BUBE« HEKTOR LIST ZA SREDNJE ŠOLSKO DIJHŠTVO Št. 6.::: Letnik n. Urejuje Breznik Oblastem odgovoren Markež vvVvvvvvvv^v^ »Mentor« • 1909/1910 » II. letnik » Zvezek 6. Vsebina. Študent naj bo . . . (F. S. Finžgar.) (Dalje.)............................121 Na pesku. (Jos. Lavtižar.)......................................... • 126 Za lisico. Lovske slike. (Fr. Ks. Steržaj.)...............................128 Jesenski Usti. (Prof. Fr. Pengov.) (Dalje.). . . . . 130 Iz prijateljskega življenja. (Josip Logar.) (Dalje.) ... 135 Navod za Sahovo igro. (Andrej UršiC.) (Dalje.) .... 141 Drobiž: Popravek. — Jakoba Alešovca izbrani spisi. — Kaj se da iz pisave brati. — Karamsin o Rusih. — Helvetius. — Washington o veri......................................142 SF Lepa priložnostna darila. Dobro In poceni sc kuni le pri meni, kar je obče znano. — Ure budilke od 3 K nanrej; nikel-naslc lepe anker ure od K 4 50 naprej; srebrne cil.-rem ure od 7 K naprej; srebrne anker-rem. ure od 10 K naprej; diamantni prstan od 12 K naprej; briljantni prstan od 30 K naprej. — Lepe novosti v kina- ln pravem srebru po znllanlh cenah. Naročajte novi cenik s koledarjem tudi po poiti zastonj. — Singerjevi šivalni stroji od 00 K naprej, tudi za pletenje (pouk brezplačen). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike štiri krone na leto. Tilk .Katoliške Tiskarne- v Ljubljani. Letnik II. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 6. F. S. Finžgar: Študent na) bo ... (Dalje.) Osnuje se nova zadruga. Krznar Pepe je bušil hrupno skozi vrata v sobo. Umazano in posvaljkano čepico je vrgel ob tla, da je plesknilo kakor perici po plohu. „Jaz sem socialist! Tristo dehorjev — “ je kričal jezno, pobral čepico 'n udaril z njo po mizi, da je pomolila svetilka dolg jezik izza cilindra in si komaj otela življenje. Jaka, ni je pravice!" „Ni je — in je ne bo!“ je pritegnil nenavadno hitro Jaka in udaril s Pestjo po mizi. Francelj je pa planil s stola in. stopil k Pepetu: „Pepe, jaz bom tudi socialist! Nauči me!" To se je zgodilo tiste sobotevečer, ko je Francelj prvič znal latinščino brez izpodtike — pa za plačilo prejel samo zadostno. Jaka je bil ob tej novici užaljen prav tako kakor Francelj. Zakaj tudi njegov trud je bil zaničevan. Zato je Pepetov socializem našel rodovitna tla v teh dveh srcih, globoko prežaljenih. Z vnemo sta mu razodela dogodek iz šole. „!n mene je osleparil mojster za tri dvojače, lumpi" »Ni je pravice — in je ne bo!" Vsi trije so ponavljali ta refren in tolkli ob mizo, da je šklepetala svetilka. Jaka — najmodrejši — jo je otel nesreče in postavil na peč. »Maščujem se mojstru," je trdil Pepe. Jn jaz — počakam ga, ob mraku ga počakam profesorja Valentina •n mu vržem kepo v hrbet." »Francelj, ti ne, jaz mu jo zagodem, da se mu ne zdi, kako," se je Ponujal Jaka v strahu za Franceljna. 6a V ta hrup, ki je odmeval usodnih naklepov kakor v zboru anarhistov, se pojavi Julijo. Potrt, upognjeno glavo, med zobmi laške kletvice. Vsi so za hip obmolknili. Nenavadna je bila ura, ob kateri se je vrnil Julijo. In še bolj nenavadna je bila njegova žalost. „Kako, prijatelj?" ga je nagovoril Pepe. »Žalosten? Zakaj?" Julijo je dvignil glavo, pogledal vsakega posebej s črnim pogledom, izbrusil glasno kletev, katere niso razumeli in izpregovoril: „Ogoljufan! Vzame drugega . . Kakor bi udarili v akord so vsi trije kriknili: „Ni je pravice! Tudi pri nevestah je ni! . . ." Julijo se je pa sesedel na stol in posegel z roko v bujne, črne lase in klel polglasno dalje. „Ne kolni, Julijo," se je nagnil do potrtega Laha Jaka. „Ne kolni in ne jezi se zaradi ženske. Ne veš li, da jih je za vsakega možkega pripravljenih devet in pol? Kaj bi se onegavil zaradi ene same?" „Napij se in pozabi!" mu je svetoval Pepe. „Saj smo vsi jezni," je poskusil še Francelj svojo modrost. „Zato se zmenimo, kaj bi?" „Jaz predlagam za jutri vzajemen krok," je rekel Pepe. Vsi trije so stali krog stola ob Juliju. »Krok, kakor ga še nismo krokali!" je povišal namen Jaka. »Se ga bom napil, da se ga bom umrl in ga pozabil tega porka nevesta," se je razhudil Julijo in glasoval za predlog. Edino Francelj je molčal in s široko razprtimi očmi ogledoval tovariše. Zakaj ni še vedel, kaj je krok. Zato je potegnil Jaka za rokav, se uspel na prste in povprašal šepetaje: »Kako bo to? Jaka se je pa zarežal na glas in razlagal: „Fantje, Francelj bara, kaj je krok." Smeh. Franceljna pa sram, da je zardel. Jaka je stopil široko pred Franceljna in razkladal dalje: „Kaj je krok, baraš. Pravzaprav tega tebi še ni treba vedeti. Ti si namreč študent, majhen študent, in taki še ne smejo krokati." »Zakaj bi ne smeli ?“ se je vrinil Pepe. Jaz sem socialist. Fnaka pravica za vse!" »Pravice ni, kaj boš žužnjal; krok pa bo — in za Franceljna tudi, ker ga zasluži. Torej fant poslušaj, da boš vedel, kaj je krok. Za neumne ljudi je krok — navadno pijančevanje. Ta reč je pa grda. Za modre je pa krok — zdravje. In sicer se ozdravi dvojna bolezen: pre- velika žalost in preveliko veselje. Tako, postavim, smo mi danes vsi žalostni, da smo pravzaprav že jezni. Zato pojdemo jutri krokat. Posledica tega bo, da se bo izpremenila jeza v radost, kletev v pesem, polna mošnja — v prazno, lahka glava v težko. Tako si bomo nakopali drugih nadlog, ki bodo tako občutljive, da bodo današnjo žalost prevpile — in nas ozdravile. »Razumeš ?" Francelj je pokimal, razumel pa ni. Pepe je zaploskal : Jaka, ti si govornik, ti grča žirovska! Zapiši se med socialiste. Na shodih bi govorili" Jaz se ne zapišem nikamor; ali krokali pa bomo, za Franceljna plačam jaz.“ Tako navdušen Jaka že ni bil zlepa. »Fantje, še nekaj. Pred Regino molk! Francelj ti pa priden, da boš smel zvečer z menoj. Izgovor že še dobim." Ko sta se Jaka in Francelj v nedeljo vrnila iz cerkve, sta Julijo in Pepe še ležala. Pepe je bral socialistični časnik o komunizmu, Julijo je gledal v zid in tuhtal. Jaka ni Francelj se nista menila za nju. Ker je bil dan oblačen, sta potisnila mizo k oknu in sedla. „Kaj boš, Francelj?" »Latinščine že ne, ker me je ogoljufal!" „Prav imaš. Par dni je nalašč ne poglej." »Matematiko in nemščino bi —" „Tak6, takč," je poprijel Jaka in sta začela . . . Nekaj pred poldnem je prišla Regina v sobo. „Skozi vrata sem čula! Kakor bi se čudeži godili. Tako je prav, Francelj, in vi, Jaka, na sedem let vse prav pride. Zares lepo od Vas!" „Ho, gospa, — Francelj bo še odličnjak! Kako je že znal parkrat v Šoli! In navsezadnje še jaz popustim klešče in pilo ter se zapišem v latinske Šole." „No, no, takega možakarja bi pač ne sprejeli v gimnazijo; brez koristi pa ni, če se učite s Franceljnom. Na sedem let, sem rekla, utegne vse prav priti. Zakaj, nič se ne ve!" »Gospa," je poprosil Jaka vdano. »Gospa, ko bi Franceljna pustili nocoj z mano v gledališče. Poskusiva, kdo bo razumel več nemščine." Ob tem je bil glas tako sladak, kakor bi govoril kdo drugi, ne Jaka z Žirovskega Vrha. »V gledališče?! Je prepovedano." »Gospa, tudi drugi gredo. Dosti šolarjev sem že videl." »S stariši, seveda." »Tudi z inštruktorji." »Torej — Jaka — inštruktor?" „1 no. saj ne bom takole črn in podričan kakor sedajle." »Bi rad šel, Francelj?" »Kajpada! Saj Še nikoli nisem krokal! Franceljnu je ušla beseda. Jaka mu je v tem hipu stopil tako silno na mezinec, da bi mu ga bil strl, ko ne bi bil zavarovan z gorjanskim Škornjem. Regina je široko zinila. Črna petlja v redkih laseh se . je nervozno Potresla. 6a* „Kaj govoriš, otrok?" „Gospa, premislite in radujte se! Ta nedolžnost kmetiška še ne ve, kaj je rekel. Jeli gledališče krok? Francelj?" „Nisem videl prvega in nisem poslušal drugega. Kaj jaz vem! Šel bi pa rad kamorkoli z Jakom, ker je moder in sva prijatelja, kaj ne, Jaka?