\\r^ -3 A PRIMORSKA DELAVSKA EHDTNOST GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST V Borimo se^zato, da bo naš parlament v rokah ljudstva, da bo sredstvo s katerim bomo branili in razvijali gospodarske osnove za življenje Trsta, našo industrijo, sredstvo, ki bo ustvarilo gospodarske zveze z našim zaledjem — temelje za naše življenje! - 1 Leto 3., štev. 4 • Cena 5 lir - 3 Jugolire - 2 Din TRST, torek 28. januarja 1947 Poituina piačaca . Spedizione tu abbcnsmento post. t! £rcp;.'0 Uredništvo in uprava: "via. Imbriani št 5 Telefon 93-710 —- Rokopjaj ‘gu? ne vračajo Zastonj je na novo ponovljena stara pesem Proglas ES Strnimo naše vrste Ker nočejo predstavniki tržaške delavske zbornice (Cs-mera Confederale del Lavoro) zavzeti odločilnega stališča do ponovnih poizkusov g. Marzarija, da bi razdvojil sindikalno delovanje, prevzame Pokrajinski Odbor Enotnih Sindikatov popolno odgovornost nase in proglaša vsem delavcem sledeči: PROGLAS TOVARIŠI! — DELAVCI! V juliju leta 1945. je politikant in razkolnik g. Marzari v interesu kapitala povzročil sindikalski razkol med tržaško in primorsko delavsko maso s tem, da je ustanovil Julijske Sindikate v zločinskem namenu, da bi oslabil boj proletariata. Kljub temu so nase delavske mase pod vodstvom Enotnih Sindikatov nadaljevale boj in so izvojevale marsikatero zmago, krasno ekonomsko in politično zmago, kakor je bila ena, ki smo jo izvojevali v juliju, s katero smo premagali tržaško in julijsko reakcijo. A danes, ko je naš proletariat močan, ker se opira na vse mase nase cone. in stoji pred največjo in najvažnejšo bitko, pred bitko za enotnost sindikatov, za ustanovitev enotne organizacije se spet oglaša reakcionarec g. Marzari. Dobro ve, da bi enotnost vseli sindikatov končno pripomogla delavskemu razredu do samostojnosti, kar bi povzročilo konec izkoriščanja delavca po pridobitniku. Govor v Ulici SanPAnastasio, v cerkvi španskih bratov, je jasen dokaz teh razbijaških namenov. V tem govoru je g. Marzari dal navodila za ustanovitev sindikalnih podjetniških centrov krščanskih delavcev, poklicanih v „boj proti vzhodu, ki vre". Vsa masa zavednih delavcev je z ogorčenjem protestirala z resolucijami na (C.G.I.S.), in s prekiirenjem dela. Zavedajoč se. da je zadelo ob strnjene vrste proletariata, je Krščansko društvo italijanskih delavcev razširilo po delavnicah razglas, s katerim hoče zanikati resnico. la izjava ukazuje vsem voditeljem Krščanskih društev italijanskih delavcev. „ki so glavni steber krščanske s ndikalne struje’ naj se pritoži proti tej kršitvi sindikatskecSyobp.de". Isti dokument trdi. da je g. Marzari ..priporočal krščanskim delavcem, naj se bolje organizirajo, da bodo uvedb v podjetje in v sindikate obnovitveni duh krščanske misli, da .iih ne odnesejo druoe "Struje, v katerih bi lahko utonili". Torej, sindikalna svoboda g. Marzarija pomeni, da mora biti struja krščanskega sindikata močneiša, tudi če bi to povzročilo razkol. To je prava sindikalna svoboda! '' ' TOVARIŠI! — DELAVCI! Pokrajinski odbor E.S. razklicuje preglas na vse poštene delavce pa naj pripadajo E. S. ali delavski zbornici, naj se do skrajnosti strnejo v boj preb razkolu, ki nam preti in ki bi, ako se uresniči, spravil delavce lulijske Krajine v nevzdržljiv položaj do naših in anglo-ameriškili kapitalistov ter tistega kapitala, ki hoče uničiti industrije, vreči na cesto deset tisoč delavcev, izstradat; naše otroke, prisiliti primorske delavce v večno sužnost. Pokrajinski odbor kaže vsem delaven?: naše: cene pot resnične rešitve delavskga razreda: borbo za sindikalno združenje, k j se mora doseči v interesu proletariata in kljub vsem g. Marza-rijetn tega'sveta. / In ta združitev se bo uresničila, ker tržaški in primorski'delavci korakajo že danes združeni pod rdečo zastavo razredne borbe. POKRAJINSKI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV Izjave don Marzarija. s katerimi je pozval pripadnike Združenja katoliških italijanskih delav-ctv jna »obrambo krščanstva^ in v katerih govori o Trstu kot, o strateški točki, ki naj ustavi val poganstva, ki ogroža krsčnsko civilizacijo in ki se zaključuje z izjavo, da predstavlja sindikalni sporazum oblje, ki hoče zadušiti katoliško delavstvo, so vse trša ško delavstvo silno ogorčole. Delavci so te izjavt dejansko odgovorili celo s stavkami, na Osrepnji odbor za sindikalni sporazum pa nenehno prihajajo početje »jeklene osebnosti* dona Marzarija, ki je nekoč pel slavo dučtju in fuehrerju istočasno. Naj skuša don Marzari kakor koli svoje izjave popravljati in omiljevati — dejstvo je, da pomenijo njegove izjave v času, ko se pripravlja sindikalni sporazum (kar se'itak ne dogaja brtz vsen teža.,) naj-huiftl napad na prizadeva,nia tržaškega delavstva, da si ustava ri enotno sindikalno1 organtesoiio. Cfovek. ki bi naj že po poklicu nropovertoval bratstvo, ljubezen. poštenost in odkritost, seje sovraštvo pozidavajoč na križarsko "o j no proti Sovjtski zveži. Sedaj k4o so tisti, ki hočejo še naprej vzdrževati razredčil' privilegije u-videli, da hočejo Slovenci in Ita-skupno, so pa prišli na dan z ver-lijani korakati v razredni borbi skimi čustvi, t. j. s čustvi, katerih se nikdar nihče ni dotaknil. Don Marzari govori o »železnem objemu* in ko potrebi, da se katoliški delavci združijo. Proti komu pa naj se katoliški delovci? Mar niso katoliški delavci isti kot vsi drugi delavci, uradniki, kmetje, ljuddje, ki žive drug z drugim v tovarni, v uradu, na poljih. Morejo li imeti ti ljudje nasprotujoče si interese? — Korist na tem, da, cepi, enotnost delovnega ljudstva, ima samo gospodujoči razred, ki.se hoče že igrati na živem telesu delevnega ljudstva. Toda delovno ljudstvo, združeno v enotni blok brez ozira na politično ali versko prepričanje posameznik znajo in bodo znali naiodločneješe zavrniti vsakega don Marzarija, pa naj si nadeva krinko verskih aii kakršnih koli čustev. Delavci vedo, da bo edino le e-notna