, z imenom Hamburger, ki je bila osumrjena, ila občuje s komunisti, je soldateska do nagega slekla in pretepala, skru-nila in potem prisilia, da je sedla na razbeljeno peč. Nekemu moškemu je soldateska izpulila s kleščami vse zobe. Židinjo Putnek je jet niča r več <^ni izstradoval, potem pa posilil. Enakih slučajev je rebroj. t itatelji naj si vstvarijo po teli vzgle- Poljske ter uničenje sovjetske Kusije Francosko časopisje se je zavze-fprijatelji nn isti način kot so bili malo za poljsk hlevalo otl zaveznikov, da jih pod-pii.ijo. Isto se vrši danes v angleškem časopisju z oz.irom na tolov-stvo. Prav kot so bili angleški listi polni kritik z ozirom na pusto | lovstvo Poljske, tako mi sedaj fran n; v Evropi po bitki pri Waterloo je bila Krimska vojna, v kateri so se francoske čete borile ob strani na sličen način kol sta se Avstrija !I!i;i'o za Anglijo izgubiti ves u-ii> Kusija po služili Srbije in Bol- P1^" T1 bližnjem iztoku ter viile-garske v letih preil 1H14. ti. kako bo Turčija restavrirana 11aljanska politika pa temelji postala povsem logično orodje povsem drugačnih razlogih.! tekmovalcev et.ski iu tudi italja. ski listi polni | Italjani so bližnji sosedje turške- j(;i;ško pa bi pomenjalo novo voj krilile z oz.irom na angleški im-jg;: cesarstva. Vsled tega sanjajo o|I,f odpoš ljanje belih angle- skriva za gr- zopetnem ustanovljenju Levante pcrijalizeru, ki se škim pustolovstvom v Mali Aziji. Anglije. Podpirati !.šk'h čet v Smirno. V vsakem sin- ter zopet nem uveljavi jeiju trgov-1 čaju bi povzročilo to domačo poli- bi bila komična, če bi ne skega in ]>olitienega JO 1 Azi desi toči "Biz; upliva T?p-hično krizo, ki je edina stvar, ka-bil položaj skrajno resen in če bi|i«tk. Angleži in Francozi so sku- tll(1 Lloyd - George v sedanjem iu obstajala nevarnost, da zopet paj izključili Italjaneiz količkaj '*'sn iibruhne požar po celem bližnjem zaželjivih delov severne Afi-ike.' Od vseh narodov, ki se bore za iztoku. i Bodočnost Italije v zelo realnem premoč na bližnjem iztoku, je po- V splošnem se mora zdeti nepri- smislu je .videti vsled tega le v loža.) Francij • še najbofj razočar-stranskeinu opazovalcu, da jc an-'razvoju njenega upliva na bliž-;l.iiv. Po pravici rečeno so franco-gleška politika zdrava, ko podpi- njem iztoku. ske zahteve do iztočnega roba Sre ra O rke v njih operacijah, seveda V vseh teh pokrajinah pa bodo'»'OZPmskcsra morja starejše kot pa pod pogojem da si„ Venizelos in.našli Italjani Grke kot svoje naj-!sc angleške. Kljub vsej nasprotni giška armada dosti močna, da po- večje rivale. V Albaniji, na oto-P,0Pa,-an(li Francozi imperi-rszita nacijonalistične čete Kemal | kih Egejskega morja, v Smirni jalistični v slabem pomenu besede, paše. ter ob obalah Egejskega morja si ^-i'1' zahteve so prav tako uteme- V tem slučaju bo pripadala bo- j italjanske in grške aspiraeije na- so on<1' Anglije ali še dočnost Grkom in njih angleškim sprotujejo in angleška pripora Temu nasprotno pa je tre-zeveznikom in slednji bodo brez gtških aspiraeij je dovedla do iz- ba iz.iavit|. ima Francija v se-dvoma v «tan ju speljati grško po- krcanja grških čet v Smirni in hi-!vern? in vpadni Afriki obširna o-litiko tako, da bo sicer koristna t ri ga razširjenja grškega upliva ^einija. ki bodo zahtevala za svoj Grški, a se večje koristi za Angli-jv notranjost dežele. C'e bo angle- rs-zvoj vse najboljše moči Francijo samo. Resnični cilj Anglije je ško grška politika zmagala in če -i' - T)a bodo ta ozemlja razvi-poslnžiti se Grike kot baze za nje- bodo Grki v stanu stopiti na me- t:;- Francija še vedno lahko ob-no iztočno politiko, ('e bodo Grki sto Turkov, bo bodočnost Italije dajala kot velika sila. Vspričo te- v stanu zasesti zapadno Malo Azi-jv teh pokrajinah zelo omejena. !L';! cesarstva bi bila posest Sirije'j., konfuzija plemen ko so si so- Vslinl tega se Italija in Fran- vidno neznatna. vratna in ki niso v stanu vzdrža- c ja vedno bolj zavzemata za to.' K»-r ima Francija več kot 25 mi-vidno odpravljei strah Anglije. <1» je treba modificirati pogoje li;onov moliamedancev v severni da se bo kaka velika sila polasti-'irirovne pogodbe s Turčijo v smi- in zapadnf Afriki, bi imela vojna 1p Carigrada ter ogrožala tafco In- slu. ila se Turkom dovoli obdržati s Turki in Arabci kaj resne od-dijo kot Egipt. V grških rokah ne i.jih posestva v Mali Aziji in Ar-'meve v Afriki. Predvsem pa so bo Carigrad nikdar nevarnost za nunski, dočim podpirajo Angleži fianeoski teritorijalni interesi na Angleže in s jiomočjo Anglije bo-Is svojo strani Grke v njih napo- bližnjem iztoku komaj vredni do Grki v stanu držali ga. 'rili, da izbaenejo Turke iz Evro-'spora z Anglijo, kajti podpora An Francozi na svoji strani pa p« in tudi Male Azije. Vse to pa glije je Franciji v Evropi potreb-igrajo sedaj igro Turkov prav kot nam služi v dokaz, da stara med- na še za dolgo časa. iz likvidacije turške posesti. Francozi so sledili temu vzgledu iu danes je cilj francoske politike preroditi, ne pa uničiti nekdanje turško cesarstvo. Tako jinljani kot Francozi nočejo sedaj dobavljati •*ct ra za sedenje kateregakoli dela Anatolije in Francozi so že dejanski sklenili premirje s Turki v Ciliciji. Vsled tega bi pripad'a cela naloga likvidacije turškega cesarstva Angliji, če bi ne bilo Grkov, a slednji imajo na lazpolago precejšnjo j0. če bodo tekom časa v stanu po-urmado, velikega državnika kot ministrskega piedsednika ter vidi- lastiti se Carigrada, potem bo za sedanjem položaju priliko, da prestavijo grške aspiraeije v Mali i v dejstvo na tak način, da bo postala Grška v nasletTnJih par tletjifc velik narod ter velika ekonomska in politična sila na lz-em koncu Sredozemskega morja. Kennica je, da so Grki vedno sanjali o zopetnem ustanovljenju urinskega cesarstva s Carigradom kot glavnini mestom. Ta grška politika je v tem slučaju dobro služila namenom Anglije. Ure« dvoma so Grki bodoče nad vlada joče pleme na bližnjem iztotku. Skoro drset milijonov Grkov živi v pokrajini med Trape-zuutom in Kajiro in njih trfrovKke kolonije so razpršene ob vseh o-balah Sredozemskega morja. V sedanjem času obstaja problem v trm, kako najti čete, da se nastopi z njimi proti oboroženim Turkom v Mali Aziji. (>te, ki jih imajo na razpolago Angleži in Francozi, obstajajo iz kolonijaleev, ki so mohamdanci in na prvi pogled je jasno, da je nevarno, uporabljati take čete. < uri en slučaj je hotel, da AngUži in Francozi sploh ne morejo uporabljati svojih domačih čet svoje bele čete ob Renu lotili novih vojn v oddaljenih svoje redne armade na potoiaj zelo kritičen -------- i. |iuaiBiiu n« n-jjfe iidtjaijiir uuiuarc no se vctiiio upoštevanja vream in mo«*i jn vire virsRe. Aehote se ve"1 in kolosalne^a nipora $ete, bi ee morali poslužiu konikripcij^. kar pa je nemogoče vspri-^Francozi nameravajo ostati njih spomni človek velikanskega po- Prva vojna pomembnih posledic nc posledice tega so se pokazale dva desetletja pozneje, ko ni Rusija, sponimjajoča se Sebastopola, nuiti z mazimcem ganila, da pomaga Franciji proti Pruski. Med Francijo iu Anglijo in v manjši meri tudi med Italjo in Anglijo sc je radi iztočnega vprašanja pojavilo slabo razpoloženje, ki bo mogoče imelo usodepolne posledi-c< v bodočnosti. Liga narodov ne more ničesar opraviti na bližnjem iztoku. Ni namreč mogoče narodopisno razdeliti ozemelj, ki pridejo pri tem vpoštev. Grki imajo veliko pravice do teh ozemelj, a isto velja tudi glede Armencev. Dokler ne bodo stopile skupaj vse velike države ter premagale Turke in uveljavile mednarodne uprave, ki bi ničesar ne nesla, temveč pomenjala le nadaljne stroške, ne bo vspričo sebičnih in nacijonalisticnih ambicij mogoče najti rešitve, prav kot je bilo mogoče najti v preteklosti. Lahko je ustvariti Poljsko, (>-ho-Slovaško, Rumunsko