“ „Sva in še bova! Skupaj trpiva in se učiva, pa bi se ne poveselila en večer. Saj pustite, gospa?" Regini se je umirila nervozna petlja vrh glave. „Naj bo, Jaka, ker vam zaupam. Ti Francelj, da se boš pa zato učil ŠC bo1' u Popoldne je šla Regina z Matevžem k teti na kavo. Doma se je pa pričelo vsesplošno pripravljanje na sijajni razvoj kroka. Že davno pred večerjo, ki je bila določena na šesto uro, je ta nova zadruga nestrpno čakala trenotka, ko se poreče: Začelo se je. Julijo, Pepe in Jaka so bili zlikani, umiti in počesani, vse kakor v prstanu. Še sesti si niso upali, da bi se ne prijel prah ali pa prilepil nepotreben madež na obleko. Edino Francelj je sedel na Jakovi skrinji in molče strmel v bodoči večer, v kateri ga je vlekla čudovita sli, zaeno pa mu polnil srce tesen strah. Kako bo, kaj bo? — Njegovi sostanovavci so ga skoro pozabili in se polglasno v pretrganih stavkih pogovarjali in zabavali. Večkrat so se bučno zasmejali in vselej takrat so se ozrli vsi naenkrat po Franceljnu. Ta pa ni razumel njih smeha, in na licu je bilo več žalosti nego veselja. Večerja . . . Hrepenenje in čakanje je bilo toliko, da niso izpraznili posode niti do polovice. Še molili niso po jedi, edini Jaka se je v naglici pokrižal in za njim še Francelj, ker je videl lep zgled. Pa so šli in sicer v gledališče. Pepe na balkon, drugi trije na galerijo v zadnjo vrsto, da so bili z glavami skoro pod stropom. „Pazi na klobuk!" mu je naročil Jaka. Francelj ga je zvil in zateknil pod suknjič, katerega je trdno zapel. Nato se je zagledal. Bogata svitloba. Od spodaj je kipela lahka so-parica pomešana s parfumi. Ljudstvo je skrivnostno šepetalo. Nekateri so bili zamišljeni in mirni — kakor on. Drugi so se vedli zelo nedostojno, je sodil Francelj. Stali so in obračali zavesi hrbet. In to je bilo prav spredaj, v prvih vrstah. Zlasti častniki, kakor da kažejo zlate In srebrne gumbe ljudem. In daljnoglede so imeli. Za božjo voljo, daljnoglede, je preudarjal Francelj. Saj niso na Triglavu, da bi iskali gamzov. In vendar so nekaj iskali. Zakaj večkrat so obtičali v eni smeri in se začeli priklanjati. Vsi po vrsti: eden, dva, tri — in tako dalje. Kakor bi veter pihnil na klasje. Drug za drugim se je upognil v pasu. In vendar v tisti smeri ni sedel noben-general, dasi je bilo tamkaj mnogo klobukov in peresa na njih . . . Francelj se je tako čudil, da je vstal, stopil na prste in iztegal vrat črez glave prednjih vrst. V tistem hipu je pa zadonela godba. Močan, vesel akord. Francelj ni videl godcev in zato ni vedel, jeli zadonelo iz neba ali pa je zagrmelo iz pekla. Prestrašil se je, da so se mu pošibila kolena in je zviška sedel zopet nazaj. Jaka, ki je sedel ob njem, je pokazal zobe in ga sunil s komolcem: „Ardičina, to je šele začetek!" V tem se je že dvigalo zagrinjalo —, z njim vred se je dvigal Jaka, z Jakom Francelj — in cela zadnja vrsta. Francelj je z odprtimi ustmi strmel na pozorišče. Zelen vrt, cvetoče drevje, pod njim mize, v ozadju snežniki. Vrt se je polnil od leve in desne z dekleti in fanti. Oblečeni so bili, kakor jih ni videl še nikjer in nikoli. In peli so in zamahovali z rokami. Vrveš je bil čedalje gostejši in živahnejši. Pa ni bil ples. Pretep tudi ne. Ampak —, kakor bi se šli maškare. Polagoma so se umirili, nekateri so padli okrog miz, petje je utihnilo in se je začel pogovor. Jaka in Francelj sta vlekla na ušesa — ali tej nemščini nista bila kos. Po razgovoru so se zopet vsi zasmejali, godba je udarila med smeh in vsi so peli kakor je razumel Francelj: Jdoli, sidoli, ihaha, ihaha, haha, ihaha . . Jaka je vkljub neumevanju stal trdovratno in tajno opazoval Pepeta na balkonu Če se je zasmejal Pepe — zarežal se je Jaka, če je on ploskal, je udaril s težkimi rokami tudi Jaka. S tem se je obvaroval pred celo okolico blamaže. Še več. Celo imponiral je soseščini, ki je prišla v nemško gledališče kupit za štiri groše tedenske noblese, s katero so se bahali potem med tovariši. Toda Francelj ni vzdržal. Vplivalo je nanj kakor dedova pravljica. Oči so se zaklopile, pred dušo so se pojavili domači snežniki — pastirjev vrisk •n črede veselo zvončkanje . . . Ko je minulo, se je prebudil iz sanj, ker ga je Jaka neusmiljeno potresel za ramo. Še na ulici, ob oglu Zvezde, kjer so čakali Pepeta, je bil Francelj razoglav in se še držal Jaka za rokav. „Pojdimo!“ je rekel kot načelnik te zadruge Pepe. Zavihnili so si ovratnike in šli h „Koštrunu". Tam so si izbrali okroglo mizo in naročili piva. Francelj se je ozrl po okolici. Dolga miza koncem sobe je bila natlačeno zasedena. Neprenehoma so peli kozarci, hihital prešerni smeh in krožila razglašena pesem. Nekateri so kričali, vstajali s sedežev in govorili. Pa jih ni nihče poslušal. Tudi ženske so bile med njimi. Te so se smejale z visokim glasom, kakor bi cvilile. „Kakor bi noreli," je vprašal Francelj Jaka. „To je krok,“ mu je razložil. »Pri nas bi takele dekleta s šibo zapodili domov." „V mestu je drugače." „Ali bomo mi nocoj še tudi tako norčavi?'* „Mi pa ne . . .“ Ob tem sta Pepe in Julijo oba zaeno vstala od mize in šla v šunder. Zakaj spoznala sta dobre prijatelje. Cela miza jih je hrupno sprejela v svojo sredo in nič več se nista ozrla nazaj. „Pojdeva midva tudi med nje?“ „Ne; izpijeva in greva domov, kaj ne.“ Francelj je nagnil kozarec in poprosil: „Kar brži“ Jaka je preudaril po svoji grčavi poštenosti, da je edino modro, naj gre fant spat. Od mize je donela umazana pesem in se šopirila grda kvanta. „Ne bom si nakopaval pohujšanja na dušo.“ Vstala sla in šla . .. Drugo jutro ni nihče budil Franceljna ne njegovih tovarišev — zato je zaležal šolo, pomočniki pa delavnik. Popoldne pa Francelj ni vzdržal doma. Pepe mu je napisal opraviče-valni list, da je bil bolan in podpisal z levico gospodinjo Regino. Ko je šel plašen h katedru, je drhtel list v njegovi roki: Srce je kljuvalo kakor hudodelcu, ko nameri prvič korak proti zlu. „Laž,‘' je kričalo v prsih, „vsaka beseda laž, podpis laž — vse laž —“ Razrednik Valentin je iztegnil roko po listu in Franceljna pogledal tako prodimo, da je ubogi študent natanko občutil, kako mu je bral v srcu greh in kriknil — z očmi samo —: „Lažnik“[ Toliko, da se ni siromak zgrudil pred katedrom in odmolil skesani conflteor . . . (Dalje.) ^ jos. Lavtižar: Na pesku. Po 58 urni vožnji smo došli s tovornim parnikom Amphitrite iz Aleksandrije v grško mesto Palras. Okolica je obdana sč zelenimi gaji, polnimi žlahtnega drevja, nad gaji pa se vspenja visoko gorovje. Ob daljnem severovzhodu se vidi širok odrezan stožec, pokrit s& snegom. To je zavetje vseh pesnikov, Parnas, čegar vrh dosega ponosno višino 2459 metrov. Radi bi bili ogledovali dalj časa to divno pokrajino, toda parnik je kmalu odrinil iz patraškega zaliva in se obrnil mimo jonskih otokov proti morski ožini Otranto. Morje je mirovalo, sijalo je solnce, in da ni bilo preveč vroče, je pihljal mili veter. Slabše se nam je godilo drugi dan. Bližali smo se spodnje-italijanskemu mestu Brindisi. Nastopila je tako gosta megla, da se ni videlo nikamor. Pomorščaki so dajali znamenja s6 zvonom, parnik je piskal in tulil, da b mu prišel kdo na pomoč, toda nihče se ni oglasil. Kapitan se je bal, da ne bi zavozil na plitvino, ki jih je dovolj v tem kraju, in ni mu ostalo drugega, kakor da je ustavil ladijo. Dve uri smo se sukali na istem mestu, slednjič je vendar izginila megla in pokazalo se je mesto Brindisi, stoječe na podolgovati višini ter razsvetljeno po jutranjem solncu. Brez nezgode smo se pripeljali v pristan. Na obrežju se je zbralo veliko radovednega ljudstva. Vse je bilo v živahnem pogovoru in poznalo se je, da se obravnava o važni zadevi. Kmalu smo izvedeli, da je med mestoma Brindisi in Bari obsedel neki parnik na pesku, odkoder se ne more premekniti in da čakajo popotniki rešitve že en dan in eno noč. Hitro so iztožili iz naše ladje, kar se je moralo izložiti, vstopilo je nekaj tujcev, namenjenih v Trst, potem pa takoj dalje. Ves čas smo opazovali z daljnogledi, kje bi čepela ponesrečena ladja. Najprej se je pokazala na morju pičica, ki se je vedno bolj razširjevala v neko temno stvar ter postajala večja in večja. Bil je ponesrečeni parnik. Enako jetnikom so iztegovali popotniki roke proti nam, ko smo jim prišli bliže. Bili so tudi res jetniki. Ako si prikovan na kraj, ki se z njega ne moreš geniti; ako zreš v daljavo, pa ni od nikoder pomoči; ako je vsaka ura čudovito dolga in te plaši misel, da zeva smrt proti tebi, in Če si v taki sili cel6 na širokem morju: — ali ni to še hujše kakor jetništvo? Gotovo si je mislil marsikdo: Kaj imam tukaj opraviti, zakaj nisem ostal doma, kako težko sem se poslovil od svojih, kakor bi bil vedel, da nekaj pomeni. Kdo ve, kaj so ljudje vse obetali, da bi bili rešeni. Tudi defravdant, če se je nahajal kateri med množico, se je razburjal