sindikalna organizacija lahko: razčistila njihove pravice, ki jih delodajalci zaradi njihovfe nenasitnosti. stolno ogrožajo. Zato pozivajo Osrednji odbor za sindikalni sporazum, naj zavzame proti tem odvratnim spletkam, ki pvedstvaljajo v tem trenutku pravi zločin, odločno stališče. To so dovolj jasno pokazale resolucije zbranega delastva po največjih tržaških industrijskih podjetjih. Sindikalni sporazum, to še ne dokončno ostvarjeno dejstvo, predstavlja neizogiben col j vsega delovnega ljudstva in zlasti še tržaških delavskih množic. Kdor se je dvignil in spregovoril proti sindikalnemu ksporazumu, ; še predno je ta dejansko izveden, je nasprotnik delovega ljudstva, še več. je orodje v rokah izkorosče-valcev delavskega razreda, je z eno besedo sovražnik delovnega ljudstva. Čimpvej naj gredo! Vedno nova bremena na plečah ljudstva-po zaslugah ZVU Po dolgih mesecih pogajanj in praznih j kat nekako obvezo, ki se tiče samo de- obljub je delavstvo doseglo nekatere poviške pri svojih prejemkih. Med de-lav.ci in delodajalci je bilo takrat domenjeno, da sc ustvari nekako premirje, ki naj bi trajalo vsaj do pomladi. Nobenih zahtev več po zvišanju plač, na drugi strani pa kontrola nad cenami najnujnejših potrebščin, ki bi se tudi ne smelo v tem razdobju podražiti. Poviški, ki jih - je delavstvo doseglo, niti od daleč ne bi mogli zadostovat! za primerno življenje, saj še zdavnaj ne. dosežejo predvojnega standarda delavca in uradnika, pa čeprav je bil tudi ta standard nezadosten za človeka spodobno življenje. VendaT je delavstvo in uradništvo pristalo na vsaj deloma pametno začasno ureditev, ker se zaveda težkega položaja, v katerem sc nahaja vse povojno gospodarstvo. Prav dobro vedo, da so potrebne žrtve vsakega posameznika in vseh skupaj, da pridemo čim prej iz te krize in da bi se čimprej izkopali iz povojnega kaosa v. normalnejše in boljše življenje. Toda gospodje na drugi strani, veliki in mali finančniki ;a trgovci, so drugačnega mnenja, čeprav so si s pomočjo tujih, žuljev nabrali ogromna premoženja, skušajo še vedno izkoriščati in voditi za nos tiste, iz čigar žuljev je zraslo njihovo premoženje. Mezdno premirje so smatrali in še vedno smatrajo Biti moramo sami svoji gospodarji neodvisni v svoji lastni hiši in preprečiti naklepe tujega kapitala, ki hoče s svojo J#pomočo“ podrediti STO pod svoj vpliv, nas gospodarsko zasužnjiti m tako »oskrbeti" še večjo brezposelnost in še hujšo bedo Brivci so začeli stavkati V nedeljo dopoldne se je vršila glavna skupščina delavcev in delavk brivske stroke. Razvila se je obširna diskusija, ki je povsem osvetlila težko gospodarsko stanje delavstva zgoraj navedene stroke. Tudi glede izenačenja plač po novem mezdnem sporazumu je bilo govora. ugotovili so: da se plače še niso izenačile po sklenjenem sporazumu. ; Zato je skupščina enoglasno sklenila,) da se proglasi stavka delavcev In de-j lavk brivske stroke. Ta stavka se je pri-| čela danes, t. j. 28. t. m. Stavko so ori ganizirali pripadniki obeh sindikalni!! organizacij, Odbor, ki ga je izvolita nedeljska skup Kina, ima svoj sedež v ul. Imbriani Sjt., soba.št. 4, telefon St 90-662. Težka in trda je pot delovnega ljudstva, ki si mora na ta način izdejstvo-vati po sporazumu že itak priznane mezde. Razredna zavest rodi uspehe V petek se je vršil v ulici Conti 11 sestanek pekovskih delavcev. Po otvoritvi zasedanja je tajnik ES pekovske stroke podal porečilo o pogajanjih ■ za izenačenje mezd. Obrazložil je, da so bile delavske zahteve s strani ZV U sprejete, toda šele s 1. februarjem t. 1. in to samo v kolikor bo določena za kruh nova cena. Zborujoči delavci so ožigosali zavlačujoče zadržanje ZVU-ja in nerazumevanje za priznanje ekonomskih potreb delavcev pekovske stroke. Kaša borba za neodvisnost delovnega ljudstva, bodisi izpod nacionalnega ali razrednega zatiranja, nas je končno pripeljala v obdobje, ko si moramo hoeeš-nočeš graditi novo državo. Sedaj prav za prav šele polagamo temelje za bodočo 'državo — svobodno tržaško ozemlje. Pii gradnji te nove države pa moramo prispevati .po načelih, ki nam jih rekuje obramba interesov delovnega ljudstva. in pri tem zasledovati emancipacijo delavskega razreda, kar vse .spada v naš osnovni program — oblast v rokah delovnega ljudstva. če ne bi imeli tega namena, bi nam bili nasprotniki močno 'hvaležni, saj bi' nam Rljiib temu, da smo jim iz dneva v dan zadajali nove udarco, sedaj na vrhuncu borbe sedli na vrat in nam po mili. volji gospodarili. Bijemo boj, s katerim se moramo rešiti novega suženjstva. Bijemo boj za neodvisnost svobodnega tržaškega ozemlja. To nam narekuje obramba naših interesov in težnja za boljšim življenjem, katerega bomo dosegli z zmago naše razredne borbe, kar pomeni istočasno oblast v rokah delovnega ljudstva. Vsi pridobitni krogi so sovražniki oblasti delovnega ljudstva, ker la izključuje Vse možnosti' izkoriščanja. Pridobitni krogi so bili vedno priganjači fašizma in imperializma. S pomočjo tujega kapitala bi- radi ohranili svoje postojanke in so y ta namen pripravljeni hlapčevati mednarodni kapitalistični kliki ter njihovim imperialističnim namenom. Mi pa nočemo biti sužnji, nočemo biti kolonija, mi hočemo in moramo biti samostojni gospodarji, neodvisni v naši lastni hiši. Zato smo se in se bomo vedno borili za oblast ljudske skupščine in proti neomejeni oblasti guvernerja. Samostojni gospodarji pa bomo takrat, če "oomo živeli od svojega marljivega dela od svojega poštenega zaslužka. Mi hočemo delo in zaslužek. Te možnosti pa nam nudi naša industrija, to so naše tovarne. Brez tovarn n’e bi bilo kruha niti za delavca niti za uradnika, trgovca, obrtnika in ostale. Baš te naše tovarne bi nam hoteli anglo-ameriškl imperialisti uničiti. Hoteli bi iz Trsta napraviti veliko skladišče za svoje proizvode, ki bi jih prodajali v Srednjo Evropo. Vse to delo, ti. bi nam ga hoteli oskrbeti angloameriški imperialisti, pa bi zaposlilo le majhen del