in Jugoslavijo, kajti v vsakenx.slučaju je mogoče najti solidno bazo, na kateri se lahko zgradi drŽavo. Ni pa mogoče ustvariti prave države na bližnjem'iztoku, kajti tam obsta- sc jo igrali Angleži im! Krimske narodna rivalstva. ki so prizadela] Za Angleže pa je nasprotjio vojne naprej pa do izbruha zad- toliko zla v preteklosti, še. vedno največjega pomena vse, kar se nje svetovne vojne. Tega ne dela (obstajaj o in da še vedro izvajajo zgodi med ZlatTm rogom'ter mejo toliko iz prevelikega nagnenja svoj pogubonosni upliv. t jami Egipta in Indije. Vojna je do Turkov temveč vsled želje, da j Za enkrat je treba le še dogna-'spravila" na površje nove proble-nasprotujejo Angležem, katerim U do kakšnega obsega bodo Gr- me za angleško državinštvo jn noje vsled izida zadnje vojne pripa-jki v stanu izvesti program Veni- ben teh ni tako resen kot so oni Usoda Nemčije in Francije Posebni poročevalec 'Petit Mar? siilloisa" se je razgovarjal z bivšim nemškim ministrom za kolonije in finance Bernburgom, ki je rekel med drugim: z vsemi svojimi močmi sem se protovil versaill-ski mirovni pogodbi, ki je neiz-vedlpjiva in pod katero ne bi smel biti podpis Nemčije. Tekstilna industrija počiva, ker nimamo premoga in transportnih sredstev. Izročiti smo morali 150.000 vagonov it: r>0Q0 lokomotiv. Primanjkujejo nam pa tudi surovine in živila. S Poz na njskim in vzhodno Prnsijo smo izgubili svojo zakladnico žila iu krompirja, zato ne moremo prehranjevati delavcev, kakor bi bilo treba. Francija misli, da more Nemčija plačati precejšnjo odškodnino v zlatu, t oil a mi ne moremo plačati ničesar. Naš zaklad je vseboval pred vojno 10 milijard v zlatu, danes pa imamo vsega skupaj le eno milijardo mark v zlatu, s katero ne moremo razpolagati, če se hočemo izogniti gospoda**skeml polomu. Imeli smo trgovsko omarico in veliko trgovino. toda vse to je uničeno. Ker ne produciramo, tudi ne moremo izvažati. Situacija je torej brez izhoda tako za Francijo kakor za Nemčijo. Dolžnost Francije je, da pomaga Nemčiji, potem • ko jo je razorožila. Naša vlada ni j več ona, ki je bila. Samo ena je ti dobro urejeno državo. V splofi-!pomofi. prepričati se moramo, da nem predstavljajo Grki najboljši ;se nahajamo mi vsi Francozi, materijal, a tudi grški vin so Npraei Avstrijci in Rnsi v enakem strogo omejeni. položaju. S skupno silo moramo Dve leti po polomu turškega osredotočiti sredstva, da si opo-cesarstva in več kot leto in pol po Inoremo in ne uni$im0 teIesa Ve- poloniu Nemčije, je ostalo iztočno ,ik p0grešek v mirovni pogodbi je vprašanje še vedno nerešeno in to oropanje xeim-.ije. Francija nam vprašanje je ravno ono, ki bo na-'V vzela :judi 5n (lollodk(i ^^ pravilo razkol med vrstami za- naj (lohi sedaj /latf>? Nafa usoda * jo neločljivo zvezana z usodo Fran c« je! Resnična umestnost. Prvi; — Človek, onega eoperni- Dunajskega župana namestnica. Pri reformi dunajskega občin- ka v kavarni RoCoco bi si moral ogledati. Naravnost čudovito! skega sveta je bila izvoljena ob- Drugi: — Meni se zdi, da je vse č nska svetnica Amalija Seidlova to sleparija. !zr. namestnico župana. Zadnjo se- Prvi: — Kaj še, sleparija! Dal jo mestnega sveta je vodila ona. sem mu ponarejen bankovec za To je prva žena, ki izvršuje v deset dolarjev in vrnil mi je prist-.dunajskem mestnem svetu tako nega. _ važno funkcijo. GliAS NABOB A. 17. JUH 1920 Umor t sad pase in Italija. Vent o umoru E*ad p«>e je »prejela javnost s tiste vrste omalovaževanjem. k« j«' lttMnofct 1 juti i, katerih politično obzorje ne dosega niti tjar kilometrov /ven njihove?«, stalnega bivališča. In vendar je bit umorjeni Iv-ad paš« faktično ministrski predsednik — Italja-ni so g« imenovali ee|o kralja — neodvisne Albanije, o katerem je ministrski predsednik d.r. Wmiu javno izjavil v parlamentu, da je bil i%kitu prijatelj katere ira umor obžaluje cela jug. država! VeMiičevi izjava: "I \«rjeni smo. da bo prijateljska francoska via- Tragika ▼ življenja izobraženega indi- — Indijanec je -^edito veroval' svojih pradedov. Nekaj časa je v nebo, a nI nikdar čul o peklu,'delal v eni izmeti prodajalcu John dokler mu ni o njem pripovedoval j Wanamakerja ter se nato vrnil v beli človek Prav nobenega pekla1 rezervacijo, kjer je postal učitelj i*i bilo treba v veri rdečega mo-|v Rosebud. On pravi, da ga je iz ža, dokler ni pričel zavživati žga-juga mesta izpodrinil neki beli ki zna ceniti udi««, katere je Esad paša. storil skupni stvari, belokozca ter se posluževati! človek, ki je napravil skušnjo za il« \ s«- poti ''boo. da pride }H> prt.vega krivca in da tega pravega morale in življenskih navad belo-{civilno službo. katere Stauding krive ja "naj ti dušev čin po zakonu ka/nuje ', »oglaša z izjavami irancoskega ča>.opi> kožcev. j Bear ni mogel napraviti radi po- n s«* francos;-.m policija in francoska sodišča potrudila, naj-i To je prepričanje Mato Nagina. manjkanja splošnih informacij ter 'kh m eta zhn-ina". Torej je umor Esad paše na vsak na-j glavarja Sioux Indijancev, ki jejraditega, ker ni bil državljan, nekaj, česar jinr. eelokupna javi:o>t ne sme in ne more prezreti, j *nan v številnih delih Združenih i Da zadosti svoji strasti po po-Kdo in kaj bi! pravzaprav E*ud paša, je najbolj razvidno |*|«'ržav kot Stauding Bear. indijan tovanju, se je pridružil oddelku iz ski igralec. [svojega plemena, ki je potoval z •ga njeir fcredtto preti katerem je Pismo , pol i ti.-n.*'.»:• testamenta . Esad paša je namreč nepo-a tent m torn poslal uredništvu "Tempsa"' dolgo pl*rnu. v razložil položaj Albanije. .e pričenja s spominom na londonsko konferenco leta Standing Bear je navedel ta Buffalo Billom .S to organizacijo vzrok in številne nadaljne v po- je potoval po tej deželi in po ste-j;}sililo, zakaj krši vse tradicije j vilnih evropskih deželah. Bil je na 191:1, k p- dala p » nasvetu Italije iu Nemčije Wieda na albanski -vojega plemena s tem, da se je razstavi v Buffalo in* oni v St. I r« stol. Ker ♦ opravljal pri Wiedu posle vojnega in notranjega obrnil na sodišče belega moža, daj-ouis, kjer je pomagal vladi pri mm stra. -o -a Alban 1 zasovražili. Wied je na pritisk Avstrije. kij se l**"' °d svoje žene. ki je iz ro- j razstavljanju indijanskih predme-j« osumila Esa«u italofilije. pustil eelo s topovi streljati na njegovo I1"1 Iroquois. V formalni peticiji. tov. hiš. m lm . •• končno z srn* I Esad je šel v Rim. od kot:er pa je in«- 'l'™v'. j«1 napravilo žganje iz i Akcija za ločitev zakona je bila nt I kmalu odpotovati, leta 1 HI 4 je šel v Pariz. Ko je septembra j njegove žene demona, dočim trdi' vprizorjena brez dovoljenja de- 1M14 moral \V • d zapustiti Albanijo, se je vrnil Esad paša v domovino in vkorakaj /. H),UK) prostovoljci v Drač, kjer se je oklical kot glavar albanske vlade. Avstrijska in bolgarska vlada sta ga hoteli pridobiti na svojo str. n, toda 011 j. vse takoj sporočil francoskemu zastopniku in ostal zve-t zaveznikom. Turška vlada v Carigradu ga je medlem obsodila na smrt, del Albancev pa se je podkuljeu od Avstrije uprl proti njemu, toda 011 je zadušil vstajo, vplenil upornikom ilO.OOD avstrijskih pušk in napoveda* Avstriji vojno. Nato pripoveduje Esad paša o uslugah, ki jih je storil med vojno za v I/ni kom. predvsem pa Srbom pri njihovem umikanju preko Albanije. Prišli so žalostni časi in je bilo treba izpraziti Albanijo. Francoska vldada je hoiela prenesti albansko vlado na Krf. toda ita-Ijaiiski zastopnik v Oraču. ki se je poslužil laži, da to zahteva enten-ta, je dosegel, da je šel Ksad paša v Rim. kjer so j*a sprejeli z velikimi častmi in «ra prignali za glavarja albanske vlat^e. Pozneje je prisil zopet v Pariz, kjer ga je prosil Poincare, naj gre s svojimi A1 banei na pomoč v solunski ofenzivi. Tudi tu je storil svojo junaško, vojaško 111 organizatorično