in se bal, da ga zaradi te zamude ne zasledijo preganjavci. Dosti vozlov je v človeškem življenju, in ta bi bil za poštene in nepoštene lehko osoden. Toda pogum I Ne boste zaostali, temveč dospeli, kamor ste namenjeni. Kdo naj bi opisal veselje, ki je zavladalo med popotniki, ko je prihajala pomoč! Že prejšnji dan sta jih skušali osvoboditi dve mimovozeči 'adji, ena angleška in ena italijanska, pa ni šlo. Sedaj so ubogi ljudje trdno pričakovali, da jih otme naša, ki je bila mnogo večja kakor ponesrečena. Obe sta bili lastnini avstrijskega Lojda, toda naša je veljala za 3147, una z imenom Urano pa samo za 1684 konjskih sil. Torej upanje, da se bo dalo kaj narediti. Ker bi tudi naš parnik lahko zavozil na pesek, trebalo je velike opreznosti in vedno meriti morsko globočino. Dokler je bilo morje okrog 100 metrov globoko, gibal se je parnik počasi, toda brezskrbno dalje. Ko Pa je začela kazati mera samo 50 metrov, pomikali smo se še počasneje •ako dolgo, da je iznašala globočina morja 20 metrov. Sedaj pa nič več naprej, sicer bi prišli tudi mi na peščeno podlago. Pomorščaki so plezali po vrveh kakor veverice po vejah. Odvezali so čolne, viseče ob straneh ladje, spustili jih v morje in poskakali vanje. Potem so razpeli debelo, iz žice spleteno vrv od enega parnika do drugega ter 2 njo zvezali obe ladji. Naš kapitan je bil mož kakih petdesetih let, precej velike postave in sivkastih, kratko pristriženih brk pod nosom. Govoril ni veliko; bil je premišljenega vedenja ter odločnega značaja, kakoršen mora biti človek, ki mu je poverjena strogo odgovorna služba. Ob lepem vremenu bi bil morski kapitan lahko vsak, toda v opasnih trenotkih je treba izrednih duševnih zmožnosti, da se odvrne preteča nevarnost. Najprej se je večina blaga odstranila iz obsedelega parnika in naložila v jadrnice, ki so prišli z njimi Italijani iz bližnjih pomorskih krajev na pomoč. Parnik je postal mnogo lažji, upanje pa toliko večje, da se bo potegnil z nasipa. Priprave so bile dovršene in lahko bi se bilo začelo s potegovanjem, toda kapitan se ni prenaglil, dobro vedoč, da človeška moč le takrat ka velja, kadar zna uporabljati okoliščine. Zato je počakal še nekega zaveznika, ki ga bo podpiral pri delu ter nadomestil mnogo konjskih sil. Ta zaveznik je bil pritok morja. Znano je namreč, da morje vsled vpliva solnca in lune vsakih šest ur upada, sledečih šest ur pa narašča. Tega naraščanja morja je kapitan počakal in šele potem je začel dajati povelja z vzvišenega stali?ča. In kdor zna zapovedovati, tistega radi poslušajo; zato je vsak pomorščak točno in hitro opravljal svojo službo. Stroji so ropotali, par je deloval do skrajno dopustne stopinje, železne vrvi so se vsled pritiska napenjale bolj in bolj: — toda ponesrečena ladja se ni kar nič zmenila za ves napor. Težko smo čakali, kdaj se začne gibati in kdaj splava s plitvine na morje, pa zaman. Tak parnik seveda ni voz, ki bi se vlekel iz luže, temveč velikan, ki mu je priti le z izredno močjo do živega. Od devetih zjutraj do štirih popoldne smo se vrtili okrog njega in brez uspeha. Vendar obupati nikar, mora iti. Kapitan je veleval samozavestno, opazoval, kje bi bilo še treba zastaviti vse sile in kdo izmed vslužbencev bi ne bil na pravem mestu. Potem je začel ukazovati še z bolj krepkim glasom, in glej, parnik se je začel gibati kakor tisti, ki vstaja iz onemoglosti k novi moči, splaval je s peska in sledil našemu. Kdor je že bil v kaki hudi zadregi, si je dobro zapomnil, kako mu je bilo pri srcu ob rešitvi ter je premišljeval, kako bi povrnil rešitelju njegovo dobroto. Vsi popotniki so sloneli na krovu, vpili na nas in mahali z robci v znak hvaležnosti. Toda načelnik naše ladje, zavedajoč se, da je opravil dobro delo, ni čakal zahvale ali povračila, ampak je dal povelje: Naprej proti Trstu I Fr. Ks. Steržaj: Za lisico. Lovske slike. Jutro, lepo in krasno, kakor so samo v našem goratem Bohinju. Komaj vidna meglica nad nomenjsko vasjo, ki se vspenja ob skalnatih robovih. Jasnočisto solnce, ki zlati robovje, prijetna vonjava, jutranji zrak, šumenje gorske vode. ki se vrtoglavo premetuje po skalovju, neprestano žvrgolenje ptic, rumenorjavkasta barva listov- cev po obronkih in tisoče rosnih biserov vmes pa tanke, svilnate pajčevine, ki se lahno nosijo po jesenskem vzduhu, vse neprimerno lepo in divno, — da, taka jesenska jutra so samo bohinjska. Stal sem na svojem stališču, koder mora priti lisica, kakor mi je zagotovil prejšnji dan lovec, ki je šel z menoj, da vodi pse pod robovje in jih v pravem času izpusti. Vse mirno in tiho, šumenje Save po ravnini moti ta jutranji mir in pa tuintam včasih glas petelinov iz Nomenja. Nič se ne gane okoli mene. Včasih se priziblje na vejici drobna čopasta sinica, poskoči in pogleda na vse strani in s pritajenim, smehu podobnem cici-ci odfrči z smreke na smreko; včasih pa zasumi list, ki se polagoma spušča od veje do veje. In ta tišina, kako blagodejno vpliva na človeka. Sam v sredi velike narave, skoro človek čuti veličastni dihljej Onega, ki jo je vstvaril sebi v slavo, človeku pa v korist in — razvedrilo. Misel se poraja za mislijo, oko se zazre v sinjo daljavo neba, ustnice se nehote nekoliko odpro, prsi se dvigajo prosto, neko sveto čustvo pi*evladuje — pozabljen je skoro namen, zaradi katerega sem prišel. Naenkrat pa nekaj zašumi za hrbtom; ko se ozrem, se posveti rjava glava, s špieastim, živordečim gobcem izpod košatega trnja. Hitro puško k licu, en hip — en strel! Svitlih oči in žnjimi vred cele glave je zmanjkalo med grmovjem. Ker imam navadno le brez-dimni smodnik, sem zapazil takoj, da ji je strel puhnil ravno pred nosom pest prsti v odprti gobec; zakaj nos se ji je namrdnil tako po strani kakor človeku, če mu je kaj neprijetnega udarilo v nos. Ko sem stopil k grmu, ni bilo o zvitorepki nobenega sledu. Nevoljno sem se obrnil in sedel na skalico ob robu ter čakal psov, ki sta se v tem trenutku ravno oglasila. Daleč spodaj je zacvilil bolj globoko moj Togo in za njim kmalu njegov vredni drug Lord. Psa sta cvilila, da se je v dvakratnem odmevu odbijalo od nasprotnih sten onstran Nomenja. V urnem diru sta drvila za lisico, ki je med tem že bogve kje brusila svoje kremplje ... Naslonil sem se v listje, podprl glavo z rokama in čakal, da Pride lovec do mojega mesta, kakor sva se dogovorila. Toda naenkrat planem po koncu. V robovju pod menoj je zaropotalo. Previdno se nagnem čez rob — ravno pod menoj prihaja po grmovju lep srnjak. Hej, to me je zamrztelo okoli srca. Roke so se vidno tresle, ko sem naslonil puško k ramenu. - Vedno bliže - osemdeset korakov, _ sedemdeset, - šestdeset, — lepo rogata glava se prikaže na Planjavi, za njo slok vrat in zleknjeno truplo na tankih vitkih nogah. In tedaj sem sprožil. Žival se jc vspela po koncu, še en skok — Potem pa so ji omagale noge in spodrsnila je po robu v grmovje. Hej, to seje razlegal veseli: »morto« proti prihajajočemu Podrobarju. — Spotoma ga je pobral, ga zadel na rame in ga prinesel gori. Seveda, to je bilo potem domnevanja in govorjenja, ali je rjavka zadeta ali ne. — No, zaenkrat si jo odkurila pred hudimi pre-ganjavci — psi, kaj pa drugič brez psov na čakališču, ko te prižene lačni želodec zvečer? Kaj pa takrat, kdo bo vihal nos? Vederemo... (Dalje ptihodnjič.) — g> Prof. Fr. Pengov: Jesenski listi. (Dalje.) Toplega jesenskega popoldne sedim na klopici v vrtu in gledam na bližnje gole gredice, na katere je bil nanosil veter liste raznega drevja, ki tvori skromen park pred hišo. Ko motrim tovariše ene in iste usode, se mi zazdi, da se zgiblje na lahko zdaj ta, zdaj oni list in — česa vsega ne izcimi domišljija! — celo lahno šepetanje, kot tihotni stoki mi prizveni na uho. Se ti ne zdi, sestrica moja, kot da čuješ glas umirajočega lista, ki šepeta tebi in prijateljicam tvojim, ki jim pridejo slučajno v roke te vrstice, na uho besede nagrobnice: Zdaj ste mlade, lepe, zale; Koliko še boste let ? Tudi ve, čeprav nerade Zapustile boste svet. Precej nato pa čuješ drug, že skoro razpal list, ki ponavlja tolažeč sebe in tovariše s podobno mislijo, le v drugačnem refrenu: Oj tiho, tiho srce mojel Saj ni mi daleč več do groba, Le malo časa še voljno Navzdol že pot do njega gre; Prenašaj bolečine svoje, Tam bolečin potihne zloba, Saj skoro