delovnih sil, ostali bi morali iskati dela v tujini, mesto bi gospodarsko propadalo. Kapitalisti in njihovi pomagači bi nas hoteli politično in gospodarsko zasužnjiti. Zato jim ni všeč,, da hočemo živeti od svojega zaslužka, zato kiičijo, da naš proračun ne more .l$ti uravnovešen, da Trie riioremo~unati lastne valute, če proračun ni uravnovešen, mora nekdo dajati, da ga uravnovesi in to naj bi izvrši! seveda anglo-ameriski imperializem. Na ta način bi hoteli ti kričači doseči, da nas anglo-ameriški imperializem — njihov zaščitnik — zasužnji. - Mi smo suženjstva siti, ga odklanjamo ter zategadelj stremimo in-na tem delamo, da se popolnoma osamosvojimo. To pa bomo dosegli samo takrat, kadar bomo naše izdatke krili z našimi dohodki, to se pravi, ko bomo naš proračun uravnovesili. če proračun po današnjem dejanskem stanju ni uravnovešen, ker so izdatki zaradi birokratične uprave in drugih nepotrebnih izdatkov večji kot naši dohodki, tedaj ga moramo uravnovesiti. Vse to pa se mora in da doseči, kljub vpitju onih. ki bi nas radi zasuž-niili, ker se boje ljudske volje. Da to dosežemo, moramo predvsem zmanjšati upravni, odministrativni aparat. Mi ne potrebujemo ha tem malem ozemlju isto število uradništva, ki je bilo potrebno za vso Julijsko Krajino, ne potrebujemo uradništva, ki je prišlo v službe brez vsake sposobnosti samo zato, ker so bili zvesti hlapci fašizma. Mi rabimo sposobne uradnike, ki bodo znali in bodo v stanu zadovoljiti potrebam dela. Zato lahko zmanjšamo število policije, poštnega, železniškega, sodnijske-ga in drugegaUradništva. Ka ta način bomo ogromno prihranili na izdatkih. Tudi naše efektivne dohodke moramo zvišati. To bomo dosegli, ako uvedemo progresivni davčni sistem, če bomo uved li trošarino na luksuzne predmete, ne pa na stvari, ki jih uporablja ljudstvo. Istočasno pa moramo uvesti carino, s katero bomo zaščitili našo industrijo, od katere ljudstvo živi. Carine ne sme biti na predmete široke ljudske potrošnje, predvsem ne na življenjske potrebščine, niti na surovine, ki jih bo uporabljala naša industrija. Industrija je naš vsakdanji kruh, zato jo moramo oskrbeti s surovinami in ji dati vse možnosti razmaha. Jasno je, da bo naša industrija dobila delo od .zaledja, predvsem pa od Jugoslavije, ki se je pričela industrializirati. Jugoslavija in zaledne države bodo naročale pri nas ladje in stroje. V zameno za te indu-stiijske proizvode pa bomo dobivali od zalednih držav vse potrebne surovine. Pri predelovanju teh surovin v gotove izdelke bodo naši delavci s svojim delom zaslužili, zaslužile bodo naše tovarne, na ktitere moramo oslanjati naše gospodar- Branimo svojo Industrijo, branimo življenje našega mesta stvo. To je življenjska moč STO-ja. Iz tega jasno sledi, da zavisi gospodarski razvoj Trste od gospodarske povezave z zaledjem. Mi hočemo in. moramo živeti, zato branimo svojo industrijo, ker s tem branimo življenje našega mesta. Naj čuje ves vet, da se borimo proti gospodarski sužnosti, proti vsem, ki bi iz našega mesta hoteli napraviti kolonijo. Borimo se za popolno gospodarsko samostojnost. lavcev; ne pa njih samih. Se ko so sklepali sporazum, niso mislili resno na blokiranje cen ter niso podvzeli nobenega ukrepa y tem pravcu. Zato so pa cene nadaljevale svojo pot navzgor in so praktično uničile vso vrednost mezdnega poviška. Ta je postal samo številčen pojem, ker dejansko si delavec in uradnik za svojo višjo plačo lahko nabavita manj potrebščin kakor pa pred nekaj meseci, ko je bila še stara plača in nižje cene. ZVU, ki se večkrat hvali, da usmerja naše gospodarstvo, ni podvzela nobene mere, ki bi preprečila to naglo višanje cen in padanje vrednosti zaslužka delovnih množic. Nasprotno, ZVU še celo pomaga kapitalizmu in uzakonja njegovo brezvestno izkoriščevanje. Kakor da že splošna draginja ne bi zadostovala, so pred par dnevi izdali ukaz št. 6f (54 C), s katerim se dovoljuje zvišanje hišnih najemnin. S tem so odvzeli tudi še zadnjo brzdo, ki je ovirala hišne posestnike/ kateri W se že zdavnaj radi udeležili inflacijske dirke. Prav gotovo bo ,zvišanje najemnin dobrodošlo hišnim lastnikom, e zelo pa dvomimo, da bi to zvišanje odobravala tudi javnost na splošno, kakor skuša ZVU opravičiti svojo na red bo. Vsi ti poviški bodo, kakor vsi poviški na splošno, padli na ramena delovnega ljudstva. Razni svobodni poklici in trgovine, ki bodo morali plačati za sto ali dvesto odstotkov povišano najemnino, bodo enostavno zvišali cene svojim pristojbinam in blagu in bodo pri tem poskočili morda še malo višje, kot bi bilo opravičljivo. Tako ne bodo pri povišanju najemnin prav nič prizadeti. Le tiste množice, ki živiio od svoje borne pfače, naj bi se držale enostranskega dogovora o mezdnem premirju in sprejele nase še to novo izkoriščanje Bogatim hišnim posestnikom pa, ki so si skozi vsa leta vojne svoje premoženje ne samo ohranili, ampak so ga tud! povečali, se sedaj dovoljuje zopetno povišanje najemnin, namesto da bi jih prisilili, da tudi oni dajo svoj delež k obnovi povojnega sveta in k boljši ureditvi razmerja med kapitalom in delavstvom. In to naj bi bili demokratični zakoni! Morda v smislu zapadne demo-kracije? Dšlo komisije za proučevanje finančnega po ožaja irsta Jugoslavija nudi Trstu kruh in delo Komisija za proučevanje finančnega položaja Trsta, ki jo je semkaj poslal Svet zunanjih ministrov za zunanje ze-deve, je začela proučevati možnost trgovinske izmenjave med svobodnim ozemljem in Jugoslavijo. Jugoslovanski delegat dr. Milan Bartoš je podal osnovni ekspoze, v katerem je dal načelno izjavo o pripravljenosti jugoslovanske vlade, da podpira blagostanje Trsta. ' Od prvega dne osvoboditve Trsta, je rekel Bartoš, je bilo prizadevanj e jugoslovanskih oblastev v Trstu k čim večjemu delu industrije in čim obilnejši zaposlitvi tržaškega delavstva. V tem duhu želi jugoslovanska vlada tudi danes pripomoči k rešitvi osnovnega vprašanja Trsta, k njegovemu oskrbovanju