dolžnost. t<»da kaj je dosegel? llaljanski zastopnik je pred njegovim odhodom iz Drača -zagotovil, «i -J .je italjanska % lada na njegovi strani, toda Rim je po končani vojni prepreeil, da zavezniki niso poklali svojih diplomatičnih za-Ktopniko\ v Albanijo, češ, da so zavezniki pooblastili Italijo, da zastopa albansko zunanjo politiko. Ker Esad paša ni vedel za londonski pakt. se je uprl takemu postopanju, kar mu je povzročilo precej n< prilik. Poincare in Briaud sta 11111 zatr jevala svojo naklonje-nost, dokler ni Francija vsled sklenjenega premirja odpoklicala svojega zastopnika pri njegovi vladi in mu sporočila, da se ne sme vrniti v Albanijo, doklrt mirovna konferenca ne odloči o usodi njegovi* domovine. Končno vsebuje pisn^o energičen protest proti temu ravnanju iu pravi, da je vsega te dognala preiskava francoskih oblasti, ki bodo gotovo storile vse. da najdejo pravega krivca in duševnega očeta tega političnega zločina. Imor Esad paše. ki je združi-usodo svojega naroda z interesi jug. države proti skupnemu sovražniku je v najtesnejši zvezi s proti jugoslovansko politiko današi je službene Italije, česar našii javnost nikakor ne sme prezreti. ona v nekem pismu na prijatelje partmenta za indijanske zadeve. \ Los Angeles, da je neka bela vampirka uničila njeno domačo srečo. Pri razpravi, ki se bo vršila, bo zaslišana tudi lepa Vaste-van. ki gospodari sedaj v hiši Standing Bear-a in o kateri pravi sit tin ji. tla je njegova nečakinja Njegova prava žena pa pravi, da je to bela ženska, po imenu Ditta-r.iur in tla ima moža 111 otroka. Za to indijansko družinsko dramo se skriva vsa tragika življenja rdečega moža, katerega je u-ničila t a koz va na "civilizacija" bele kožcev. Standing Bear je izobražen človek, ki je dosti pot o-i val. se veliko naučil, a ohranil vsej karakteristične znake Indijanca ter številne instinkte divjaka. On št vedno trdi, da je beli zavojevalce oropal Indijance vsega, kar so imeli in tla se je značaj Indijancev pokvaril, ker so zapustili vero kajti Standing Bear je eden izmed maloštevilnih indijanskih državljanov te dežele. Bil je prvi rdeči mož iz Soutli Dakote, ki je dobil pravice in privilegije polne-gi državljanstva. To se je zgodilo. ko je bil leta 1912 proglašen lastnikom nekega ozemlja. Standing Bear priznava, da si je pridobil številne napake belih mož in pravi tudi, tla goji ameri-tfco željo, da gromadi dolarje na kupec. Zdrastveno središče Ameriškega Rdečega Križa kako naj branimo sebe in druge pred napadom bolezni, kedaj naj se zatekamo k zdravniški oskrbi. Zdravstveno središče ameriškega Rdečega križa je za telesno življenje naroda, to kar je cerkev za njegovo duševno in šola za njegovo umno življenje in razvoj. Ako naj ta ustanova postane oni mogočni faktor v javnem življenju. kakor je treba tedaj mora uporabiti najbolj enostavna sredstva in metode, ravno tako kakor so enostavni predpisi higijeni. — Health Center izhaja iz načela, da nobena normalna oseba noče iz lastne volje biti bolna ali slaba ali umreti pred časom, da nobena normalna oseba ne želi bolezni ali prerane smrti svojcev. Vrjame* da ljudstvo po svoji naravi želi biti zdravo, čilo in srečno in da so o-troci zdravi in čili. Radi tega vrjame, da ravno tako. kakor se je ljudstvo naučilo ceniti vrednost zdravnikov, lekarn in bolnišnic, r«.vnotako se bo nančilo ceniti vrednost zdravstvenih središč, Zdravstveni oddelek centralne ameriškega Rdečega križa bo v nadaljnith člankih objasnil razne panoge delovanja zdravstvenih središč. Scvprnvs rdrnvila vidriujeio zdravje v tiruzimiti. Natrosite ga v svoje čevlje. Da d os« že te za svoje boleče. igoče in srbeče noge zaieljen kom fort, in da ustavite neprijetno potenje in duh. ki nastaja iz tega. natresita v svoje čevlje m nogavice S Foot Powder (Severov Prašek za noge). Ta pra-tek pomagale vas bole nope, suži vlago in drži vaše noge suhe in v komfortu. Dobita ga pri vašem le-karju. Cena 25c in lc davka. Dolga je bila pot v razvoju človeštva od pragozda, kjer je div- ... . , ... , j"k radi praznovernega strahu za- svojili očetov ter sprejeli navadei„, -- , . , ., .. , , . .„. !pu.seyl bolnika usodi, do zavetja piemena, ki trdi o sebi, tla le višje.. _ , . . ,, . _ kamor je dobri Samaritancc pri- stojece. 1 •» i ... .,. * , , . . . .,!"asal umirajočega nsniilienca. ker Oce sedanjega glavarja le bili, . . .... » ' . , . . .. . , 's<' je smilil. Iu zopet dolga pot eUen naiboli izrazitih indijanskih ; - . -, , . . , . , .... . Iv (Jv bila od zavetja srca z znanstve- znaeajev med rtlecirui moznu Da- „, , ..... * . , ... . . , »f- ztlravinsko izurjenostjo, kote. On je bil v veliki meri odgo- c. 1 • ^ . , _ ... , Setlaj pa se ustvarja v tej deze- oren za tlobn sprejem, katerega,- . . .. . , ........ . ..... 'i ustanova, ki se ho — kakor u- so bili deležni prvi nusijouarii ter: . , , . , . i parno — znacila ravno tak važen je veroval v nauke belih očetov. L , , .... . . . . , ,. . . . napredek v razvoju človeštva, ka-\ sled tega je tudi poslal svoicgai, . ... , , . ^ . - , , kor 3e znacila bolnišnica Ta 11- sina v ( arlisle solo leta 18<9. a sini , , . . , ., , . _ i sinova je zdravstveno sredisce .K" izgubil dosti vere syojega oce- /xr r, . N . x " r . . . . , . (Health Center), katerega liaioga 1 -i ter se t>zira sedaj z bolestjo 11a- i u , - , .. , . . , . . . i Jo bolj ohranitev zdravja, nego zaj v dobo. katero imenuje zlato.! , ,. . , , „ , , zdravljenje bolezni. Zdravniška veda je dognala vzroke mnogih bolezni 111 odkrila sredstva, kako naj preprečimo njih razvoj in se branimo pred njihovim napadom. Radi tega so bile vzakonjene postave, ki uveljavljajo taka sredstva, zlasti kar Pravijo, tla hn postala sol dražja. Če je vse poskočilo v ceni, se no treba prav nič čuditi, če bo poskočila tudi sol. • - • lz Pariza porota jo, da bodo tam na javni dražbi prodali osem milijonov steklenic šampanjca. Škoda denarja, katerega so izdali z4 kabel. Kaj imamo od lega.! • . • Francozi hočejo poleg svojega bolnega predsednika postaviti še viceta. Zakaj pa ne brio javijo v Washington? Tam bo marca meseca takoj eden tta razpolago. • • * V Nemčiji so raštrajkali rablji. Morilci so brez dvoma proti povišanju njih pjač. # e • Neki prohibicijski agent je baje vzel graft. Č"udno, da ni dose-daj še nikdo mislil na amendment, ki bi prepovedoval graf tan je. Predno so prišli beli ljudje, — je rekel Standing Bear, — so živeli moji pradedje ne le priprosto, temveč čudi ponižno in verno življenje. Vsi so verovali v velikega duha ter molili vsaki dan k njemu zahvalne molitve ter ga prosili božjega vodstva. Med mojim narodom ni bilo nobenega-zločina in v mojem plemenu ni bilo nobene-g akriminalca. Naše potrebe so bile enostavne, naša življenja prosta in akcija« vsakega posameznika je bila obvladana od njegovih osebnih želja. Ljubili samo, sanjali o srečnem lovišču onstran groba. — Tedaj pa je prišel k nam beli mož. Povedal nam je povest o velikem belem očetu in čez nekaj časa smo mu vrjeli. K veri mojih očetov je dostavil tudi pekel, katerega smo najprvo zavrnili. nato trpeli in konečno sprejeli. Ravno ko smo pričeli dobivati največje zaupanje v to novo povest o življenju, je prišel 11a-tlaljni beli učitelj, ki nam je povedal isto povest z malenkostnimi razlikami, o katerih pa je tr-•dil, da so skrajno važne. Nato pa so prišli še nadaljni z nadaljnimi izpremembami, dokler jih je bilo pet, kojih vsaki je trdil, da je njegova povest edino prava. Vsi pa sc nam pripovedovali o peklu — Takoj za misijonarjem je prišel trgovec in od njega so se iaučili moji pradedji piti žganje. Tako je prišlo, da je v&prieo delovanja različnih misijonarjev ter onega trgovcev moj narod polagoma zavrgel vse nauke kristijanov, a ohranil vero v pekel. Vse, kar je imel, pa