vsega konec bo. Tam si počilo boš, srce. (Stritar). Tretji list pa meni veselo: Jaz pojmujem svojo usodo od mnogo bolj prijazne plati, kajti _ Odplula pomlad —---------- K nam zopet prlspeje Čez leto in dan In znova naš svet »o v cvetje odeti ... Spomnite se, ljubi tovariši na pomladanski hrast, ki Pomlad odhajaje svoj dih pomladanj, Je dilinila vanj; A v njem se borita zdaj rast In propast. List stari nn h rasti Kljuboval najhujii je zimi, O dihu pomladi pa mora odpasti In novi izpod se izcimi. Toda tudi tem mladim pomladanskim listom in popkom je že naprej zapečačena usoda vsega pozemeljskega; in če — — — List veli na hrastu sem jazi Vi mlado ste popje, začeli ste rasti, Življenje, pomlad iz vas diše; List stari k slovesu pa piše To sodbo za vas: „Vaš listek zdaj mlad in krasan Čez leto in dan Uvel na moj grob bo nastlan “ (S Gregorčič). „0 kako lepo, kako krasno 1“ šušti cela zapuščena družba kakor iz enega grla, „to nam je povšeči." Komaj pa je izrečena beseda, se jim zazdi, kakor bi se dvigala zemlja pod njimi. In res, kot iz majhnega Vezuva se je vsipal sicer prav krotko in rahlo cel hribček mehke prsti. Nato pa se prikaže iz malega žekna (Kraler) sicer dobrovoljen, a nikakor ne salonski, ampak grd, starikav obraz — črva deževnika. Poštenjak pozdravi in meni, motreč posamezne liste s6 strokovnjaškim očesom: „Gospoda moja, ravnokar sem slišal vaše žalostinke, pa tudi speve, iz katerih sem sklepal, da hranite še vesele upe v srcih ; vaše želje so prav voda na moj mlin. Na potu je že zlobni jesenski dež in za vas in zame je bolje, ako se preselite k meni, doli v gorki spodnji svet." Ker niso vedeli listi nobenega pametnega ugovora, je pričel naš lum-brlcus terrestris, kakor so ga zmerjali stari Pliniji, svoje delo brez odloga in vlekel listni trifolij prav nežno in obzirno polagoma in polagoma v svoje temno kraljestvo, da jih iz same ljubezni — pohrusta ; izpod neba doli pa je jelo na rahlo pršeti. Čez par dni je zadelal naš kučigazda vhod v svoj l lades, tako da bi ne mogla slutiti živa duša, kaj da se je zgodilo tu zgodovinskega, da nismo bili sami priče tega važnega dogodka, ki vam ga poročam. Kar se je zgodilo tu, to se j.e ponavljalo ob jasnih in mrkih jesenskih dneh na stotisočih jesenskega listja na travniku, polju in v gozdu; povsodi, kjer je ležal utrujen list, se je znašel tudi njegov grobar kot pijonir, ki je neutrujeno miniral in vlekel navzdol. Tako je dosegel marsikak list svoj pogreb in se je mnogo hitreje izpremenil v črno humozno prst, nego bi se bilo to sicer zgodilo. Za uslugo, ki jo izkazuje deževnik našim jesenskim listom, mu hočemo izkazati čast in mu govoriti daljši pogrebni nagovor; kajti smrt že izteguje izza onegale kamena svojo koščeno roko po njem. Počakajmo ! Deževnik je po poklicu rudniški inžener. Njegova posebnost je naprava zemeljskih rovov. Iz tople globočine, v kateri stanuje pozimi, vrta ■'avpične cevke debele za bolj droben svinčnik; te so gladke in okrogle, da jih pravilneje ne bi mogel napraviti najboljši vodnjakar. Pri tem pa mu ne dela najmanjše skrbi sicer važno vprašanje: kako spraviti spoti odvečno Prst. Požre jo, pa je mir besedi. Črna, rodovitna prst ima v sebi obilno rastlinskih trohnečih ostankov in zato je žrtje prsti tudi v današnjih časih še vedno obrt, ki se dobro rentuje. Če pa si zaželi naš znanec praznične pečenke, je tudi ta kmalu na mizi; ponoči si poišče nekoliko slamic, par vrbovih listov in travnih bilkic, najraje pa ima list korenja ali čebule, ter jih potegne v svojo luknjo. Ko čez nekaj časa segnijejo, mu gredo nad vse v slast. Svežih listov ne spravi v goltanec, ker revež nima nič zob. Zato je pa samo zelena zavist in grdo obrekovanje, vsled katerega je moral revež skozi desetletja trpeti, češ, da gloda rastlinam korenince. Ravno nasprotno je resnica, kakor sploh stokrat v življenju: deževnik je rastlinam najboljši prijatelj in slaba bi se godila našim poljem in travnikom, ko bi se zazdelo nekega dne deževnikom, da bi vprizorili štrajk s svojim tihotnim delom. Fa tega ne razumete prav jasno, kajne da ne? — Rekel sem ravnokar, da je črv prst. Toda v tej prsti so prebavljivi samo trohljeni živalski in rastlinski ostanki; teh je bore malo in večino povžitega izločuje črv v obliki majčkenih, klobasicam podobnih izmečkov. Ž njimi obloži stene svojih rovov, včasih pa spleza tudi navzgor in potem vidimo zjutraj take kepice v obliki majhnih kolutastih kupčekov na vrtu. Masa zemlje, ki gre na ta način skoz črvov želodec seveda ne pomenja ravno bogsigavedi kako veliko, toda število črvov na celi zemlji znaša milijarde in kakor povsodi tako velja tudi tukaj .Zrno do zrna pogača kamen do kamena palača.* , Neki naravoslovec je opazoval leto za letom črve in prišel do prepričanja, da spravijo v vlažnih pokrajinah leto za letom po 50.000 kg zemlje na enem samem hektaru na površje. Po Darvinu opravi to delo množica kakih 34.000 črvov. Ker delujejo deževniki že tisoč in tisočletja, zato ne bo napačna trditev, da je šla oranica celega sveta že parstokrat skozi želodec teh neutrudljivih delavcev. To je pa za uspevanje našega rastlinstva velikanskega pomena. Leto za letom spravljajo slabotni črvi spodnje zemeljske plasti na vrh in vrline navzdol; ne delajo torej v bistvu ničesar druzega, kot dela leto za letom kmetiški gospodar: preoravajo njive, le da delajo to mnogo temeljiteje, nego naši očetje, kajti njihove cevke v zemlji segajo mnogokrat 2 do 3 metre globoko. Deževniki so torej prijatelji globokega oranja, o katerem mnogo slovenskih poljedelcev noče ničesar slišati, če tudi bi bilo marsikje tako zelo na mestu. Prst, ki pride na vrh, je vsled prebave zelo mehka in rahla, prav taka, kot jo potrebujejo nežne rastline; in Blast not least“ (poslednje ni najslabše) kakor pravi Anglež, omogočujejo črvi sO svojimi rovi tudi zraku in vodi, da moreta do rastlinskih korenin. Rastline pošiljajo silno rade svoje koreninice v take rove, ki so prevlečeni s prebavljenimi kepicami; in ako priklijejo rastline krepke in lepo zelene iz zemlje in prineso obilno sadu, tako da se smeji očetu slovenskega dijaka srce v prsih, potem mu o priliki gotovo tudi povej, komu da se ima tudi deloma zato zahvalili in gotovo ne zameriš deževniku, ako radi teh zaslug tudi drži nekaj na svojo osebo. Delo malega kopača je toliko bolj vredno našega zanimanja, ker je njegovo telo ustvarjeno tako preprosto, da mu ni zlepa para. V primeri z deževnikom je n. pr. beli črv ali ogrc, zavoljo katerega hudobij jih mora ubogi črv mnogo preslišati, naravnost razkošno oblečen škric. Saj ima na glavi čelado iz rdečkaste roževine, v ustih dvoje mogočnih klešč, šestero nog za hojo in po deset dihalnih luknjic na vsaki strani. Pri taki monturi je dobro biti ogrc. Vsega tega nima naš vrlina, niti dihalnih luknjic ne. Diha kar s celo tanko rožnordečo kožo, ki mora biti zato vedno vlažna. Ušes in oči tudi nima, tudi organov za pokušanje in vonj niso še mogli dognati na njem za gotovo. In vendar ni neobčutljiv za svetlobo. Podaj se, mladi vrtnar ali vrtnarica, kakega toplega poletnega večera na vrt, v katerem je mnogo deževnikov, sč svetilko in opazil boš, da ti bežijo nočni sprehajava nazaj v svoje luknje s tako nagl!co, da se kar sliši šuštenje begunov. Slepi torej ne morejo biti. Tudi vonj in okus mora imeti deževnik, kajti za nekatere rastline je posebno vnet, n. pr. za zelje in zeleno, za redkev in korenje in zna si jih poiskati tudi iz večje daljave. Torej le ni prišel izpred Stvarnika obdarovan tako po očemski, kot bi se utegnilo zdeti na prvi pogled, in mož sam se čuti s svojim stanom popolnoma zadovoljnega. Vsaj ta, ki smo ga opazovali lepega majnikovega dne, je dosegel debelost in dolžino poštenega svinčnika in to je za črva gotovo zasluga, pred katero se spodobi da snameš klobuk. Saj je pa tudi imel danes, ko je peljal njegov rov skozi posebno rodovitno prst, prav dober dan in se je gostil, kakor mu je le srce poželelo. Po taki južini pride tudi njemu na misel rek starih Rimljanov: post coenam stabis aut mille passus meabis. Za zadnji del, Četudi ne v celi njegovi dolžini, se odloči naš modrina in jo mahne na izprehod. Hoja je pri taki gospodi, ki je močno rejena, precej počasna. No, saj drugačne tudi ne pričakujemo ne,- toda na tej hoji