z dvema osnovnima elementoma: s surovinami ■ in s hrano. Kot nadomestilo za to bi dajal Trst Jugoslaviji protivrednost v industrijski produkciji. Nato je sporočil, da razpolaga jugoslovanska delegacija z najnatančnejšimi kalkulacijami o sposobnosti tržaške industrije za proizvodnjo in delo, ker* predstavlja Tržačane. industrija v Trstu kruli za j • . Bartoš je izjavil, da ima jugoslovanska delegacija točno izdelane tablice možnosti udeležbe Jugoslavije pri izmenjavi, za kar je navedel tudi prepričljive po- j datke. Jugoslavija je pripravljena do-1 bavljati Trstu 89% hrane, od celotne po- j trebne količine, 42% surovin za potrebe i tržaške industrije. Jugoslavija pa bi j sprejemala 61% vsega izvoza hrane Tr-j sta in 60% celotne proizvodnje tržaške • glavne industrije. Na ta način — s to Zdravo naslonitvijo svobodnega tržaškega ozemlja na zaledje bi bilo končno rešeno vprašanje tržaške industrije, brezposelnosti, sploh življenja Trsta. Jugoslavija bi poleg tega, če bi delal s tržaško industrijo, silno mnogo prispevala k razvoju pomorskega prometa, kar bi bil zopet prispevek k blagostanju prebivalstva bodoče državice. Delo komisije za proučevanje finančnega položaja Trsta se še nadaljuje. Jugoslavija nudi Trstu kruh in delo. > Z&A nadaljujejo s protidelavsfco politiko AMERIKA Po poročilu Associated Pressa je bilo predstavniškemu domu in senatu ZDA predloženih preko 30 osnutkov zakonov, naperjenih proti sindikatom. Predstavnik senatnega odbora za vprašanje dela in prosvete Taft je izjavil, da se bo odbor pričel ba-viti s temi zakonskimi osnutki 23. januarja na ta način, da se bodo za prvi [iiarec pripravili posamezni izmed zakonov glede sprejetja s strani senata. časopis „New York Post'1 komentira protidelavsko zakonodajo in piše, da se sindikati že, pripravljajo na borbo za svoj obstoj. KANADA Tass prinaša vest agencije Cana-dian Press, da je organizacija kanadske Konfederacije dela, province Alberta sprejela resolucijo, v kateri se zahteva, da kanadska vlada izžene nedavno prispele poljske vojake — andersovce — kot ..fašiste, ki se bojijo vrniti se v svojo deželo in stopiti pred sodišče za zločine, ki so jih izvršili." Konfederacija, izjavlja, da so ti. Poljaki nasprotniki demokracije ter prosi farmerje, da jih ne sprejemajo na delo ANGLIJA Predsednik britanske federacije za jeklo in železo je izjavil, da se od danes naprej količine premoga, do- ločene za industrijo, zmanjšajo za 25% in da bo to zmanjšanje imelo zelo resne posledice za industrijske panoge, ki zavisijo od proizvodnje te industrije. Dodal je, da bodo morale tovarne jekla in železa skrajšati svoj delovni čas. JUŽNA AFRIKA Associated Press poroča, da traja v Mombasi-ju že več tednov splošna stavka domačih delavcev. Stavkajoči so imeli miting, na katerem so sklenili nadaljevati stavko kljub prizadevanju komisarja te pokrajine, da bi organiziral stavkokaze. EGIPT V taborišču Tel El Kbir med Kairom in Konailom je prišlo do spopada med egiptovskimi delavci in britanskimi vojaki. Bil je ubit en Egipčan, 50 pa ranjeni'.. Javni tožilec je prepovedal Izdati o tem spopadu za javnost kakršno koli obve- ■ stilo. GRČIJA 21. t. m. je pričelo 33.000 grških državnih uslužbencev stavkati. Med drugim zahtevajo uslužbenci zvišanje plač, kar je grška monarhofašistična vlada enkrat že odklonila. • Pošta, vsa ministrstva, sodišča .in druge državne ustanove ne delajo. Da bi zlomila stavko, je monarhofa-šistična vlada zagrozila, stavkujočim, da bo podvzela drastično ukrepe, če se no vrnejo na delo, NEMČIJA Tass prinaša poročilo „8er!iner Zei-turfg", da so v Hamburgu (angl. ok. cona) nepričakovano znižali obroke kruha za prebivalstvo. Zaradi pomanjkanja premoga je onemogočeno mletje in prevoz žita. Zaloge žita so omejene. _ .. Po poročilu angleških okupacijskih oblasti, imajo v Hamburgu samo za 3 dni premoga. Zaradi pomanjkanja električnega toka je v Hamburgu prenehalo obratovati 300 podjetij, v katerih je zaposlenih 22.000 delavcev. Mislijo pa, da je število brezposelnih še večje, ker je cela vrsta podjetij prenehala obratovati, niso pa še. poslali borzi dela podatkov, o številu odpuščenih delavcev. Po poročilu hamburškega radia: je vložil tovarniški produkcijski odbor avtomobilskih tovarn „Opel“ pri mi-, nistrstvu za denacifikacijo province Hessen (ameriška okupaciiska cona) protest, ker je bil znani indu-strijalec Wilbelm Opel uvrščen v skupino ..somišljenikov" fašističnega gibanja. Tovarniški produkcijski odbor smatra, da je ta sklep preveč mil in zahteva revizijo Opelovcga primera. O List „Daity Worker“ poroča, da je od 11.000 železniških nameščencev v Frankfurtu ob Renu nad polovico j bivših nacistov. ■ Ameriške oblasti so. jim omogočile, da so obdržali službo. Agencija 'Dana pravi, da je 49% vodilnih mest, 758* pisarniških vodij. 42 srednjih uradnikov in 40<>/„ uradnikov v rokah nacistov/V splošnem je torej 51% vseh funkcionarjev še nacistov. ITALIJA Po vesteh milanske.-izdaje časopisa ..Unita" je v-provinci Veroni 15. t. m. stopilo v 'stavko preko 4000 delavk v sušilnicah tobaka, ker lastniki podjetij niso hoteli ugoditi njihovim zahtevam glede povišanja mezd. Delavska zbornica Je pozvala, vse delavske odbore v sušilnicah tobaka, da stopijo v stavko zaradi solidarnosti. O Federacija italijanskih državnih upokojencev je priredila 16. januarja po vseh krajih Italije demonstracije, ha katerih so zahtevali, naj jk« vlada zviša dosedanje ,.clo nizke pokojnine. Federacija italijanskih upokojencev je poslala vsem delavskim zbornicam poziv, naj jo podprejo pri tej akciji. O Nepravilnosti in zlorabe pri razdeljevanju življenjskih potrebščin, stalno naraščanje cen in špekulacije izzivajo splošne proteste širokih množic v Italiji. AFP poroča, da se je na pobudo delavske zbornice v Chioggii, prekinilo vsako delo za 6 ur v znak protesta glede pristranosti, ki so se vršile ob razdeljevanju potrebščin. V pokrajini Frosinone so se delavci