je dal trgovcu za žganje. Nauki starih medicine-mož so bili pozabljeni ni ko sem bil jaz mlad, sem spoznal, da je pozabil narod svojega lastnega Velikega duha, Boga kristijanov in da sta mu ostala le še pekel in žganje. Standing Bear se nin ikdar popolnoma vrnil k načinu življenja sc tiče nalezljivih bolezni. Vladni zdravstveni uradi so bili ustanovljeni, ki naj uveljavljajo te zakone. Mnogo zasebnih zdravstvenih organizacij je prišlo do življenja, vsaka boreča se proti kaki pit*-« prečljivi bolezni ali pa delujoči v posebni zdravstveni stroki. Ameriški Rdeči križ se je odločil, da bodi zdravstvena služba njegovo glavno mirovno delova. nje. V soglasju z Ligo društev Rdečege križa je sprejel sledeči ji«vno-zdravstveni program: a) Vzpodbujati in* vzdrževati zanimanje za javno-zdravstveno delovanje. b) Nadomestiti delovanje vladnih organov. c) Razširjati ko-igtno znanje e zdravju potom nazornega in drugega poduka. Ameriški Rdeči križ je uvidel. da more izvršiti ta program najboljše potoni zdravstvenih s re-dišč, kakor so to priporočili me-rodajni zdravstveni strokovnjaki v druženih državah. Zato se zdrav-st vena služba ameriškega Rdečega križa v glavnem ukvarja z vsta uovitvijo zdravstvenih središč po Ameriki. Kaj so torej ta zdravstvena središča ameriškega Rdečega križa? To so lokalne zdravstvene ustanove, ustanovljene, vzdrževane in u-pravljene od pojedinih "cliap-trov" ali podružnic Rdečega križa. Njih naloga ni zdraviti bolezni, torej niso bolnišnice, tudi ne dajati zdravila, torej niso dispen-zariji, marveč Red Cross Health Center posebna zdravstvena ustanova. Njen glavni cilj je poduče-vati ljudi, kako naj si ohranijo svoje zdravje. Daje informacije, kako naj so obvarujemo bolezni, Jugoslavia irredenta. Velike malverzacije v škodo ita-ljanake državne uprave. V Ločniku in Moši pri Gorici so velika skladišča, polna raznega vojnega materijala. Nekaj časa se je opažalo, da zmanjkuje materijah Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da so bivši oficirji Gia eob&i, Ajassa in Agherosso, ki so bili nadzorniki teh skladišč, prodajali v Italijo razni vojni materija! iu denar pridržali. To je trajalo precej časa. Škoda je ogromna. Vsi trije nadzorniki so sedaj v vojaških zaporih v Trstu. K pačenjti naših priimkov. Poročali smo, kako pačijo Ita-Ijani zlasti v Istri naše priimke. Jugoslovani se upirajo temu. Setlaj poročajo iz Pazina, da je tamkaj službujoči sodnik dr. De Mori priporočil, naj se inteligentnejšim ne kvarijo priimki. Ti priimki naj se puste v miru, toliko bolj pa naj se pačijo priimki priprostih ljudi, češ, glejte,-vse to je italjansko, masa je italjanska ti le "iči'' in "čiči" so pa hujskači te mase. Lc delimo njih, da bo italjaiiski uspeh večji. Tako delajo "kultu-ronosni" Italjani, polni dobrohotnosti in toplega srca za naše prebivalstvo. Pa če tudi pačijo naše priimke, vendar gleda iz popačenega jugoslovanski priimek. Zatrti se ne damo, pa če izvršujejo nad nami Italjani še taka nasilja. Poeblo, Cola.: Peter CuIIg, John Jane«h ln A. Kochevar. Bali da, Cele.: Louis Costello. Somerset, Golo*? « Math. Kcrnelj. Indianapolis, Ind.: Alois Rud man. Clinton, Ind.: I .i! m be rt Hoists r. Aurora. I1L J. Verblč, 635 Aurora Avanna. j Chicago, m.: Jcsoph BofttUS Joeepb Bllsh ta Joseph BevčM. ijottet, I1L Frank Bamblcb, Frank Lauricb tu John Zaletel. .Mascontah, D!.: Frank Augnstln. La Salle, m. " ' Matija Kom p. North Chicago. IU.: Anton Kobal in Math. O grin. 'South Chicago, I1L: Frank <""erne. Springfield. I1L: Matija BarborlC. 7 .Waukegan, 111.: PROŠNJA IZ DOMOVINE. | Frank Petkoviek. 1 nirl je pred dvema letoma g. j Franklin, Kansas: Obreza v Ljubljani. Znan ie bil Frank Lericovlc. po širni Ameriki, posebno pri! |,*POni1««'. „, - j , , , ., , ! «ok Firm. različnih slovenskih društvih, ka-l^ Kansas: terim j«» pošil jal razne leposlovne Mike Pencil. spise in knjige. 1'nirl' je brez za- liitzmiller, Md.: puščine in pojasnila svoji družini. Frank Vodoplvec. katera še živi v pouiau ikanju. So-[ Chisholm. Mino.: proga g. A. Obreza prosi vljudno! ^rank Guvžt 111 Jakob Petrtcl»- in ponižno, Če ima še kako dm , Calumet, Mich.: -j 1- "111 M. F. Kobe In Paral Schalta. 1 stvo ali posameznik kako obvez Auronii ti ost ali dobroto v ta namen, naj, l. PeruSek. * > blagohotno naslovi na: MhikalF.veleth, Minn.: 1 1 Obreza. Čopova cesta št. 10, Ljub-j Louis (Juvie. | Ijana. Jugoslavia. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPID5, IOWA ■ilert, Minn.: (17-1P—7) ! U VeseL -—---7----f liibbing, filinn.: Rad bi izvedel, kje se nahaja moj Ivan Puvfte. prijatelj MATIJA M OH AR. i Virginia. Minn.: doma iz Savinjeka na Dolt-nj I Frank Hruvatlch. _ skem. Pred !». leti sva bila sku- E!>' Minn.: paj v South » hicagi, a potem jej ^ J' **** * 1-1 % 1 1 i • Anton Poljanec odšel v Arkansas. Od ledaj 1111 i«, . . . .... i Si. Louis, Mo.: je njegovo In va lisce neznano. Mike Grabrlan. Prosim cenjt-ne rojake, kdor velfjreat FalLs, Montana: za njegov pravi naslov, da mi! Math. Urlh. ga naznani, ali naj s- pa sain'h,ein; Montana: javi. Poročati mu imam važne! Gregor Zobec. stvari. — John Ziherle. H16 Ore I ^f0^ N. V.: m, , ! Kart SterniSa. gon St., Milwaukee. AN is. i, FaIls N_ y . fiG-19—7) j Frank Maale. , Itarberton, Ohio: I 1 tl'i . i n ; K M i 1 * »1 NAPRODAJ Frank Poje Id Alb. Poijanee. * Gabrenjeva trgovina na 801—803 < «»»>«ood, Ohio: Broad St., v Johnstownu, Pa. Ker,.,, \Int* . .. . ' ' t leveland, Ohio: se reselu,1 v drugo mesto, pro-, yruuk ChAf|ei Karlln^ri tlam vso zalogo 111 ko.ji bi kupil, m Jakob Kesnlk. dobi lahko za več. let "lease" alijl^orain, Ohio: j)a lahko tudi mu prodam hišo z I^mis Halant, J. Komik la M. zalogo vred. Frank (iabrenja. L... Us^ek-Mri)| - ' Niles. Ohio: [ in-i.i i) j Frank KoEovfct 1 -—— i Youngstown, Oblo: Rati bi izvedel za svojega uraia 1 JOŽEFA KNAFHLC. PnsJ ^.'^egon Ci t jr. Oregon: ...... i-, 1 - I M- Ju«tin. stimi leti se je nahajal v tlrza- \n»>ci-,,^y k*«.- vali Utah in Idaht>T sedaj pa ne, m. Ktarlcb. vem, kje se nahaja. K»-r mu Ambrldge, Pa.: imam nekaj zelo važnega s]>o- Frank Jakia. rm'-iti, zato prosim cenjene ro-j ®e8H4£Dep« -i, , * I»uis Hribar. jake, ako kateri ve za njegov BroughUm brata Anton KikelJ. naslov, da mi ga naznani, ali Anton Ipaveo. naj se pa sani javi na naslov:[ Burdine, Pa.: NAZNANILO IN VABILO. Conemaugh, Pa- Slovenski Dramatični Klub v Conemaugh priredi v nedeljo 25. julija t. 1. popoldne ob 2. uri izlet ali pic-nic na Park Hill, h kateremu so vabljeni vsi cenjeni rojaki 111 rojakinje iz okrožja Johns-towna. Da bo zabava popolnejša, bo zapel pevski zbor 14Jugoslavija"* več mičnih slovenskih pesmi. Prijateljem godbe bo postregla Slovenska delavska godba iz Conemaugh. Za vse drugo bo najbolje preskrbljeno. Posebno opozorim na fini ječmenov sok. To-rej, rojaki, za pregnati otožnost in pozabiti nekoliko minulo trpljenje, tolažiti želodec in gasiti žejo bo najbolje preskrbljeno. V slučaju deževnega vremena se vrši pic-nic v nedeljo dne 1. avgusta. Vstopnina Dame proste. Za obilno vdeležbo vabi najvljudneje (2x 17&22—7) Odbor. Frank Knafelc, Goodrich, Colo. (16-19—7) PROŠNJA IZ DOMOVINE. Podpisana prosim rojake Slovence v Bakersville, Pa., da mi kaj natanko poročajo o smrti mojega moža Jerneja Čelan. Doma je bil iz Hrošč pri Postojni in v Ameriki je bival 15 let. Cula sem, da ga je ubilo lansko leto v šumi v Bakersville, Pa. Prosim tiste rojake, ki so bili tisti čas pri tej nesreči zraven, da mi o tem natanko poročajo in če' je ranjki pripadal v kakšno društvo. Tudi mrtvaški list bi rada po njem dobila. Za uslugo se že vnaprej zahvaljujem 111 sem pripravljena tudi vse stroške povrniti tistemu, ki in i o tem poroča. Pišite na tale naslov: Ivana č'elan, pošta Hrunevje pri Postojni, Carniola, Veneeia Giulia, via Italia. (17-19—7) n r,. fl '1 Mr. LOUIS ANDOLŠEK, bivši večletni upravnik Glas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselniškem oddelku Združenih držav, namerava uporabiti svoj 30dnevni dopust v to, da obišče meseca julija rojake v Pennsvl-vaniji, kot zastopnik Glas Na" roda. Pooblaščen je nabirati naročnino in oglase ter ga rojakom kar najtopleje priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. Zastopniki "Glas Naroda" kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glr.s Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom prlpo ročamo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za celo leto $5.00; za pol leta <3.00; ca fitlri mesece $2.00; ca četrt leta fl-50. Saa Fnuieisee, CaL! Jacob LovMn. . Csto.: L00U s^^ia^k in Frank Skrahee. John Demšar. Conemaugh, Pa.: Ivtn Pajk ln Vid RovanML Claridge, Pa.: Anton Jerlna in Anton Koso* glov. Dunlo, Pa.: Anton Oshabea. Export, Pa.: Loula Supančič. Forest City, Pa.: I Mat. Kamin, j Farrsll, Pa.: Anton Valenčifl. Imperial, Pa.: Valentine Peternel. Greensburg. Pa.: * „ Frank Novak. 