je še nekaj posebnega, česar ne opažamo pri nobeni živali razven pri deževnikovi sorodovini. Za hojo je njegova „koža" prikrojena na poseben način. Sestoji namreč ta kožnati meh iz dvojne plasti mišic. Gorenja ali zunanja plast je sestavljena iz vlaken, ki oklepajo telo kot obročki sod, vlakenca spodnjega to je notranjega mišičevja pa tekajo podolgem preko telesa. Kadar se stisne gorenje mišičevje, se mora telo zožiti, zato pa tudi podaljšati: črv se stegne naprej; ko pa začne delovati podolžno mišičevje, se mora stisn‘ti telo skupaj, postane krajše in prednji del, ki se je pritrdil na svojo podlago, potegne zadnji konec za seboj. Male ščetinice, ki jih nosi na svojih do 150 telesnih obročkih (segmentih) na vsaki strani (levi in desni) na dveh bradavicah, ga podpirajo pri tej hoji. Tako gre sicer počasi, a gotovo in varno naprej. Naš možakar je ravnokar pričel svojo turo. Pot ga pelje naravnost Proti cvetočemu grmičku rdečega jagodnjaka. Ubogi dečak! Da bi vedel, da komaj ped proč preži na te gotova poguba 1 Tam namreč sedi za ze- lenim listom imeniten gospod v zlato se iskreči livreji, snaži svoje tipalnice in gleda tako nedolžno v svet, kot da ne bi mogel storiti žalega niti najmanjšemu črvičku. Poznate ga vsi, mladi prijatelji, ki vam je delalo kdaj zabavo spo znavanje hroščev, ako vam predstavim znanca kot bakrenega krešiča. Taka gospoda ljubi dober oblizek. Sicer se pri naši mili Pragariji s priimkom vesca nikakor ne manjka slaščic; toda za kosilo, ki obstoji le iz medu ne mara naš junak. Z namrdenim obrazom mrmra predse: „To je hrana za nedorasle punčare, ki hodijo v dekliške šole, ne pa za stare junake!" Pri tem pa se svetlikajo njegove oči pod zlatim oklepom tako divje in neukrotljivo, da se nam nehote vsiljuje misel; „Pred seboj imamo mo-rivca najhujše vrste, enega izmed tistih, ki ne prizanaša niti lastnim bratrancem in sestričinam." Ni še opazil roparski vitez našega sprehajača, ki nima najmanjše hude misli v srcu. A sedaj jo zavije nesrečnik proti listu, naravnost v roparsko žrelo. Bakreni junak privzdigne črno glavo, vohljaje steguje tipalke po zraku in plane zviškoma kot strela nad slepega popot- nika. Divje zasaja krilati ropar svoje ostre zobe, škarjaste klešče v mehko truplo uboge žrtve. Črv se brani, kakor se pač more, se zvija, se vlega na hrbet in poskuša ubežati. Uboga para! Proti takemu sovragu je ni rešitve. Vedno pogosteje padajo rane z bodalom, posebno meri bandit na rdeči, mesnati plašč, takozvani „clitelluin“, neko odebelino proti sredini telesa, pod katero se nahajajo najnežnejši udje napadenca. V neznansk h bolečinah se zvija črv, se ovija kot smokulja (Ringel-natter) vztrepetavajoč okrog svojega morivca in slednjič se ovije v smrtnem strahu še okoli stebelca nedolžne deviško cvetoče jagode, kot bi ga mogla le-ta oteti. Cvetlica gleda s svojimi kot sneg čistim obrazom na ljuti boj pri svojih nogah: „Kdo bi bil pač slutil, da ima ta fini, zlaloopremljeni gospod tako krviželjne manire!" — Zdaj zagrabi hrošč črva na koncu repa in ga potegne preko cvetne glavice naše rožnice k sebi. Še parkrat vseka prav globoko ravno v sredino telesa; drgetanje žrtve pojema bolj in bolj, le konec dolgega, razmesarjenega trupla se zvija še krčevito semintja. Pa kmalu preneha tudi to revež je nehal biti. Zmagovavec se začne gostiti in povžije velik del premaganca, pač barbarska navada, ki kaže, da se tega Malajca pač še ni doteknila uiti senčica kake moderne kulture. To pa tem manj, ker uniči ravno družina brzcev, li katerim spadajo krešiči sploh veliko množino črvov, ki jih lahko prištevamo odličnim kulturonoscem, ki stojijo po starosti svoje kulture daleč pred kmetijstva veščimi prebivavci Nila in Babilona, daleč pred Kitajci in narodom aztekov. Da zaslužijo deževniki ime kulluronoscev po vsej pravici, smo dokazali pokazavši, da izpre-minjajo nerodovitno grudo v rodovitno prst; delajo tedaj ravno nasprotno od mnogih kulturonosnih narodov iz družine homo sapiens", ki izpre-minjajo obljudene kraje v zapuščene pustinje. Spomni se le na kulturno delo Angležev pri indijanih ali Nemcev na poljski zemlji in v vzhodnji Afriki. Pa tudi v naših gozdovih igrajo črvi ulogo izbranih kulturnih \nlz-nerjev, četudi nimajo diplom kake visoke poljedelske ali gozdarske akademije. Francoz E. Henry je delal poizkuse. Sredi večjega gozda je položil na tla štiri deske, pod katere je nastlal po 100 g listja štirih glavnih vrst gozdnega drevja, namreč hrasta, bukve, gabra in trepetlike. Čr^z teden dni je preiskaval mesto in našel, da ni bilo o gabrovem listju ne duha ne sluha več, dočim so bili ostali listi skoro še nedotaknjeni. Drug poizkus je pokazal, da je povžilo 5 črvov v 66 dneh 6 745 g listja. Ker je bilo na 1 m2 zemlje 30 črvov, zato je povžilo 300.000 črvov nahajajočih se na 1 ha gozda v 10 mesecih okrog 250 kg listja, približno deseti del vsega, kar ga pade vsako leto na tla. Iz tega razvidimo, da tudi črvi zbirajo med hrano, in da je za gozd posebno dobro, ako raste med drugim drevjem tudi nekoliko gabrovja. (Konec prih.) Josip I.Ofjar: Iz prijateljskega življenja. (Dalje.) Oglasil sem se za prosto predavanje. S Stankom sva večkrat premišljala, kaj druži in veže dijake med seboj. Malo čudno sem pogledal, ko je med drugim' dejal: »Prijateljske zveze niso vse skupaj nič. Nazori, prepričanje in pa moč, da si pridobiš za nje pristašev to izda. Mislim, da je v tistih, ki so si ohranili zdrav čut za skupnost, organizacijo, dobro nadomestilo za prijateljstvo. Organizacija krepi posamezne, ker dobiva moč iz organizma, izločuje bolno, gnilo iz lastne moči prijateljske zveze prično premnogokrat svoje uničujočo delovanje pri posamnih in ga končajo s pogubonosnim učinkovanjem za cele družbe. Ali imam že pametno sodbo o svetu in njega drvenju, ali pa še ne: v vsakem slučaju mi je tako prijateljstvo, kakor ga opazujeva med sovrstniki, nevarno. V taki družbi namreč ne pridem do dobrih,, treznih misli, niti se ne morem ohraniti v njih.« Torej naj potem pade ves mladi idealizem? Naj izgubi svoj čar tisto prijateljstvo, ki ima svoj vzor v učencu, apostolu ljubezni, Davidu inJonatanu? No— provažno vprašanje je to, da bi si ga upal tako hitro rešiti. Prihodnje počitnice se bom pripravil za predavanje o tej tvarini... Sem pa pridenem le glavno misli iz spisanega predavanja . . . Dvojno je zlo, pod katerim ječimo v naših dneh. Do skrajnosti pritirano hlastanje po uživanju, mehkužnosti, ki jo le še krščanstvo paralizira, da ne izbruhne tudi nazunaj hujše nego za Neronovih časov. Ne trpi li pod njo umetnost, znanost, vse naše javno življenje? Preobjedeno, sito je vse tako, da no zavžijejo več nobene hrane, če ji ni primešano opojno čutnosti. Kakor pa pušča nezmerno uživanje alkohola zle posledice v telesu, ravnotako lascivnost v duši. Drugo zlo je pa sebičnost, egoizem, ki je prevzel ne samo posameznike, marveč že cele družbe. Kako mori ta črv vse našo življenje! Saj komaj pride kje do kake organizacije, saj se komaj kje zasnuje kaj dobrega, že mora prenehati: kal smrti je postavljen z egoizmom v vsako napravo. Kramarska realna sebična politika — ta vodi ljudi našega časa. Iz najsvetejših stvari sc drzne ubogi človek iskati tre-notnega dobička. Izkorišča, izrablja, dokler more in kolikor more, potem se ne spominja več dane besede ne obljube. Pa ne bom na dolgo utemeljeval aplikacije omenjenega zla na naše prijateljstvo. Preznana in prevečkrat preizkušena tvarina je to, da bi sc bal ugovora od katerekoli strani. Pač pa je dobro, da si smo na jasnem, je li res pravo prijateljstvo, kar se tolikrat zazname-nuje s to besedo. Učenih definicij ne potrebujemo v tem raziskovanju; glavne točke, pogoje pravega prijateljstva pa labko razberemo iz tega, kar so naj večji misleci napisali o tem. V tem pa se vsi strinjajo, da je temelj pravemu prijateljstvu ljubezen, tista ljubezen, po kateri vidi prijatelj v svojem prijatelju samega sebe, in mu zato želi dobro, pravo, resnično dobro. Od tod izrazi o prijateljih še iz klasičnih časov: alter ego, dimidium animae meae, in podobno. Vzemimo potem v roke ali Platona ali Aristotela ali Cicerona ali Tomaža Akvinca ali pa sveto pismo — vedno in povsod tako trezne, tehtne misli o tem vprašanju. Poštenost, navdušenost srca za to ali drugo