odločili, da stopijo dne 22. t. m. v splošno stavko v znak protesta zaradi stalnega zvišanja cen. j Bivši fašistični korporacijski minister Tollie Gianetti je bil pomilo« učen. e< V mestecu Trepuzzi je prišlo 23. t. m. do težjih incidentov. Poljedelski delavci stavkajo že tri dni zaradi nepopustljivosti delodajalcev na- , sproti njihovim zahtevam. Ko so se sindikalni predstavniki pogajali v mestni palači s predstavniki delodajalcev, je: policija streljala na množico, ki je zunaj čakala na izid razgovorov. Med delavci so bili trije ranjeni. O V provinci Catanzato je prišlo do neredov, med katerimi je množica skušala napasti občinske urade. V Santi Eufemiji je prišlo do upora, ker niso iz severa poslal! zadosti riža. V drugem kraju je množica protestirala proti novemu družinskemu davku. Prišla je policija z ojačenjem, da so’ končno vzpostavili red. ALBANIJA Poleg drugih rezultatov, ki jih je doseglo prebivalstvo Drača V teku novembrskega tekmovanja v prostovoljnem delu. je bilo zgrajeno tudi okrevališče za otroke padlih borcev v narodno-osvobodilni vojni. ZSSR Letos bodo v Sovjetski zvezi uporabili veliko število novih vrst materiala za gradnjo lokomotiv, vagonov in železniških tračnic. Za izdelavo spodnjih delov in notranje opreme vagonov in lokomotiv bodo prvič uporabili zmes lahkega aluminija !n magnezija, ki bo za 20% znižala težo vagonov. V SZ se vršijo velika dela za obnovo železniških prog. Tovarne železniških tračnic so izdelale že 10.800 ton novih težkih tračnic. Grade nove nasipe Is gramoza in proda. Potni- ški vlaki bodo lahko zvišali hitrost na 90 do 100 km. Ta dela bodo povečala zmogljivost sovjetskega prometa za 20 do 25%. V sovjetskih republikah Centralne Azije so odkrili nova ležišča premoga. Znatno bodo razširili rudarski bazen Angron v Uzbekistanu. V' premogovniku, ki je pred kratkim pričel obratovati v tem bazenu, bodo pridobivali desetkrat več premoga, kot so ga dobivali doslej v tej republiki. O Iz Kijeva poročajo, da so obnovili, ali na novo zgladili 232 strojnih traktorskih postaj ki imajo 50.000 traktorjev, več kot 7.000 kombajnarjev in približno 10 000 raznih drugih kmetijskih strojev. Za četrto petletko, bodo za kmetijstvo v Ukrajini nabavili še večje število modemih kmetijskih strojev. Minister za kmetijstvo ZSSR je izdal odlok, da se bo v tem letu izučilo -200.000 novih traktoristov in mehanikov za strojne traktorske postaje. V ta ramen bodo odprli veliko Število tečajev v vaških distriktih, kakor tudi 200 enoletnih šol. V Sibiriji bodo leto” prvič uporabili v kmetijstvu traktorje na gosenice, ki so Jih izdelali v tovarni v Čeljabinsku. ‘Te traktorje bodo uporabljali kvalificirani traktoristi, ki bodo izučeni nalašč za to delo. Glavni tajnik Svetovne sindikalne zveze Louis Saillant je prispel v Moskvo, kjer bo ostal dva ali tri dni In razpravljal z osrednjim sindikalnim svetom o raznih vprašanjih glede delovanja svetovne sindikalne zveze. Še vedno vprašanje Bolniške blagajne Željam .deJod.ujalccv, fcifaiih lastnikov in sličnim ZVU vedno . zelo pazljivo prisluhne ter — če le mogoče — upošteva njihovo mnenje, pa čeprav je delovno ljudstvo zaradi tega nato prizadeto. O tem smo si na. jasnem, o tem nas prepričujejo dejstva, med katerimi navedimo le zadnje, ko je višji častnik za civilne zadeve, polkovnik Alfred C. Bov/man, v kbrist lastnikov nepremičnin. upr.iteya! mnenje lastnikov, ren-tnfkov 'i) izdal zaradi tega ukaz št. 64 (54 C) o zvišanju najemnin. Vse -drugače pa je, ko gre za želja in potrebe delovnega ljudstva. Dokazovanja in pojasnjevanja, da so nekateri ukrepi' zaradi' interesov skupnosti nujni, . potrebni, £o zaman. Vedno naletijo na ,.zelo tehtne’* ugovore, pomisleke in .izgovore. S tem poslovanjem smo se dobro seznanili. Vsakdanja stvarnost nas vedno znova poučuje, da je zapadna ..demokratična” ureditev, ki se oslanja na liberalizem, toliko bolj ugoden teren za delovanje finančno močnejših, čim več denarnih sredstev ima poedinec na razpolago. Tržaško delavstvo pojasnjuje in dokazuje ZVU-ju svoje potrebe, svoje želje in pravice v pogledu bolniške blagajne. Toda delavstvo čuje vedno isti monotoni predlog, da se naj ustanovi posvetovalna komisija, sestavljena iz dveh zdravnikov in iz dveh delavskih zastopnikov. Vztrajanje na tem predlogu dokazuje, da na odgovornem mestu nimajo razumevanja za delavske potrebe. To se stalno ponavlja, ob vsaki priliki ko se predstavijo delavci pri začasnih oblasteh s tozadevnim! resolucijami. Kakšno .je razpolož-enje in 'stališče delovnega ljudstva' do vprašanja bolniške blagajne pa jim mora biti popolnoma jasno, saj je delavstvo predlog ZVU-ja izrecno odklonilo. Delavstvo popolnoma upravičeno zahteva, da se stari fašistični zakoni prekličejo. Borili smo se proti fašizmu in proti vsem kvarnim vplivom s te strani. Zaradi tega so se v sredo sestali delavci v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. kjer so tudi izglasovali spomenice, ki so jih vsi navzoči delavci ne oziraje se na politično prepričanje'podpisali. Vsi se dobro zavedajo, da je bolniška blagajna njihova ustanova Jn da mora služiti njihovim koristim, njihovim potrebam. Žulji delavcev ne bodo redili delodajalcev V petek zvečer so se na sedežu ES v ulici Imbriani 5 sestali obrtniški delavci, vpisani v ES, da bi razpravljali o mezdnih vprašanjih. Delodajalci-obrtniki izbegavajo rozgo* varjati in pogajati se v pogledu dokončne ureditve mezd po novi mezdni pogodbi. Z zavlačevanjem hočejo pridobiti na času in doseči v vprašanju mezdnih zaostankov zase ugodnejšo rešitev, ugodnejšo poravnavo. Naloga .sindikalnih organizacij in zlasti še delavstva samega je, da onemogočijo, preprečijo manever delodajalcev, ki bi jih iz čisto osebnih interesov hoteli prikrajšati. Predloge delodajalcev-obrtnikov so delavci na sestanku odklonili, ker so povsem neumestni in zato tudi za delavce nesprejemljivi. Pogoji dela in želje delodajalcev po izkoriščanju so za obrtniške