1 Johnstown, Pa.: Frans Garenja in John Polanc. Luzerne, Pa.: Anton Osolnlk. Manor, Pa.: Frank Demfiar. Moon Run, Pn.: Frank Maček ln Frank Podaril ček. Pittsburgh, Pa.: U. Jakoblcb. Z. Jakahe, Ma^ Jda-rich in I. Magister. Ralphtoo, Pa.: Martin KoroscheCa. ' Reading, Pa.: ^ J. Pezdlro. Steel t on, Pa.: Anton Hrcsu 0 Turtle Creek, Pa.: Frank 8chlfrer. ^ . West Newton, Pa.: Joeenb Joru. White Valley, Pa.: Jurij Prevlfi. Willoek, Pa.: J. Peternell. Blark Diamond. Wash. G. J. Porenta.-Coketon, W. Va.: f Frank Koclaa. Thcmas, W. Va.: A. Korenchan. Mlhrnknee. Wis. s. Adolf Mantel ln Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel in H. Svettyn. West All is. Wis.: Frank Skok. Reek Springs, Wya: Louis Tancher is A r-m-w. ! 11 M * I __ . Nas greh. Zvoniuir Kosem. Opot*kaj«*ih korakov smo li s krvavimi žuliji svojih rok!" sta pal i po ozkih, nečednih, zelo Ang-elo je stisnil pest ijezno mračnih in čudno vijugastih uli" in zaškrtal z zohimi: «*sh krupnefa obmorskem mesta "Prokleto življenje, da nas mo. nhrd pisano množico ljudi, ki so ra nostiti zemlja!.*. Ce nismo vre* Razkroj GMomks so-c ijalnt) -demokratske stranke Rodovnica dinastije Kara- gjorgjevicev - i Peter. padfl v bojih s Turki 17Ki—I. njegova žena Marica, u-- Kakor je znano, sta se po pre- mrla 1811. vratu strnili čehoslovaška soeijal- sin: Karagjorgje Petrovič, ro-, |»re r i v a 1 i in pehali da so si de. dni črnega kruha, pa počakajmo no-demokrat>ka stranka iu češka Jen •♦'ta 1752 v V i seven. umorjen btli tak.. pr<»sto p< ! Za hišami je toliko časa. da omahnemo po tleh narodno-soeijalna stranka v eno v noči 12.—1:1. junija 1817 v Ra-morje zamolklo buča h j in pošurae- in se sesedemo.. Nikamor ne grem politično organizacijo. Toda v tej dovanju pri Smederevii. vrhovni ,alo, al< komaj smo čuli njegovo več klečeplazit, še najmanj pa k politični organizaciji so se kmalu srbski vojskovodja od februarja! buča,,je, ki se je mešalo in spaja" njemu., k tisetmu stiska,i, ii*'|Mlkazale n,Zpoke. dokler ni prišld do septembra 181:1; žeuaj h, S hrupom no-sta v e„ sam ne- barko« naj goljufa druge, mene ne du u raZllora. ki se je -Mena. hči kneza Nikole Jovano- ra/11 M-eu su,:«ier. v eno samo nro- bo . t . . ...... .. « « • , . ... zlasti pokazal pri zadnjih volitvah v-.«-a ,z .M asi ose va. rojena 1. I8t*>. pen j«- in - »pen je. ♦ Tako smo s:, naprej iz ulice v ' ' . . . mm, ,, f„ril..r:.. [V narodno sli«omazdenje in -enat. umrla it. teruarja I>4J \ Bel- 1. Šima. umrl kot otroki Nikdar ne gre,rl tla., k ulico, klaverni in -stradani. pe-T »' ...... " trn I stiskaču .. I......... sam na sti stisnjene. zol»e ikrtajoče. Za!01.""1" »arodno-soeijalne stronke gradu. barki, č.. : » kini v..* na. je zapazil j ( ' Slovo" pnobčuje v zad- Otzoei: jarjen Angelo; z obe.lveun roka. stražnik, -e naglo zasuknil in• ^J«*"« , <>slr,i kritike o politiki l«*ta 1»98. >.IA j*- krilil po /raku, omahoval'nil kakor v strahu med gnečo ter!* eijalno-demokratske stranke. — 2. Sava. poročena z vojvodom i iS w- sirarn m s.- zadeval s .-e-jnans ix.gniJ i/pred j Due 1>. junija j*- priobčila "Ce- Antonom Pijakičem. umrl 1*32 v lom in / glavo oh zid. Močno raz I Mra.- h, s»- Zavili smo v za- ške Slovo" uvodnik pod našlo- temeeu v Besarabiji. bur jen je bil. znoj mil je lil s «>. duhl" »kor»» temno ulico, ki se je vom "Največja stranka v repu- Alek-4U rojen 1801. umrl le- la. Ii< a: - mu kakor \ r azbelj^tu v .' . «./ka. vijupasta ra«l visokimi, bliki — njena najmanj zanesljiva ta ls40 v Besarabiji. P«« i kr\M\oid>>e pumtrla. l>ržai ■ • u nui zido\ i na oln-li straneh ; vsa'»ijxjraV članku m pazil, da se k ,a so bila odprta na stežaj. kr-1 .lruirwni: ehoslovaška so. ijalno 1"27. umrl leta 1S4:1. Njegova žc-1,11 ' 14 * i;i »»•" p--.'«'" bila nabito polne, knip iu jd« mokraeija nahaja v stadiju,"«" Sarka.hči majorja Miše Ana- šuinler povrni, kamorkoli sem IHZVrata Žnjo se nahaja v krizi'*tasijeviea ( živi v Parizu ali Niz-*ra. govori . ,sto prav ^a ozrl ; zdajpazdaj ^ je pr,kazala jTj ^0i.}ytlVr/f.U[_ G,avni vzrok v zi . Ot.oei: Aleksa. roj. b.H. se ;Tej krizi j'- dcmagoštvo. Soeijal- j*' boril v svetovni vojni v srbski na demokracija je skupina ki j" vojski, umrl pred par meseci. Bo-stopila v borba za uveljavljen je židar. rojen 1>G1. nmrl 190S. u-Ine pravičnosti. Toda gene- • metnik v cileziranjti in kritik. t« mu pritrjevala Maks in Pobi« iii,visokn med nami. v oknu teaa nadstropja, čudno nali' bilo prav do knieha. .špaiia ženska glava z mogočno fri_ Angelo je nenadoma obstal. | zuro, cigareto vneil ustnami, in ko j * Kadar je bi/a t>revelika, ne nato zopet izginila, tfmrad se je t»ro«li . 1 .. k nt,- \ee po njej!" je!širil v nli< i; iz vseh vež so kričali dejal "Dolga sem delal pr item stiskaču, dalje ne houi. Ce misli, da mu bom zastonj garal kakor črna živina, ki ne slini in ne vitli ničesar drugega kakor batine, se moti. .. Kaje poginem na cesti, ka kor bi se še dalje ubijal za tiste uboge solde. Zdaj pa — da bi mi še ne pla« al teh krvavozaslužeuih soldov f!.. Vsak mesec mi je Težko plačal, o dobro \«-iu, — zdaj naj čakam po celo leto? — Kdor je bil že katerikoli na barki za kurjača, dobro ve, kako sitno in te/.ko je to opravilo.. Zdaj sem pa lačeu, da se komaj držim pokonča. Ali ul smešim^, da kolovrat imo kakor sestradani volkovi po cestah! Kje je pravica* Kakor drugi ljudje »mo, mislim, samo z zrakom se ne moremo živeti.. Maks se je opotekcl in potrepal Angela po raiui *'Bravo, Angelo, resnične so tvo je besede; tudi mi smo ljudje! — Ali zdaj ne pomaga nobeno jadi" kovanje in tarnanje, ko stojimo vsi, kar nas je tukaj, kakor poti kapom.. Vidiš ti se puntaš, ker ti n oče ploi'ati tisti stiskač na barki me s« s'ne plače., ali kakšne ko" medije že imaš. mi trije čakamo pa na tlelo in ga ne moremo dobiti., tri dni le čakamo.. Da bi se pripeljala vsaj zopet kaj bark v luko, da bi si zaslužili tako kak krajcar pri ickladanjn!" *'('* je treba, pa naj poginem na cesti!' je povzel zopet Angelo. Delal sem kakor se spodobi, delal skoraj za prazen nič. Pa sem pre" trpel. Zdaj je konec moje potrpežljivosti, ker misli ta falot, tla ga bom čakal za pošteno zaslužene solde vse življenje.. Ne, nič več ne grem tja, še ne pogledam gn vet", naj jih požre sam. tiste kroner, da ho sit enkrat. . " l*renehal je. Tesneje sem ga sti" snil pod pazduho, da se ni zvrnil po tleh. ker je tako močno omahoval. Polde je zamahnil z roko. Dost i. Angelo — čemu bi se zastonj jezil f Ne stopi vet" na tisto barko, nikar se ne daj vleči za nos... Počakajmo vsi skupaj do srede; takrat bo spet dosti bark v luki. treba bo i skladat i, in zaslužili bomo kaj denarja... Danes, mislim. ,ie ravno sobota: dolgo je seveda, do srede, pn kaj sc hoče? Bolj.