čednost, sorodnost duha v drugi osebi, ki jo odlikuje krepost — vsled česar to osebo občudujemo, vzljubimo — želja, to vzljub-ljeno osebo podpirati v njenem teženju po dobrem, ji izkazovati znamenja najodkritosrčnejše, najčistejše nesebične ljubezni z zavestjo, da ceni, ljubi na isti način tudi prijatelj v nas naše teženje po čednosti, po nravno dobrem — to so bistveni pogoji pravega prijateljstva. No bom preveč poudarjal, da zavračajo tako filozofi kot pedagogi — stari, krščanski in moderni — a limine od pojma prijateljstva vse pojivo čutnega življenja, ki so bolj ali manj zavedni akti socialno plati naše nurave ali pa so sama nagnenja, katerih moč in dolgotrajnost določuje kakovost telesa, predvsem pa živčevje. Ne samo, da ne priznavajo tem prikaznim našega čutnega življenja pojma prijateljstva, temuč morajo svariti pred njim kakor pred enim najhujših sovražnikov mladine. Zavozil jo je za poznejšo moško dobo, kdor se ni znal brzdati v mladih letih v tej stvari. Da bi vzdrževal znanja, vsled katerih trpi moja volja, moj značaj, moje boljšo prepričanje — ko vendar vidim, da mi to prijateljstvo škoduje, dela ovire v izobrazbi mojega srca, da mi gine od dno do dne želja po duševnem napredku, po znanosti, po izpopolnjenju mojega značaja? — Ne, proč s to družbo, ki jo bom moral slej ali prej, ko pridem v zrelo dobo, obsojevati, njo in njo posledice. Ali naj pa zalo podcenjujemo, obsojamo vsako intimnost, vsako osebno prijateljstvo? Ne, marveč s sv. pismom blagrujemo njega, ki je prejel od Boga ta dragoceni zaklad, pravega, zvestega prijatelja. »Zvest prijatelj je močna bramba; in kdor ga je našel, je našel zaklad. So zvestim prijateljem se ne more nič primerjati, teža zlata in srebra ni nič vredna proti ceni njegove zvestobe. Zvest prijatelj je zdravilo življenja in neumrljivosti; in kateri se Boga boje, ga najdejo.« (Sirah. G, 13—16.) Veliki možje — veliki po svetosti ali po mišljenju — pišejo podobno: »Popolnost", pravi sv. Frančišek Sal., »ni v tem, biti brez prijatelja, marveč živeti v dobrem in svetem prijateljstvu, čimvečja je čednost, na katero se opira prijateljstvo, tem popolnejše jj prijateljstvo. Slabo, pogubno je prijateljstvo, če kdo vidi, kako sili njegov prijatelj v prepad, pa mu ne hiti na pomoč, ali se ga ne upa posvariti — dasi na občuten način — da bi ga s tem rešil. Pravo prijateljstvo nima tam obstanka, kjer vlada greh, zakaj greh razdore vsako prijateljstvo.« »Mojo in mojega prijatelja srce,« priznava veliki sv. Avguštin, »ste bili tako tesno sklonjeni, kot da bi ju oživljala ena sama duša. In ko mi je umrl prijatelj, mi je postalo življenje grenko in dolgočasno.« »Zanesljiv in pošten prijatelj jo najvočje dobro, ki ga moremo doseči«, modruje Sokrat. »A le dobri more. biti prijatelj dobrega; skvarjeni ne more skleniti pravega prijateljstva niti z dobrim niti s hudobnim. Krepost je najboljša družica prijateljstva.« In Aristotel, ki je določil kar stopnje, po katerih so razodeva pravo prijateljstvo, piše: »Prijatelj je mladeniču koristen svetovavec, zrelemu možu sodelavec, starčku je pomoč in uteha.« Cicero v svoji znameniti knjigi Laelius do amicitia uči o prijateljstvu, kot da bi živel v krščanski dobi: »Brez prijateljstva ni življenja. Prava prijateljstva so večna... Prava svetovavka prijateljstva je krepost; zato je nemogoče, ohraniti prijateljstvo, ako si zašel s pota kreposti... Sveta zapoved prijateljstva je: nikoli ničesar zahtevati ali naprošen storiti, kar bi nasprotovalo poštenosti...« In pesniki! Wem dur Himinol keinun Kruund husohurt, \Voli ihml Dur Mann lnt keines (iruttsuH wert! ^lodunstudt.) VViu entztlckend l'ud siili iNt c8 in uinur schiinen Suulu Vurherrlloht uns zu fUhlun; us zu wis8un, Dali unVri« Freude fremde Wangen riithet, Dali un’sru An^st in freraden Busen zitturt, Dal) un’ire Leiden fremde Augen wllssern! Schiller.) Kin Kruund, dor mir dun .S]iiuj{el zelget, Don kloinatun Kleokun niclit veraohvveiget, Mich fruundlioh warnt, und lierzlicli schtlt, NVonn icli niclit moino 1’fliciit erfdllt: Dur tat meln Kruund, So vvonlg ur’n auch acliuint. Doch wenn mich einer schmeichelnd preiset, Mich im mer lobt, mir nichts verweiset, Zu Felilern gar die Hilnde beut: Der ist mein Keind, So freundlich er auoli sclieint. (Gellert.) Lepo misel izraža Goethe: Dieser ist mir dor Freund, der mit mir Strebenden vvandelt; Liid’t er zurn Sitzon mich ein, stehl’ ich fiir heute mich wet^. Še samo našega Gregorčiča naj navedem: A naj mo peče, solza no bo tekla, Naj tare me, vpognitl so 110 dam; Stal bom ji v bran ko da bi bil iz jekla, Stal tem trdnej vedoč, da nisom sam: Da v borbi bridki duh bi mi no klonil, Na vas so, srca zvesta, bom naslonil. Kedor jo sam, lehko ga vsak zatira, (le sam jo, pasti mora Ae junak; A kofjar broj tovarišev podpira, Po^um mu raste, dasi je Šibak, Stoterna moč tako so v slednjem zbira, Iz četo vse za vse močan jo vsak: Tako naj duh od vas moči dobiva, Vos vaš pogum so v dušo mojo zliva. (Prijateljem.) Prav ima pesnik. Pa njegove besede ne veljajo samo tedaj, ko treba prenašati zle udarce usode, ko stoji pred številnim sovražnikom. Še važnejšega pomena je zavest, da nismo sami, marveč obdani od zveste, udane čete somišljenikov. Pridejo trenotki, ko divja v našem srcu boj mod dolžnostjo in svetnimi oziri, med »bi« ali »ne bi«. Kako redki s:» taki značaji, da bi ne vplivala na nje misel: Kaj mi porečejo drugi, če zvedo, da sem še vedno isti, kot takrat, ko sem še hodil v domačo cerkev? Kdo more zanikavati, da je ponaj-večkrat tak začetek onemu tako nevarnemu procesu, ki se ponavadi neha s stagnacijo v verskem življenju? »Nisem sam! Istega mišljenja je tudi ta in oni... Isti boj bojujemo vsi!« Ta zavest daje pogum, te povzdiguje, da ne popuščaš v svojih mislih in nazorih. Sladka zavest, ko braniš svoje prepričanje: Nisem edini v tem boju. Za menoj stojo prijatelji, ki nestrpno čakajo, da sežejo tudi oni po orožju. Prav v mladih, dijaških lotili je bolj kot nekdaj potrebno, da si blaga, za dobro navdušena srca iščejo enako mislečih pristašev, sklepajo prijateljstva, ki jim bodejo v dan sile nad vse koristna. Zanimivo je, kako je sam Voltaire čutil, da bi bil pod vplivom dobrega prijatelja boljši 011 sam in njegova dola. Vauvenarguesu, nadarjenemu, globoko vernemu pisatelju, je dejal nekoč: »Ko bi bili nekoliko prej rojeni, bi bila moja dola precej boljša.« Vauvenargucs pa je bil tudi kljub svoji mladosti mož, ki ni prodal svojega prepričanja tudi Voltairju na ljubo. V neko svoje delo je uvrstil tudi dvoje verskih spisov. Voltaire je zahteval, naj to črta, češ, take stvari niso za filozofa. Vauvenargues pa ga zavrne: »Newton, Pascal, Fčnelon, Bossuet, Racine, najprosvitlenejši možje sveta, in to v najbolj učenem stoletju, so na višku svojega življenja, v polni moči svojega duha, verovali v Jezusa Kristusa.« Koliko jih mora podobno priznati: »Ko bi bil jaz imel takrat, ko so začeli vsled strahu pred ljudmi omahovati moji dobro začrtani nazori, ko sem pod vtisom svetnih ozirov začenjal se sramovati svojega boljšega prepričanja in dan za dnem trgal in metal raz sebe eno dobro navado za drugo — ko bi bil imel takrat zvestega, značajnega, dobrega prijatelja, ki bi mi bil zaklical: Prijatelj, za nobeno ceno ne bom barantal s tako svetimi stvarmi, noben pritisk, nobena sila ne bo podrla, kar je dobrega v meni; in čednost je vendar nekaj svetega, pa naj bo ta ali ona bi li bil jaz prišel tako daleč? Tako bodi prijateljstvo! Moč duha, ki teži po dobrem, se pred vsem kaže v njem. Saj to je ravno, vrline duha, srca, ki nam delajo osebo prijateljevo tako drago, ljubko. Prijateljska ljubezen, dasi se tudi prične z ljubko, dopadljivo zunanjostjo, hoče, zahteva višjih motivov nego so samo telesni, posvetni. Die Liebe scheint 2 Kg7 — f7 14. Ddl — e2 Sd7 - - c5 32. e2 — c3 Kf7 — e6 15. Tel — dl Lc8 - - e6 33. Kgl — fl Te8 — c8 16. b2 — b4 a4 X b3 ' 34. Kfl — el 1 Te8 — b8 17. a2 X b3 Dd8 ■8 35. b3 - b4 Ke6 — d5 18. Ld2 c3 Ke8 - - f7 36. Kel — 12 Kd5 — c4 1 En panant — mimogrede vzame. 