delavce zelo težavni, v nekaterih sluča-iih kar nemogoči. Poudariti moramo, da velja to zlasti še za obrtniške vajence. Pogoji dela in zadržanje obrtnikov-delodajaicev silijo delavce k dejavnosti in doslednosti. / Skupni napori splošno blagostanje Sindikalizem si utira pot med najširše množice našega ljudstva Zatiranje narodne manjšine na Reki in v Trstu Kako uvideva naš človek čim dalje bolj potrebo po močni in zdravi sindikalni organizacji in s kako vnemo se je oklepa, nam najna-zomejše pričajo male gorske vasice, raztresam po goratih predelih naše zemlje, daleč od mestnega šuma, daleč od gospodarskih in kulturnih središč, Kraji, ki so od pamtiveka životarili ob trdi skorjici kruha, oriborjeni z najtršim, cesto življenjsko nevarnm delom, oživljajo v novo življenje, v življenje, kakršnega si te vasice doslej še v sanjah niso mogle želeti. Baš ti kraji nam dokazujejo veliko življenjsko tvornost naše sindikalne organizacije, sloneče v polni meri na ljudski oblasti in ljudski volji. Kot primer priobčujemo poročilo o uspehih, ki jih je v preteklem letu dosegla oodružnica ES v Dolu — Treme j L V okviru del Obnovitvene zadruge so vaščani naoravili 30 314 nenlninrih ur v vrednosti 1.125.570.— Ur Od teh edoade na kvalificirane delavce 5110 ur (— 220.950 — lir), na voznike 1550 ur ( — 1S6000.— lir), na udarniško delo 1104 ure (— 33120— lir), a ostalih 22550 ur <- 676550.— lir) na ostale delavce. TEKMOVANJA SO posebno izkoristili za smotreno delo in de!ali brezplačno: za prvomajsko tekmovanje 1000 ur -.- 35000.— lir za Titovo tekmovanje 12000 ur =- 420000.— lir Za tekmovanje za priključitev: kvalificiranih 1SS7 ur -- 84915— lir nekvalificiranih S708 ur — 261240.— lir Skupaj 23595 ur = 801155,— lir Ustanovili ?o si pevski zbor, ki šteje 19 članov Časopisov se or kina noslužu- jejo in imajo 52 naročnikov: od teh jih je 50 naročenih na »Primorsko delavsko enotnost". Pridno ?e udeležujejo tudi raznih sestankov, ki so jih imeli: 7 rednih, 32 študijskih, 2 strokovna 1 predavanje, a kultura h prireditev- so imeli S; sodelovali so pa razen tega tud; pri 10 manifestacijah. Kljub svoii revščini in mnogemu prostovoljnem delu za obno- vo so častno izvršili razne nabi ralne akcije in zbrali: za stavkajoče v Trstu lir 1745.— za Rdeči križ lir 2411.— za vojne invalide lir 900.— Skupaj lir 5056.— Pri tem ne smemo pozabiti, da so gozdni delavci še posebej prispevali v fond za obnovo, kar spada v delokrog Gozdne uprave. V materialu so prispevali: peska m3 464 = 185.600.— lir a ona g 400 = 140.000.— lir kamenja m’ 662 — 397.200.— lir lesa " ' m' 305 = 73.200.- lir okroglega lesa nr 208-. 582.400.— lir Skupna vrednost , 1.378.400.— lir Poleg vsega tega so pa nabrali še starega železa 10 q in bukovega žira 60 kg. Uspehi so res ogromni. Seveda so pri delu sodelovale vse organi-zaije vasi, kar pa ne izpreminja niti najmanie naše ugotovitve, da je naš narod zdrav, delaven in discipliniran, kar smatramo kot zadostne predpogoje za dosego vseh onih smotrov, ki si jih ie za dob sledečih pet let postavilo naše delovno ljudstvo v utrditev? svoje i nove' države in ustalitev svoje Ijud-j ske oblasti._________________ * ZGLED• • • Podružnica ES pri Okrajni gospodarski zadrugi v Ajdovščini je podala obračun svojega dela za dobo zadnjega tekmovanja. Vsi nameščenci, po številu 24 tovarišev in tovarišic, je napravilo skupno 1314 prostovoljnih udarniških ur v skupni vrednosti 49 797. -—, lir, Rekord je odnesei tov. Štuhn Rudolf z 82 urami v vrednosti 5084-— jir- To je tudi prav: kot predsednik sindikalne podružnice je vsem ostalim članom z delom pokazal najboljši vzgled. V razne svrhe so prispevali 282,-iiOO lir in sicer: Fondu za obnovo lir 200.000— Socialnemu skrbstvu za Vipavsko ih' Sil-OOO— Okra-nemu ZMJK Ur 10.000— Dijaškemu domu Ur 8 000— Za »Naše dijake« Ur 500.— Udruženje invalidov Ijr 7-0u0.— Okraraemu STAU-ju Ur 7-000— Domu sirot »Tomšiča« v Št. Petru Ur 10.000— Poplavljencem v Albaniji Ur 10-000— Z vsem tem svojim delom je po- družnica pač najiasre!e dokumentirala visoko družabno zavest svojih članov. Volitev v marcu preteklega leta se je na Reki udeležilo 94,9% vseh volilnih upravičencev; vseh, ne samo Hrvatovi CLN bo z grenkobo pomislila na »svoje" Italijane, a nam lahko, verjame, da so volili tudi oni... kar znači, da imajo reški Italijani malo drugačne pojme o ljudski oblasti, kakor CLN ... V Izvršnem odboru Reke j- 5 Italijanov in 7 Hrvatov. „Voce libera" menda ne bo trdila, da zastopajo tl reški Italijani interese reških — Hrvatov! Aha, šole! Ha. tudi s temi lahko postrežemo gospodom, ki škilijo k nogi! Na Reki so Italijani in ljudska oblast bi ne bila ljudska, če nc bi mogli poročati, da je tudi neko ..številce" italijanskih šol: 3 zabavišč, S osnovnih 5ol', nekaj gimnazij, popolna realna gimnazija s klasičnim oddelkom, učiteljišče (za italijanske učitelje, seveda!), trgovska šola, pomorska akademija, industrijska šola! No, pa Slovenci v Trstu? Kulturno: Prosim©: Italijanski klub kulture na Reki je bil nedavno osnovan in pridno deluje. — V reškem mesenem odboru deluje prav živahno in uspešno poseben organ — odsek za italijansko kulturo. Predavanja, tečaji, ustni časopisi, prireditve v delavskih domovih, v domovih kulture itd. so u-spešno delo italijanskih reških organt-zacij, saj so v zadnjih mesecih dali 69 predavanj, 41 ustnih časopisov, poslujejo trije splošno-izobraževalni tečaji, mestna knjižnica nudi italijanskim čitateljem preko 30.000 knjig, a razen te posluje še 14 javnih knjižnic s preko 50.000 knjigami. Reško gledališče? O dal Tu imate na razpolago italijansko opero in italijansko dramo. Tudi časopis je našim italijanskim sodržavljanom na razpolago. Italijani Reke in Istre Imajo »La voce del popolo", ki jo čita 12.000 naročnikov dnevno. Mesečno izhaja »Trenta giorni", a za veselje in zabavo skrbi »LTnnocente". Vrhu tega pa ni pozabil seveda tudi reški radio, da žive v Reki in Istri tudi