še nekaj kakor nič!.. "Slabo nas tolažiš!" se mu je zasmejal Maks v obraz". "Res slabo, imaš prav", mu je pritrdil Angelq. "Kje je še sreda? Jaz sem pa že zdaj truden od lakote na smrt truden ..• Crn kruh hi grizel tako poželjivo, kakor tla imam pečenko pred sabo. Pa kaj Črn kruh* Saiuo skorjico bi zdalje rad..." Maksu se je stemnil obraz. Ali snw> še ljudje, ali nismo? •laz mislim, tla nič več... t'e ponujam svoje žuljave roke za par soldov in kljub emu ne morem do* biti nikjer dela — no, potem adi-jo in dober tek! .. Tako ne bo šlo vnaprej, tudi ne sme iti — kje so božje in človeške postave za nas?.. Drugi se vozijo v ko* čijah pijani od razkošja in od uživanja, mi pa se opotekamo d žeje izmučeni po rentah, ne da bi si mogli privoščiti ovsenega kruha. Kje je pravica? Kruha vsem, ki bi si ga radi privoščili, prthkii -st-eija lali in \ojaki niso med sabo slož poročena llijo surovi ]>ijani glasovi, culo se je izzivajoče žensko hihitanje. Angelo se je zaklel. Tukaj pijejo, kakor da bodo živeli samo še ta večer, duše pijane! - — Imaš še kak sold, Maks, po-glej!" "Nimam, pj če se slečem do golega je odkimal Maks klaver no m upognil tilnik. 'In mi dva ravno tako!" sva pristavila. Polde in jaz." ' Pisana gruča razoglavih, viso' kosfriziranih deklet v rahlih, globoko izivsanih bluzah nam je za stavila z odprtimi rokami tesno pot; vse so se ostudno smejale in poiuežikovale s trudnimi, čmopod" črtanfmi očmi. Ena izmeti njih. :ned saho in prepirajo. 5. Stamenka, tarapičem. i na pad i i sovražnike, 6. Alkesander Karagjorgjevič. •j»d seboj. Po uspešnih j rojen 29. septembra l.SOtJ v Topoli. Njegov prvi učitelj je bil Dositej Obradovič. Leta 1M4 je šel očetom v Avstrijo, odkoder je lli. tepo inesto d: se r;. v s; « i volit v. h j« sijalna u liejša sira mu je svoje obiležje. sestavila via-j v jeseni istega leta odšel v Rnsi-do, toda jedva je začela vladati j jo kjer se je izobrazil. Leta 1839 vso državo, a ne more ali noče ob-1 se vrnil v Srbijo, leta 1840 je vladati in spraviti v red niti svo- postal član helgradske okrožne 111 i šla čehoslo vaška so-racija kot najmoč-parlament. Dala ra nka v ;je lastne domačnosti. Lastni poslanci odpovedujejo socijalni demokraciji poslušnost. Večina, ki je bila sestavljena s sodelovanjem scdniie, leta 1841 adjutant kneza Mihajla, 1842 pa je bil izbran za kneza Srbije. Leta 1S58 je po za ključku Narodne skupščine odsto- tlrugih slraik. se maja po krivdi P>1, šel v Avstrijo in živel do smr pojedin i h soeijalnih poslancev iu socijalna demokracija mora iskati nove zaveznike celo v vrstah šo- ti 22. aprila 1885 v Temišvaru. Pokopan je na Dunaju, Njegova želu« Persida, hči Jevrema Nenado- vitka. prsa bujne kipeča, roke dolvražnikov. Vodijo se baje pogaja- viča, rojena 1813 v Valjevem. u- iija za to, da bi ob koncu koncev I mla 29. marca 1873 na Dunaju. ramen gole, oči črne in črno frizuro nad belim, visokim ?elom, se je zadela ob Angelov komolec. "Cireš!" Angelo jo je sunil vstran. "Glej. da mi izgineš izpred oči! Nisem ravno najboljše volje danes. . " ('ruka pe nekaj zamrmrala, zaklela parkrat robato in se pomešala med ljudmi. Povsod berači.. Pojdimo kam drugam, koder se vozijo ljudje v kočijah!" je uasvetoval Maks. Veti no naprej smo hodili, mimo glasnih, prepevajočih krčem, mimo veselih, zadovoljnih ljudi, ki so leno pohajkovali in si prižigali ko" raodno lepo dišeče cigarete. —- Roko v roki so švigali mimo nas lepi parčki, prešerna dekleta in zastavni fantje, smeh na licih in brez-skrbnost v kretnjah. Maks je sklonil glavo. Vsi ti — kaj poznajo življenje? Kaj vedo, kaj se pravi stradati in trpeti?.. Vriskanje je njih življenje, ljubezen njih glad, ko imajo vsega v izoblici. — O bog. j«1 pravica? Polde pa je zavzdihnil: "Stopimo v gostilno, Ijndje krščanski; jaz se že komaj držim pokonci .. " a Tudi jaz sem omahoval, ker že od prejšnjega dne nisem ničesar jedel. "Kako bi šli, ko nima nityce božjaka v žepu!" je menil Maks. Polde se je grgraje zasmejal. "Kaj tisto, če smo suhi kot poper — saj ima vsak krčmar vrata in kredo! Jaz pravim, da pojdimo!" "Ima kredo in vrata krčmar. ampak za nas ne", je odgovoril Angelo. Polde je obstal in se naslonil ob zid. "Ce mislite, pojdite; jaz grem", je dejal. "Tako sem slab, da že komaj stojim.." "•laz tudi!" sva rekla skoro obadva hkrati, Angelo in jaz. Maks je začudeno pogledal. "Ce greste že vsi, grem pa še jaz.." Hrupoma smo se opotekli skozi mračno vežo v odprto, natlačeno, zelo smrdečo krčmo in se sesedli za polito mizo, kjer je sedelo že' nekaj skl jučenih, krmežljavih starcev z glasnimi, čudno našemljenimi ženskami z visokimi, golimi vratovi in polnimi belimi lakt-mi v živahnem intimnem razgovoru. Slabo je brlela pod začrnelhn stropom petrolejska svetilka in razsvetljevala zariple ohraze pijanih moikih in žensk. Vse toise so Otroci: 1. Poiiksena, umrla le-tr 1916. prva žena ministra in zgodovinarja Konstantina Nikolaje-viča, potem žena odvetnika tir. Aleksandra Prešerna, čigar sorodniki žive nekje na Zg. Štajerskem. 2. Andrija, umrl kot »lijak leta 1865. 3. Peter, rojen 29. junija 1844 v Belgradn, od 2. junija 1903 kralj j Srbije, od 1. decembra 1918 kralj m« ■ j v . .v * | Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nje- Ne DOmO držali križem rOKI ^va žena Zorka hči črnogorske- __I g?, kneza Nikole T., rojena 11. decembra 1864 na Cetnjn, umrla 4. vstopili v vlado tudi klerikalci. Prešerne sanje o popolnem uveljavi jen ju soeijalizma bi se zaenkrat končale s kompromisom klerikalcev.... Tako govori trda realnost. kateri bi morali v prvi vrsti levičarji posvečati pozornost in ne živeti v fantastičnih sanjah. Sicer bo v krizi ne samo vlada, marveč tudi ves njen vladni program. republika in soeijalizem. Ali Prebavite Kar Zavžite? Ne kar zavzite, ampak kar prebavite, je blagodejno vašemu sistemu. Dober, zdrav tek in pravilno delovanje probavnih organov bo rezultat, če vzamete Dobro za ljudi, ki se ne morejo gibati. Zelo priporočljivo za slabotne in nežne osebe. Pravilna tonika za ostarele ljudi. Cene 75c in 3c davka, ali $1.50 in 6c davka. Pri Iekarjih a!i pilite na W. F. Severa Co.CtdY0£p,ds- KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PREdLIŽNO ODPLUJEJO NEW YORK A. IZ france rotteroam st. paul pres.. wilson lafayette nooroam la savoie philadelphia n. amsteroam argentina new york la touraine ryndam la lorraine rochambeau st. paul lafayette rotterdam la savoie philadelphia france pres. wilson belvedere 21 julija — Havre 11 julija — Boulogne 2* iullia — Cherbourg 27 julija — Trat 30 julija — Havre 4 avgusta — Boulogne 6 avqutta - - Havre 7 avq. — Cherbou'U lt> avq. — Boulogne 12 avqusta — Trst 14 avq. — Cherbourg 1« avquata — Havre 18 avq. — Bouloqne 20 avquata — Havre 21 avquata — H a vr« 21 avq. — Cherbourg 27 avquata — Havre 28 avq. — Bouioqne 3 seat. — Havre 4 »eDt. — Cherbourg • wot. — Havre 14 sect. — Trst 2' seot. — Trst Glede cen xa vezne n:x» rn v»a orugo pcjaanila. obrnite »e na tvrdko FRANK SAKSER £2 Certlaodt St. New York Anton in Cecilija Pirnat. slednja Kje s,- nahaja JOHN ŠKRCKI-J * rojena Suša, doma iz Zagorja? ob Savi. želita izvedeti za brata JOŽEFA in FRANKA ter sestro TBREZ1JO SUŠA. Ako kateri rojakov ve za niiliov na-j slov. naj mi blagovoli sporočiti. I če pa saini berejo ta oglas, jih: prosim, da se mi javijo. — An-j thonv Pirnat, R. R. 1, Box 36,' No. 12, Eddyville, Iowa. (16-24—7) Doma je iz Dolenjega Zemona pri Ilirski lii>tri«-i na Notranj-1 skem. 1'red tremi leti sva bila skupaj v Jolietu, 111., in zdaj ne vem, kje -se nahaja. Zatorej pro-1 sini cenjene rojake, če kateri ve zti njegov naslov, tla mi gaj naznani, ali čc pa sani čita ta oglas, naj se mi javi. ker mu imam nekaj važnega sporočiti. Naslov: Tony Chernik, liox. 1S4, St. Marys, Klk Co., Pa. * Cunard L pamik na tha t ijaka yj ■me "PANNON1A odpluje 28, avgusta < eiui /a I ret ji nt;ml: naravnost v Dubrovnik in Trst $125. naravnest v Napslj ......... . $ 84. vožnia do Trsta oreko Napolja $ 98. in $5.00 vomeqa davka. V vašem mestu ali bližini je lokalni a^etit. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu- Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja JAKOBA K IT M P. Pred d verni leti se je nahajal v Keewatinu, Minn. Prosim cen j rojake, ako kateri zna za nje- | je pQ držayi Qhio ua£ rojak gov naslov, da mi ga naznani,J ali če sam čita te vrstice, naj mi piše na naslov: Blaž Mihel-čir, Canij) r>4, 1-kiK 3. Cheat Bridge. W. Va. (16-17—7) LLOYD SABAUOO 3 State Street New York PrilioalnJ? 0<■, ne bodove^ ^rez njega. Samo en Pain-Kvpeller je, iu v vaic varal vo j« opremljen uaAo tvornif.ko znamko KJA sidrom Če nima zavojček te tvuraiSke znamke, ni prbtten in ga zavrnite. 85 m 70 zentov v vat-h lekarnah ali pa pri P. AD. RICH TER & CO., 326-330 Broadway, New York \ 5 Oil. 1920 —- ALI ZAVZEiTJEE BaSTILE. «103 - (Nadaljevanje.) Peto poglavje. FLANDRIJSKI REGIMENT. K«» j« kraljo-a vid. la. da ^o sc Puri žari i izpiemetiili v vojake iu da mi to I ti j'IU \ o )»•» ati se. jim j.- sklenila pokazali, kaj je resnič-La vojna. hotedaj s., imeli opravka le z Invalidi Baslile in s slabo podpi-tmi ter (•malitijoeiitti Švicarji. 1*«kazalo v jim bo, kakšen je boj ir dobrimi kraljevskimi polki, ki so dobro izvežbani. leh |H»lko\, iiajboij znanega Parižatii bodo i«ato razumeli, »la je •a 'iiatiu m 1.1 1; ga irr To je li pirala tri ZO|rtI \ skušal i. stvu \ I I* tr i ral \ O l J p »lih K Vsled tega je predlagal zdravieo na zdravje naroda. V dvorani je bilo čuti mrmranje. — Ne. ne. — so odgovorili v zboru vsi na%zoči_ Zdraviea na narod je bila odklonjena. Vsled tega je zavzela veselica svojo pravo smer in reka svoj pravi padec. Reseda dotWnega eastu'ka je imela usodepolne posledice. Pozabili na narod, to gre. a sramotiti ga, to je bilo preveč. Maščeval se je. Ker je bil od onega trenutka naprej let prebit, je izgin 1 zadnji pojav dostojnosti in v dvorano so vstopili dragonei. grei adirji in S\i»-arji. sploh vsi navadni vojaki, ki so se nahajali v gradu. t Vino je pričelo krožiti in p jasnost je bila splošna. Vojaki so pozabili na razlike v činu ter trkali s svojimi častniki. Rilo je to v resnici braiov^io si a vi je. Vsepovsod je bilo čuti krike: — Naj živi kralj! Naj živi kraljica ! Post režiji vi služabniki so se odstranili, pohileli k kratjici ter ji pričeli pripovedovat'. kaj vse so videli. Žalostno oko kraljice je zablestelo. Torej je še veti no najti na-gnenje v francoskih srcih. Torej Je še vedno upanje nn dober izid! Kraljica se je ozrla naokrog s temnim, brezupnim pogledom. .....lajboljši- za obe stranki. Pred vratmi nj *n<- sobe so se pričeli zbirati služabniki. Vsi soj ►oitm ko sta s.* na rodna zbornica iu kralj pre- I pro>' I i kraljico, naj napravi obisk. naj- se pokaže pri slavijo. ia » Iii.iiij.i K ral ( -»• je dva meseca boril, da dobil katerem j*1 dva tisoč Ijmti nazdravljalo monarhiji. «.u\.i coosi i. V z.\»-zi /. mii-istrom -liratbeau je- Kralja ni in jaz sama ne morem il i. — je odvrnila žalostno jMiblikaiisko navdušen je. ki je pretilo kralje- - Pojil te z gospodom dofenom, — je rekel nekdo. - Madama. malima. — je je za šepet al nekdo v uho. — o^ta k., prizadevala \ tem boju. posebno rad.tegu ' »'»kaj, prosim vas ostanite tukaj, j»..«11 #-tr -1 Obrnila se je ter zapazila gospoda de Charnv. i boju izgubil ci lo svojo moč ler zadnjo sled] r»rihodnii*.l .iljua pa je dobila nov priimek, kajti ljudje Kj^ je JOŽEF JANEŠ? Doma je iz Podstene, občina Plešce, kota r Cabar. Pred 3. leti je bil vjet v Srbiji ter imel naslov: Josip Janeš, desetnik. Crveni Krst, Niš. Kragujevac. Od tedaj ni več slišati o njem.' Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani meni. ali pa naj se sam oglasi svoji ženi: Amalija Jane«. Žnr-j ge št. 14. posta Oselnica. Kranjsko. Jugoslavia. Moj naslov je pa: Anthony Stampfel. 43:1 N. 51 h St., Kansas City. Kansas. (14-17—7) Suho Grozdje Importirano Is starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funiov $11.00 Posebno cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 51 63 Ccsrry Street New York. H. Y. • n." rtiči 11 »m pošljite v naprej 1» naj e selo svidenje v Jugoslaviji! koli tirošelj. ml imenovati Madamo Veto. , Manj;« Anton i je ta -e j.- glasila od tedaj naprej Madamo Veto do dm v«, k<> so jo fiM-oovali l dovo * apet. To je bilo /»• tretjič, da je izprt menila svoje ime. Potem ko so jo imenovali \ri "iiiko, so jo pričeli nazivatt Madauio |)efcit. Po Irf.jili. ki so m \ršili, je motala kraljica izvedeti, ila so ljudje zahtevali \ uostni liiši šestdese; i soč polnili listov. Šestdeset t i si n"* iHiličnjakov je odpotovalo iz Pariza in Francije, da e sestaiiejo \ ino.-mstvu s prijateljicami in sorodniki kraljice. To je b la odločilna primera, ki je zadela tudi kraljico. Od one s/a trenutka naprej ni mislila na nič tirugega "Kot na premeteno zasnovan beg, katerega bi se podpiralo, če treba, tudi s silo. Na beg, pri katerem I i zvesti ostali v Franciji ter zanetili državljansko vojno, to je, kaznovali revolucijonarje. Načrt m bil s i,d i ter bi gotovo uspel, a za kraljico Je čul tudi ylobni duh. čudna usoda! Ta ženska, ki je vzbujala tako velika nagnenja, ni mogla najti nikjer molčečnosti. Od trenutka naprej, ko so vsi videli za to, ni Marija Antonijeta zapazila, da je njen načrt neizvedljiv. Medtem pa je prihajal flan-drnjsk regiment, ki je bil znan po svojem rojalističnem razpoloženju, v nagUh |>ohodih proti Parizu. Ta polk je zahtevala občina v Versailles, ki je bila v stanju neprestanega nemira vsled vetlnih uporov. « i i rati je imel ze sam dosti opravka, da je skrbel zase ter ni mogel skrbet i še za obriuo. Ta flandrijski regiment je prišel iu da dobi takoj ugled, s katerim se ira je hotelo obdali, naj bi poseben sj>rejem ohrnil pozornost naro«la na njeira. Admiral D'Kstamg je zbral častnike narodnih gard ter vse .'asinikev Versailles vr pohitel teiuu polku nasproti. Vkorakanje v Versailles je bilo slovesno. Ko je bil ta regiment na mestu, bi kralj lahko odpotoval. Zastražen bi bil i a svojem potovaiju in Pariz, slabo pripravljen in še neveden, bi ga pustil tniiti. Zlokobni duh Av-trijanke pa je bil še vedno čuječ. Po slavnostnem s.irejemu polka so sklenili častniki kraljeve straže prirediti častnikom tega polka slovesen obed. Ta obed je bil določen na dan 1. oktobra. Vse. kar je bilo po-membnega v mestu, je bilo povabljeno. Kuj pa je b i namen t. ira slavnostnega obeda T I>a se fraternl-( *,J ... . . . . Johna rurlan, z i rti / vii|;iki i/ r I .in« I r i |e . /Ca kii j to s«- ne smeli vojaki laternlzirati lutsl dt-lMij, če so fraltvnizirali dUtrikti in provineef Kralj je lul se ' edini gospodar svojih polkov ter jim Se veftno izključno poveljeval On je bil edini lastnik gradu v Versailles. On je imel izključno pravno sprejemati tukaj po svoji volji. Zakaj bi tore | ne sprejel Mi dobrih vo jakov iu vrednih plemenita&ev T Ta skupni obeti n j bi pokazal solidarnost francoskih polkov, ki so poklicani braniti kraljestvo. Ali pa je kralj sploh vedel, kaj je bilo dogovorjeno? izza omenjenih dogodkov se ni kralj za nobeno stvar več brigal. Odvzeli so mu br« me j »oslov. On ni hotel več vladati, ker so POZDRAVI IZ NEW YO&KA. Piedno se podam na parobrod pozdravljam vse rojake in rojaki- ui\ vsem nje širom Amerike, posebno one ** nahajajo Predno odpotujem v staro domovino, pošljem se en pozdrav mojemu bratrancu ter njeovi ženi prijateljem in znancem, v Black D>a- k- fVHinwoodu in Clevelandu. in >«"ndw, Wash. Pozdravljam fudi i. e ■ moje brate in sestro Johano, '»"J^a brata Antona Milavec, ki I. /e.a in njegovo družino. Ange- "žPnjen nekje v New Mexico, h., Marinko, njenega moža in dni- U v »'""ranča Jack Hrumeti ter ž i no Johna f'ehefe in družino ter kl nahaja v dru-e. Lepa hvala vsem onim, ki Ureeiisburgu, Pa. — John Mi so me spremili na kolodvor. Vsa-kcniii, kateri se namerava podati v s'aro domovino, priporočam, zanesljivo obrnejo na ro Predno se podam na široko mor-^ j**, pozdravljam vse rojake in rojaka Frank Sakserja, ker pri Jakinje širom Amerike, posebno njer, se vse preskrbi za potnike, moJ^a partnerja -Matta Ku kari oli potrebujejo, tako za pre- heh ter Johna Demiota in Toma: nočice, hrano in potne listine. za Koss' VS1 v ^^ Springs, Zato vam ga priporočam, da se ne W>'°- Tebl John Dermota pa pri-bos-e dali zapeljati kam drugam. Poročam, da se obrneš na tvrdko še enkrat srčen pozdrav Cleve- Krallk ^akseč, kadar se nameniš landčanom in vam kličem: Na ve- za v stari kraJ- setl» »>»I tl1 ws$ n jsess QSSJ ** JSfiS Najglasnejši prayi Columbia gramofon. V zalogi jih imamo 4.»0. Ona takega kakor za vidite na si ki 32 50. Cena na dva peresa $40.