37. Ta2 — a6l Tb8 — g8 40. Kf3 - f2 Sd2 — e4 -f- 38. Ke2 - f3 Tg8 —g4 41. Kf2 — f3 Se4 — g5-f- 39. Ta6 - a5 Se4 — d2-f- 42. Kf3 — f2 Sg5 — e4 -f- remisll Časopis českych šachistu pravi o tej partiji: S obou stran virtuosne hrana. Tu podamo šaholjubom za vajo dve nalogi: * Naloga 4 Naloga 5. O iziJu svetovnega šahovskega boja, ki se sedaj vrši v Berolinu med dr. E. Laskerom in K. Schlechterom sporočimo prihodnjič, ko bo boj končan. Časopis českvch šachlstfi se naroča za 7 kron pri Mag Pharm. Ant. Toman Praha V. 7. abcdefgh niat v 2. potezi. mat v 2. potezi. Drobiž. Popravek. V št. 5 na str. 118. hi moralo stati v 4. v. Drobiža: Vrhovlju nam. Vrhpolju. Jakoba Alešovca izbran' spisi. Drugi popravljeni natis. Priredil Jožef Vole. Kako sem se jaz likal I. zvezek, 1. del Založila .Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Vsakdo bo z velikim zanimanjem bral to knjigo. Dijak pa je ne bo dal prej iz rok, dokler je slastno ne prebere do konca. Kaj jo dela tako zanimivo? Vseb na o mladem i vljenju v borbi za ideale, zasoljena z zdravim humorjem. Marsikateri bravec bo spoznal v njej svojo listno .fotografijo*. Zlasti oni spomini iz detinjlh let, pred SoUkO dobo, so kulikortoliko slični pri vseh, kar sc lih je rodilo pod kmetiško streho. Vsebina knjige je torej sorodna našemu lastnemu življenju, zato nas tako mika In vleče. Čbvek se pri tem berilu kar nehote Izgubi In zasanja v ona zlata brezskrbna leta, ki jim nl para v dobi človeškega življenja, kakor poje o njih naš pesnik Medved: ,Bllo je, kot bi nikdar ne bilo _ In nikdar ne bode poslej.* Drugi del, šolska doba pisateljeva pa je obenem žalna kulturna slika Iz šolske zgodovine našega naroda. — Nam mlajšim, ki se nam je podajal v ljudski šoli In tudi še v spodnji gimnaziji ves pouk v mili slovenščini, skoraj kri zavre, ko beremo te spomine Iz te tožne dobe, ko se je slovenščina na slovenskih tleh smatrala za dižaven greh, ki se je zatiral s .štaberlom*, klečanjem, .p^litencem", lasanjem in drugimi takimi .vrlo kulturnimi* sredstvi, ki jih je tedanja nemškutarska šolska oblast nalagala učiteljem zn bojno sicdstvo proti slovenščini. V hudih In zarjavelih okovih je bila takrat še slovenska misel. Zato tem večja čast in slava možem, kakor so bili Bleivels, Slomšek in dr, ki so te nevredne vezi razbili in sc borili za narodovo prostost, veljavo In čast. Knj se da iz pisave brati. Pedagogi trdijo, in to res izkušnja uči, da sc energija, ki jo Ima človek v svojem značaju, razodevn pri vsem njegovem ravnanju in dejanju. Pro-seva vsako njegovo delo, kakor solnce vsako rosno kupijo. I.nergija pa, ki sl jo je človek priboril v eni stvari, polagoma krepi tudi druge njegove zmožnosti, kakor toplota, ki se širi iz ognjišča po vsem mrzlem prostoru. Ravnotako je pa tudi s slabimi stranmi človekovega značaja. Ena slab 'st slabi vse zmožnosti in se kaže na površini vseh človekovih dejanj. Zato se da iz kakovosti enega samega dejanja sklepati na ves značaj dotičnega človeka: ker delo je produkt našega duha. Dovršeno delo priča o dovršenem značaju, pomanjkljivo o pomanjkljivem, slabo pa o slabem značaju. Tako je redno, dobe se pa seveda tudi izjeme: tudi najboljšemu človeku se včasi kaj ponesreči, tudi najslabšemu včasi kaj posreči. Tudi iz pisave se da sklepati o človeškem značaju. Saj že sodimo, ali je pisava moška ali ženska, če prav nima spol nanjo toliko vpliva kakor značaj. Zato je posebna znanost — grafologi,.-! —, ki se peča s kakovostjo pisave in sodi po njej o značaju pisca. Ako kdo piše snažno, dela iste črke kolikor mogoče vedno enako, piše v ravni črti in isti legi, da ne visi era črka naprej, druga pa nazaj, izpiše vsako črko, zlasti zadnje v besedah, do konca, mora pri vsem tem precej paziti in se za vse te lastnosti čedne pisave potruditi. Razodeva torej že v svoji pisavi polet in prizadevanje za rrdnost, harmonijo, snažnost, natančnost in točnost O rednem, snažnem, natančnem in točnem človeku pa hhko trdimo, da je dober značaj. Dobre lastnosti namreč, ki se kažejo pri njegovi pisavi, ne ostanejo samo pri črki, ampak oplode tudi druge njegove zmožnosti. Ako pa vidimo, da se kdo pri pisavi ne potrudi, lahko z gotovostjo sklepamo, da je tudi pri drugem svojem delovanju b jlj za n i karen Ako n pr. vidimo pisavo, v kateri je takorekoč .črkovna vojska" — črka proti črki, kakor bi jih vihra zvijala semtertja, naznanja ta prikazen piščevo viiiravost, nestalnost: enkrat tako, drugič drugače. — Ako kdo ne izpisuje zadnjih črk popolnoma, ampak končava v samih valovitih črtali, podobnih grškemu c rkumfleksu, se tu javlja površnost; ki nobene stvari pošteno do konca ne izpelje — Pomanjkanje ločil, pik nad I in j, strešic nad t', š, ž, je simptom nepazljivosti, netočnosti. — Če kdo veliko črta in morda še maže, je to znamenje, da dotični ni ravno poseben prijatelj snage. Prof. dr. Foerster pripoveduje, da je eden njegovih prijateljev celo poznal, če se je kdo v pismu zlagal. Pravi namreč, da so zlagane besede pisane nekako neodločno in boječe, i ne z ono gotovostjo In krepkostjo kakor resnične vrste — Kdor torej veliko piše, ima veliko prilike, vaditi se v vztrajnosti, doslednosti, rednosti in snažnosti ter tako krepiti in blažiti svoj značaj. Knratnsln o Rusih. Poznavatelj ruske zgodovine se je gotovo čestokrat vprašal, premotrujoč vpliv Nemcev na razvoj na|več-jega slovanskega plemena: .Kako to, da je ollo to ljudstvo tako malo samostojno?* Pred vsem treba iskati vzroka v verskih zadevah. Največji čmitelj pri vzgoji značaja — tako posameznikov kakor celega naroda — je in ostane vera. Žal, da ni imel ruski narod v tem pogledu vseh onih pogojev, da bi si svoje naravne vrline spopolnil in dovrši1. Oni boj, ki ga je morala prestali katoliška cerkev v srednji in zapadni Evropi za svojo samostojnost, kako poživljajoče, kako osvežujoče je deloval na katoliške narode I Ko se je pojavljala med katoličani verska malomarnost, hipna onemoglost v religioznem življenju, tedaj je vihar, ki so ga povzročili nasprotniki cerkve, gnilo izrval, slabo in omahljivo okrepil, dobro in zdravo poživil in utrdil. Ruska cerkev tega odpora proti svetnim mogotcem ne pozna v takem obsegu: kaj pa naj potem dvigne narod z elementarno silo, ako nima versko življenje te moči? — Drug vzrok ruske odvisnosti in nesamostojnosti pa je mongolsko gospodstvo, pod katerim so Rusi toliko časa trpeli v vsakem oziru. O vplivu te mučne sužnosli piše zgodovinar Karamsin: .Pozabili smo narodni ponos, priučili se pa najnižjim spletkam in lestem, ki nadomeščajo slabotnim moč. Goljufali smo Tatarje — zato smo se goljufali tudi med seboj; z denarjem smo se odkupovali iz barbarske nasilnosti, vnel se je v nas pohlep po denarju; lopovstvu tujih tiranov smo morali služiti, izgubili mio pri tem čut za razžaljenje in sramoto. Za časa Jaroslava je poznal Rus udarce samo pri pretepih. Mongolci so nam prinesli telesne kazni: vžgan pečat sramote za prvo tatvino, bič za politične prestopke/ Proti višjim klečeplastvo, proti nižjim, slabotnim kruta sila — to so ostanki mongolske sužnosti v Rusih, ki se nam sempatja kažejo v zgodovini vsake dobe. Zanimivo je, kar piše iz časa prve delitve Poljske angleški poslanik Macartney o nadutosti in surovosti ruskih diplomatov. Značilno j je, da pripisuje Anglež te ruske robatosti med ostanke mongolske sužnosti. .Način, kako obravnavajo ruski ministri, da predlože brez vsakega prikrivanja svoje surove zahteve kot ultimat, ki ga morajo sprejeti brez pogojev in ugovorov vsi, ki ž njimi občujejo. Tako pretirano visoko mnenje imajo o svoji moči in so tako popolnoma prepričani, da se jim ni ničesa bati od drugih narodov, da si domnevajo, ta način njihovega nastopanja je najbolj primeren njihovemu dostojanstvu, njih koristi in stvari sami.