Italijani, ki imajo popolno pravico do lastne radio-oddaje. Brez skrbi, gospodje! Ni ljudska oblast tako ozkosrčna, kakor ste vi! Politična organizacija UAIS nima nikakih posebnih limanic! Zato pa, kdor ne želi tja. pa se lahko priglasi Politični in kulturni organizaciji Italijanov, ki jo vodi znani italijanski javni delavec Reko in Istre Eros Sequi. Sicer pa naj si CLN in »Voce libera" ne domišljujeta, da to objavljamo v informacijo njim, saj vse to dobro vedo, toda taka dejstva Spadajo v njihov »tajni arhiv", ki ga navaden smrtnik, pa četudi dober njihov priganjač, ne sme povohati! Mi smo pa mnenja, da nič ne škodi, če tudi ti revčki srečajo včasih vsaj zrnce resnice ... Ne samo Primorci, femveč pravi pomorci Morje je njiva, ki ne zahteva prav nikakega obdelovanja, daje pa najbogatejši pridelek. Slab gospodar bi bila naša ljudska oblast, če_ bi tega dejstva ne izkoristila tako, kakor zasluži. Pa ga je izkoristila in še kako! Prva naloga je seveda bila obnova ribiškega ladjevja, ki je kakor vse ostale panoge našega gospodarstva zelo trpelo za časa borbe. Tega dela so se naši brodarji lotili po nam znanem receptu in uspehi so vidni! V letu 1946 so naši ribiči z vsestransko podporo ljudskih oblasti usposobili za plovbo 126 več ali manj poškodovanih ribiških ladij, obenem so pa zgradili 5 novih motornih ladij. To pa ne ob vsej jugoslovanski obali, temveč samo na ozemlju Istre. Priprave in orodje za ribolov niso bile zadovoljive, kar more vsakdo razumet!. Kljub temu je pa »žetev" naših ribičev dala 7 milijonov kg rib, ki predstavljajo čedno vsotico 175 milijonov lir. Toda kakor mi »suhozemci" tako si tudi naši pomorci postavljajo svoje delovne načrte za bližnjo bodočnost. Lotili se bodo dela in v doglednem času bo po Jadranu plulo večje število novih motornih ribiških čolnov in gotovo število plavajočih hladilnikov, od katerih bo mogel vsak sprejeti 150.000 kg rib. Cestarji v Cerknem Podružnica ES cestarjev okraja Cerk-no nam poroča o svojih- delovnih uspe-j hih v času tekmovanja za priključitev ‘ k Jugoslaviji, ki ga objavljamo brez vsakega olepšavanja, saj pravo delo se samo hvali. Pogramozili smo 31.084 mu ceste, gramoza smo napravili 250 mS, za obnovo smo prispevali 5.400.— lir, za našo ambulanto v Cerknem 850.— lir, za po-. plavljence v Albaniji 1500.— lir, za po-l pravila orodja 935.— lir, na neizkori-! ščenem dopustu smo doprinesli 34 dni, v pomoč našim kmetom smo napravil! 98 ur, a 54 ur smo uporabili za popravo enega mostu, končno smo zvišali 60 ms ceste Cerkno—Planina za 20 cm. Za zaključek tekmovanja smo napra-, vili že 32 m3 gramoza in od tega 9 nO ! šc prepeljali na določeno mesto, j S prevozom so se ukvarjali: tov. Pirih Franc (Straža), ki je prepeljal les in napravil 7 delovnih ur s parom konj; tov. Pervanja Vencel (Stopnik) je prepeljal 8 m3 gramoza, s čimer nam Je prihranil strošek v znesku 1.440.— lir; tov. Pavšič Peter (Stopnik), delavec, je na popravi koles za dvokolnico porabil 12 delovnih ur. Smatramo, da smo naš za tekmovanje zadani načrt prekoračili za celih 100%. Kmet in država Akcija oddaje previšnega krompirja je našla med našim kmetskim prebivalstvom popolno razumevanje. Kot primer navajamo uspeh te akcije v. tolminskem okraju. Ta hriboviti del naše ožje domovine je oddal v letu 1946 vsega 32 vagonov previsnega krompirja; od tega so določili za prehrano naše vojske 7 vagonov, za prebivalce Reke tudi 7 vagonov, a ostanek so namenili za prehrano in seme prebivalstva Slovenskega Primorja. Čast komur gre! Zato smatramo za svojo dolžnost omeniti hvalevredno dejstvo, da so se nekatere vasi posebno izkazale. Vasi Žabče in Poljubin sta v petih dneh zbrali en vagon krompirja. Sv. Lucija je z okolico zbrala dva vagona krompirja. Grant, Nemški Rut, Stržišče, Podbrdo tudi niso zaostajale Ne pozabimo: tolminski okraj je hribovit in siromašen! Vloga sindikatov v izgradnji našega železniškega prometa Kulturno tekmovanje Veliki vsestranško potet napredka, ki Je prevzel vse na&e ljudstvo, dosega uspehe, ki jih ne moremo označiti drugačne kot edinstvene. Poleg velikih skrbi in brig v obnovi dežele, poleg svojega vsakdanjega poklicnega dela se pridno udejstvuje mlado in staro v prosvetnih skupinah in društvih ter kaže pri tem toliko ljubezni in volje, da rno remo s ponosom pokazati na to stran našega ljudskega izživljanja vsem onim, ki nas s takim prepričanjem uvrščajo med manjvredne narode in bi nas najraje imeli kje med srednjeafriškimi kolonij alei. Okrajni odbor za ljudsko prosveto v Por Oii jp- svo e p.r lan ve v polni meri dojel in povabil vse kulturno-prosvetne skupine svojega območja na tekmovanje dne 1. I. t 1. Poročilo tega tekmovanja smo prejeli in ga v celoti objavljamo v vzgled vsem drugim okrajem. Sp: t-T.c::Ua je bH nasledim 1. Orehek: Pahor, Zastava". — Zenski pevski zbor. 2. Dolenja vas: Venturini. „Mi vstajamo". — Mešani pevski zbor. 5 Slavina: Venturini, „Kam?'‘. — Moški pevski zbor. — Javanec, .»Slovenska zemlja". — Motki pevski zbor. 4. Postojna: I. Cankar, ,,Kralj na Be tajnovi". II. dejanje. 5. Orehek: ,.Hitlerjeve sanje". — Skeč. 6. Košana: ..Trpljenje primorske". -Jtecitacijski zbor. 7. Dolenja vas: Gregorčič, ,.Domovini".* ^ Deklamirala M. Franetič. 8. Postojna: »Slovenska zemlja". — Dek '< n: 2 Bolo 9. Dolenja vs?s: Kajuh, ..Zaplenjeno pismo s fronte". Deklamiral A. Tominc 10. Košana: Vida Brest, »Svoboda". -Deklamirala N. Ravbar. 11. Postojna: I. Veber, »Nrša mladina", II. dejanje. 