(H) poje glasno, da za slišite na miljo daleč. Brez rohnite ca lahko .teset« vstari kraj-Prave Vaše Kranjske Columbia plošče je tlobiil pri nas. Cenik pošljemo brezplačno. Naročile si edino le pr.vi zla sni Columbia gramofon takoj, dokler zaloga ne poide. Pošljemo ga prvi dan. ko dohimo Vaše naročilo. Ako ni resnira. kar Vam p šemo. Vam vrnemo denar Kar kupite cd nas, ste s'gnrni. da je pravo in pošteno lilago ter se ne bosle kesali za svoj denar. IVAN PAJK 21 MAIN STREET CONEMAlHiH. PA. Ja- Predno se podava na parobrod "Rcgina dMtalia" na Genovo, p šiljava pozdrave vsem našim -•.'•r« dnikom i rt iiryateljeni v Col-linwoodu in Clevelandu, Ohio. Po-sebno se pa zahvaljujeva stricu Johnu Rosel in celi njegovi družini. ki so na iu tako lepo spremili •" *—**•"I*""*.' iii . - , *• selo svidenj na kidodvor. sn-na hvala tudi ___ inatu Franku Košiček in Mariji dobro postreien in tudi drugi enako. Na veselo svidenje v Jugoslaviji! — Max Semič, Žiri nad Škofjo Loka. Predno se podam na morje, i>°-šljejai še en pt»zdrav mojemu možu Jimmy Valterju v Clevelandu, Ohio, ter njegovim starišeni, bra-' toni in sestram, vsem prijateljem' in znancem. Z Bogom ter na ve-e v par mesecih— Marie Valter net n ter njenemu navzoči. siffu, ki so ' Predno m bili tudi navzoči. Pozdravljava' podam na parnik tudi družino Matije Škufca, dru- d'Italia", ki vozi v (Je- zim. Karla Skufea. družino Ur- novo- Pozdravljam še enkrat mo-bani Praznik. Romana Maver. žt'no Rozo Zupančič in mojega Matijo Slapnik, Antona Hek". brata 1>,uisa Zupančič ter njego-Franka Velkan, vo (,iužino- Lf*Pa l»vala Louisu; Jos'pino in Frančišku Pcrše ter Jožefa Pretnar, v-i v Collinwood. V- em skupaj kličeva: Na ve svitlenje v Jugoslaviji, ali pa v < levelandu. Z ltogom! — Joe in Jennie Košiček. Predno se podam v stari kraj v Senožeče pri Divači, kjer se lahko takratkega pije. pozdravljam vse rojake v Ameriki, poseb- Ižanč, ki me je poljal na kolo dvttr. Pozdravim vse delničarje »•eselo Slovenske Delavske Zadružne1 Zve/.e v ('ollinwoodu in delničarje družbe Enakopravnost v ('leve.-1 lantlu, Ohio. Kličem vsem skupaj:' Na svidenje nazaj v Clevelandu! John Zupančič. tliiiu'i vladali zanj. vendar pa ni hotel, da bi se celi dan dolgočasil. * no pa one v Collinwoodu Do čim so irOspod ji narodne skupščine strigli moč kr ilja, je slednji Mit na lov. Ko bi se zopet vrnil, bi bila miza že odgrnjena. ( ustniki so pros.:; kraljico za dovoljenje in slednja ni videla nobenega vzroka otlp.vedati vojakom ir Flantlrije gostoljubnost. Dovolila je uporalto gl»sl«li»tke dvorane. Nekega četrtka, dne 1. oktobra, se je vršil slavnostni obed, ki b« vedno ostal zaznamovan v zgodovini kri a jest v a kot spomenik neprevidnimi in zaslepljenosti. Kralj je bil na lovil. Kraljica je bila samotna, zaprta v svoje sobe ter trdna v sklepu, da ne čuje ivenketa kozarcev. Nejn sin je bil v j:jeiiem naročju in pri njej se je nahajala An-dree. I>ve ženski sta tlt tali v enem kotu sobe. Drug za drugim -.o pričeli prihajati v grad častniki v svojih uniformah. Konji so lazgetali v hlevih, fanfare so zatlonele iu dve jjotlbi. ona iz Flandrije ter ona gard, sta napolnili zrak s harmoni* jamu Bleda, radovedna in nemirna množica se je zbrala ob ograji Versaillesa ter ter kritizirala in komentirala celi prizor. V posameznih vdih. nalik sunkom vetra, so prihajali skozi odprta vrata duhovi ;zb»-anih jedi, pečenk in vina Bilo je zelo neprevidno pustiti vdihavati tem izstradanim ljudem take vonje. OImmI si- j«» vršil I »t ez vsakega nemira. Častniki so sedeli ter zmerno nili. Tekom prve četrt ure se je vršil obed čisto po programu. Tedaj pa «e je pričel drugi del obeda. Oospotl «le I.usiunari, polkovnik flandrijskega polka, je vstal ler predlagal napitnico na kralja, kraljico prestolonaslednika in eelo kraljevsko družina. Štirje vzkliki so zadoneli na uho /milostnih gledalcev zunaj. Neki častnik je vstal. Mogoče je bil duhovit in pogumen mož, človek zdravega razuma, ki je'videl vnaprej izid vsega tega, ki je bil kraljevi rodbini odkrito tulan. Ta mož je razumel ,da so med vsemi temi zdrav icaini p< zabili eno. _ .. ji iii lepo na kolodvor Predno se podam v staro domovino. pozdravim vse svoje prijatelje in znance, posebno pa Petra zahvalim za spremstvo *'™Pa Bergač in Fran- ter za darila, ki ste torbo zato vam vse najboljše želim: do ;a so Barbež. Lepa hvala vsem, ki mojo potno torbo, ™CT ^ruili na kolodvor v! ihol i.e T^lUn. rto- |,,|at*k Uek- Pa- svidenje v po- lentarski svobodi v Pograjah! _ b»-r zaslužek in lahko delo. Lepo pozdravljam tudi Antitna Corič in njegovo družino in se jim lepo ahvalim za njih trud. Pozdravljam tudi Jožefa, Antona in Franka Može. Z na svitlenje v Senožečah! nez Može. Frank Ba£a. Pred odhodom v stari kraj po-j zdravi jam svojega sina Franka * Dejak v Tavlor. Wash, in l»ra-' Bogom, moji strmci. . . 7 1 Ja- e s,nove 'l°hna Dejak v East Heleni. Mont., Charlesa Dejak in| j Franka Dejak v Chisholmu. Minn. „ . . i Nadalje Johna Kromar in njego- otlhodu v staro domovino - « „ . - . ... . /eno, hranka Zol»ca in njego- poz.dravljam brata — Pri v st a ro poz« t ravnam orata in ujegoA'o T , - t> , .. . . . xeno- J"hna in R-iyzo Kromar, druz no v ( levelandu, A. J. Kra- t -- , ; . . f . r.. . *'ozeta in l rsko I^ov.sin. ^ encka' sov,en -n FVank Lončarja v R.ch- pw.ka in sp,ah yse ijate]je vj wootlu vse moje nekdanje delav- clevelandu, posebno pa mojemu' e v ( amp. 52 m oo ter vse dru- sjnu kl^.em; ^^ __ Jol Fran Dejak. ampi •re prijatelje. Good-bye! Homovee. • # I • | 1 redno se podam na parobrod j Pred t »d hodom v staro domovi- "Rcgina d'Italia", pozdravljam' ?io pozdravljam vse prijatelje v vse znance in prijatelje širom A-j Yale. Kansas, posebno vse tiste, ki merike. Posebna hvala Martinu in' so me spremili na kolodvor.v—Jožefu Abrarn, Franku Kitak in; Frank Kosmač. Andreju Susman iz Aeoste, Pa..I • a • nadalje Franku in Louisu ZakAek Preti odhodom v staro domovi- >z Ralphtona, Pa., ki so me spre- no pozdravljamo vse prijatelje in m'li <3* postaje Johnstown, Pa. znance v Ameriki, posebno pa one Nadalje pozdravljam Antona in v Kast Pittsburgu. Pa., ki so nas Mihaela Omerzu ter njune obite--pr eni iii na kolodvor, ter jim kli- lji v Philadelphiji. Pa., kakor tu-čemo: Z Bogom! — Frank Jerič di Štefana in Johna "Widmayer v Jernej Zagorc, John letina in Chieagi, Tli. Vsem skupaj kličem: Frank Opic. Na veselo svidennje! — Jakob • . • Zager, 99 Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S, K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. "—= STANE: Za vse leto - $6.00 za pol leta $3.50 za mesto New York za vse leto $7.00 Najmodernejše vrejena