“ Podobno tožijo iz poznejših časov angleški, posebno pa francoski poslaniki. Helvctius. Ena izmed onih zanimivih prikazni, ki |ili je rodil neposredni čas pred francosko revolucijo, je gotovo Claude Adrien Helvetlus 11715— '77i). Že v mladosti je kazal silno slavohlepnost, ki ga je spremljala celo žvljenje. Lockejeva knjiga ,0 človeškem spoznanju" ga je privedla do prepričanja, da je vse naše spoznanje le čutno; v tem duhu je bilo vse njegovo poznejše znanstveno delovanje. Mladega, bogatega moža i300.000 fr. letne plače mu je donašuia njegova služba), ki sc mu je vsled sreče in prikupljve zunanjosti vse klanjalo, pa ni mikalo dolgo časa nasladno ! življenje. Iskal je slave tam, ki se je mogla doseči v njegovem času v najvišji meri: v literaturi. Pesnikom je dajal iz lastnega premoženja l<>tno plačo; laskal se je na razne načine možem, ki so bili tedaj prvaki v slovstvenem delovanju: Montesquiniju, Voltairju, Diderotu. Izmed njegovih del omenjamo sledeča: De I’ Esprit; Du Bonheur; De l’ homme, de ses fakultes intelectuelles et de sou edu-cation; Fiesco. Moti se pa, kdor meni, da je bil Helvetias tak, kakor se nam kaže v svojih spisih. Bolj kot kdo drugi je bil ta mož otrok svojega časa. Težko, da bi bil prišel po svojih zmožnostih do one slave, s katero ga je svet ovenčal, ako bi ne bil stopil v tok svoiega časa. Tedanji svet pa je smatral kot filozofe one, ki so drzno taiili Boga, nesmrtnost, večne zakone nravnosti. Bolj kot se je kdo odlikoval v tem, za tem večjega filozofa je veljal. 1 lel-vetius je moral po tej poti kreniti, ako je hotel priti do slave, po kateri je tako lilno koprnel. Sam v svojem zasebnem živl,enju mil, pošten, blag (ko je bil še v službi, je predvsem varoval uboge, podpiral potrebne, delil mnoge dobrote), je podrl v svojih knjigah zadnje meje nravnosti. (Vsled tega protislovja mu je postavil Rousseau v ,EmiIu* spomenik: ,Zastonj se trudiš, ponižati se pod samega sebe: t /oj duh priča za te zoper tvoja načela, tvoje dobrohotno srce zatajuje tvoj nauk.*) V knjigi „De 1’ Esprit” slika človeka kot dovršeno žival, brez vsakega umskega delovanja. Glavna na giba našega delovanja sta ljubezen do slasti in bojazen pred kaznijo Pravica in krivica se menjata po času in kraju. Lakotu in ljubezen — to sta glavni gonilni sili v družabnem življenju. Knjiga je doživela 50 izdaj; prestavljena je bila skoro v vse evropske jezike. Znanstvenega pa ima zelo malo; drzne trditve brez vsakih dokazov: tepec je, kdor tega noče verovati I Kako so trezni duhovi to knjigo spre jel1, ni treba poudarjati. A nekaj mož, ki niso bili ravno cerkvenega duha. omenimo:, V knjigi primanjkuje enota mišljenja, so sami zapeljivi stavki in goljufivi sklepi, napete stvari in popolna, zmedena norost; na nje vrhu pa stoji: francoska republika.“ (Friderik II.) Dlderot je tudi obsojal knjigo, češ, da ima toliko napačn h nazorov in daje izpričevalo, kako slab okus da ima pisatelj. Voltaire je dejal: .Neumnost, na dvoru biti filozof, med filozofi pa dvorjan.* Robespierre je še I. 1702. ožigosal llelvetia kot ničvrednega beletrista in kit bitje brez vsake nravnosti; njegova soha je bila v klubu Jakobincev na ukaz Robespierra razbita v drobne koice — In ko bi bilo vsaj to pristno, kar je Helvetius nagromadil v svoji knjigi I Tako nam pa zatrjujejo osebe, ki so ž njim občevale, d« je s trudom spravil na papir, kar |e vjel iz pogovora v raznih salonih. Ma dame du Deffand zatrjuje celo, da De I' Esprit ni drugega, nego posnetek onih neslanih dovtipov, ki so si jih njeni gosti dovoljevali v njenem salonu. Kdor pozna salonsko življenje pri Francozih in njega pomen za revolucijo, si lahko razlaga pomen teh besedi. — Knjigo, dasi se je s svojimi protislovji sama sebe pobijala, so širili nasprotniki kotoličanstva po svojih močeh. Slavljeni Gottsched, ki jo je prevedel v nemški jezik, pravi v predgovoru, da mora biti to delo protestantom posebne koristi, ker jo katoličani tako strastno preganjajo. Tudi o drugih knjigah, ki jili je spisal Helvetius trdijo osebe, ki so ga osebno dobro poznale, da so polne najbolj drznih trditev, le da bi dospel do tako zaželjene slave. Moža, ki ni dobil priznanja pri lastnih prijateljih In somišljenikih, kajpada pametnim možem ni bilo treba Bog ve kako zelo pobijati Washington o veri. Zgodovina nas uči, da se je rovanje zoper vero vedno začelo pri vrhu — pri vladali seveda na škodo njih samih. Žalost za vlado, ki ima brezverske podložnike. — Čujmo, kako sodi o pomenu vere za javno blaginjo VVashington, ki ga tudi naši mladi bravci že precej dobro poznajo-Leta 1797. je bil že tretjič izvoljen za pre-zidenta severnoameriških združenih držav, a volitve ni hotel spreieti. Ob tej priliki je vzel takorekoč slovo od ljubljenega naroda v prelepem govoru. Med drugim je rekel: »Vera in morala sta neobhoduo potrebni podpori, ki mora na njiju sloneti vsako nravstveno delo in vsak duševni razvoj, ako hoče pospeševati politično bagoitanje kake dežele. Kdor izkuša podreti ta dva stebra človeške blaginje, na katerih slonijo vse dolžnosti človeka in državljana, nima pričakovati nobenega dokaza ljubezni ln priznanja od svoje domovine. Ne samo pobožen vernik, ampak tudi zviti in prekanieri politik mora spoatovati in ceniti ti dve voditeljici človeštva. Cele zvezke knjig bi moral napisati, ko bi hotel navesti vse mnogovrstne vplive, s katerimi sta vera in morala blagodejno vplivali na posameznika in na cele narode. Stavim samo eno vprašanje: ,Kje je še poteni varnost za človekovo premoženje, ča>t in življenje, ako zamre čut verske obveznosti in dolžnosti, ki smo jo obljubili pod prisego, ki je pri sodiščih še edino sredstvo, da se pride resnici na sled ?* Domnevanje, da morala lahko obstoji brez vere, bi morali prej pošteno preizkusiti, predno bi ga pustili do veljave. Naj se med gotovimi ljudmi še toliko govori o dobrem vplivu čisto moralne vzgoje, vendar nas uči pamet in izkušnja, da se med narodom ne da ohraniti morala brez vere.“ Waihlngton dobro sl govoril, kakor bi iivel v naših časih ln gledal današnjo Francosko. o j Knjigoveznica „Katol. tisk. društva" E | v Ljubljani se priporoča v izvršitev i [ :: vsakovrstnih knjigoveških del:: j ; Knjižnicam znaten popust Solidno delo — zmerne cene. ; I. kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja RhOl F HAf IPTMRNN priporoča: akvarelne, tempera in dflsseldorfske ^ linvJr II milil oljnate barve v tubah za umetnike, skice, stu- Marijln trgi I 1f IRI ITIND dije in dekoracijsko slikarstvo, kakor tudi vse Bealjeva c. « LJUDLJnlin v to'stroko spadajoče potrebščine. Utlnnovljeno 1832. Zahtevajta cenike. Prva slovenska veletrgovina i železnino in s poljedelskimi stroji Fr. Stupica, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 1 priporoča bogato zalogo raznovrstne železnine, stavbnih potrebščin, sani, izvrstnih drsalk, motorjev, železnih blagajn itd. Nalnlžle tene bi solidna postrežba! Fr. P. Zajec, izprašani optik, Ljubljana, Stari trg 26 priporoča svo) dobro urejeni optični zavod kakor tudi različne vrste naočnikov, Sčipulcev, toplomerov, daljnogledov Itd. Popravila očal, ščipalcev itd. izvršuje dobro in cenol ! ■ Mlake cene! ■■■ Priporočale ■■■ Velika aalogal ■ ■ V salogl Ima tndl ■ j i trgovina s klobuki in čevlji j HiS j i Ivan Podlesnik ml., Ljubljana. Stari trg štev. 10. S : Julija Stor, Ljubljana Prešernova ulica St. 5. Haltežla zaloga teillM za gospode, dame in otroke. — Športni čevlji iz najbol) slovitih tovarn. — Pravi goiserski gorski čevlji.11111III mnunuunm Priporočljiva domača tvrdka 1 Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora za zidanje nove cerkve v Šmihelu pri žnžemberku, da je gospod Rajko Sušnik, umetni steklar v Šiški napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogu izdelanih, v sploSno zadovoljnost in po zmerni ceni ter je zato v svoji stroki vreden najboljšega priporočila. Zfl stavbn, odbor. V Šmihelu, 12.avg. 1909. inuuuu FrančiSek Gabršek, župni upravitelj. : t Domača tvrdka 1 :; Priporočava ic prte. dnhoviclni v naročila za Izvrtltev raznovritne duhovniške obleke It za|amCeno dobrega In trpelnega blaga razne kakovoatl, katerega Imava prav mnogo v zalogi. Poitrezeva na fel)o z vzorci ter ava v atanu vtled nakupovan|a v mnotinah in obtlrne trgovine poatraCl z Istlnlto dobrim blagom In natančno Iz-vrlitvljo po na|nlf|l ctaL V salogl imava izgotovljene obleke za goapode, dečke, goapa In deklice po na|nove|lera kro|n In lepUi vzorcih. Gričar & Mejač Ljubljana. Prešernova ul 9 Najstarejla in največja trgovina s Izgotovljeno obleko. Velika zaloga srajc, ovratnikov in kravat sa gospode. m lliitriiul emlkl n trnki n rii»cli|i. — Prodajalna Jato!, tisk. društva" I iman) ? Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo Šolskih In pisarniških potrebščin, kakor: raznovrstni papir, zvezke, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige, šolske in pisarniške mape, pisala, radirke, Črnilo, gumi, tintnlke, ravnila, trikote, šestila, barve, čopiče ter raznovrstne razglednice In devodonalije.