12. Studenec: »Dekle na polju rože nabira", slika iz dobe okupacije. Ocenjevalna komisija je bila sestavljena sledeče: za dramatiko* tov Nardin Drago in Pili j a Bogomil; za recitacije; lov. Trošt Stojan; za glasbo in petje: tov. Svetek Rajko Nastopajoče skupine so bile ocenjene takole: Pevski zbor: Orehrk Dol vas Slavini intonacija glas. ■? up. 8 8 9 ritem 3 8 9 interpretacija 8 7 8 disciplina 10 8 9 izbor pesmi 10 10 10 ocena nastopa 9 7 10 Skupno število točk 8,9 8,0 9,1 Recitacije: Franetič Tomin Bole Ravbar Marija Anton Žarko Nada izgovorjava 9 8 8 9 vživetje 8 7 9 9 izbira pesmi 8 9 10 10 Uspeh 8,1 8,0 9,0 9,1 Dramske skup. Postojna Prosv.dr. Mlad. Izbira igre 9 10 6 6 10 Izgovorjava 9 8 8 8 9 Vživetje 8 9 9 9 9 Maske in kostimi 10 10 8 9 9 Scenerija Poudarek glavne 10 10 8 10 10 misli 8 10 9 10 10 Režija 9 8 8 8 9 Ocena prireditve 9 9 7 7 10 Uspeh 9,0 9,2 8,0 8,4 9,5 Pri ocenjevanju je komisija upoštevala čas obstoja skupine, število vaj in voljo do dela: prav tako pa tudi sposobnost pevovodij, režiserjev ter njihove napake. Skratka — komisija je upoštevala vse pogoje, ki so mogli pospeševati ali pa ovirati delo nastopajočih skupin. Zanimiva je ugotovitev komisije, cia se v prosvetnem delu udejstvujejo predvsem ženske, kar se tudi sicer opaža Najboljši sodelavci so bili za svoje uspehe nagrajeni s primernimi knjižnimi nagradami. V svrho uspešnejšega dela železničarskih sindikalnih organizacij so si osnovali v št. Petru na Krasu Zvezno tajništvo železničarskih sindakatov za področje B, ki šteje 11 podružnic s skupno 1089 člani. Zvezno tajništvo se je ustanovilo v tefcruejju p-.' lega teta V zrt '. ku je štelo vsega 430 članov; to število je pa zaradi sistematičnega dela članov že do julija 1946. naraslo na 700. S pristopom vseh onih tovarišev, ki so prišli iz Slovenije, smo dosegli sedanje stanje naše sindikalne organizacije, t. j, 1089 članov. Danes je še 1% železniških uslužbencev, ki niso v naših sindikalnih vrstah; so to po večini novi nameščenci, katerih večina bo brez dvoma še pristopila, ko ji bodo cilji sindikalizma točno znani. STROKOVNO DELO V strokovnem oziru so se naše po- družnice živo udejstvovale. Na vseh večjih postajah so bili organiziirni tečaji za pripravo na novo sprejetih fovarišev za polaganje strokovnih izpitov. Nekako K -e -sv , ;s i ' ev j-? že po- ložilo izpite, ostali bodo polagali v teku tega meseca. KULTURNO-PROSVETNO DELO V vseh podružnicah so se vršili študijski in strokovni sestanki. Podružnice Št. Peter, Divača in Ilirska Bistrica so priredile tudi igre, pri katerih so nastopali bodisi člani sind. podružnic sa -mi, bodisi v zvezi z drugimi organizacijami. V Tednu knjige je naša podružnica v št. Petru o'v -lla 24. X. vn'i ‘i- nico, ki jo vodi Zvezno tajništvo. Knjiž- ‘■'e r' !;e dvakrat te-^^r 'o r-le svoje knjige na razpolago ne samo podružničnim članom, temveč tudi ostalemu občinstvu. IDEJNO-POLITIČNO DELO Politični sestanki se vršijo v zvezi s SIAU-jem, deloma pa tudi samostojno. 'T. rr ■~c ?-■ ■ 2 nic pošilja Zvezno tajništvo svojega delegata, ki redno predava o smotrih in dolžnostih sindikalnih organizacij ter tako vzgaja članstvo v sindikalnem oziru, kar se je posebno v manjših podružnicah pokazalo zelo potrebno. TELESNO-VZGOJNO DELO V tem pogledu skušalo no:' ž"ioe zainteresirati predvsem mlajše članstvo iz vrst mladine. Goji se predvsem nogomet in ping-pong, a tudi šah. V prvih dveh predmetih so naši člani dosegli na tekmah tudi že lepe uspehe. OP.r ŠNIZAGiriKO DELOVANJE Z nekaterimi izjemami prirejajo podružnice redne množične sestanke. Zvezno tajništvo je tekom poslednjega tekmovanja imelo dve plenarni seji in dve redni seji in dva sestanka s predstavniki Inšpektorata; na teh poslednjih smp razpravljali o raznih strokovnih in materialnih vprašanjih. SOCIALNO-EKONOMSKA VPRAŠANJA Zveza je dosegla pri Železniški upravi dodatek delavcem za težka dela po S.— lire za delovno uro; dobavo uniform za uslužbence VUJA, ki delajo v ekseku- vrednost storjenega dela pomeni 51.311.— lir. Razen delovne čete kot take so pa člani podružnice napravili še 1142. prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 32.300 lir. Uspeh vsega prostovoljnega dela znaša torej 2460 ur, v vrednosti 83.611,— lir. Množični sestanki so se vršili redno In z vidnim uspehom. Za nove nameščence je bil ustanovljen strokovni tečaj, ki je bil prav dobro In redno obiskovan; mnogi tečajniki so že položili strokovne izpite. ■ Pristanišče na Reki bo kmalu sposobno za Svoje bodoče naloge tivni službi; dalje je bil dosežen dodatek za uslužbence z ločenim gospodinjstvom; dosežen je bil sporazum z Inšpektoratom železnic, da se izvršijo premestitve v sporazumu s sindikalno organizacijo; končno je bila urejena zdravniška pomoč za obolele tovariše. ŽIVLJENJE POSAMEZNIH PODRUŽNIC I. Podružnica Postojna Ta podružnica šteje 123 članov. Po delovnem načrtu, sorem-em za tekmova-Ue za priključitev k Jugoslaviji, je bilo predvideno, da bo podružnica napravila s svojo četo, sestoječo iz 88 članov, 1209 prostovoljnih delovnih ur. Ta načrt pa je bil presežen za 113 delovnih ur in Podružnica Prestranek Prostovoljno delo te podružnice se je omejilo v glavnem na delo na železniškem mostu v Prestranku, za kar so porabili 652 delovnih ur v vrednosti Ur 19.530.—. 3. Podružnica: St. Peter na Krasu Ta n-ci f ca š e 280 članov in se je v delu posebno izkazala. V Prestranku so člani delali 336 ur — J 0.080.— Mr, na lastni postaji so napravili 148 ur — 4.440.— lir, za izgradnjo vodn. rezervoarja 1083 ur — 32.490.— lir, električarji so pri svojem delu prihranili • 2132 ur — 74.620— lir. pri popravljanju elektr. naprav prihranjenih 200 ur — 10.000,— lir, Skupaj ' 3899~7ir — T31.637Tliri V okviru tekmovanja so pd člani te podružnice napravili na raznih delih v pisarnah, pri razkladanju, malih popravilih in raznih drugih poslih 10.3751/, delovnih ur v vrednosti 395.886,— lir. Celokupno prostovoljno delo znaša torej 14.2741/ ur, v vrednosti 537.516— lir. V okviru tekmovanja se je vršil v št. Petru tečaj za nižje prometno osobje, katerega se je udeležilo 46 tečajnikov; drugi tečaj je bil namenjen desetarjem proge in ga Je poseoalo 23 tečajnikov; tečaj za brzojavno osobje je posečalo 7: tečaj za pripravo nižjega prometnega osobja za strokovni izpit je istotako dobro uspel, kakor vsi ostali. Tudi v kulturno-prosvetnem deiu so se člani te podružnice prav izdatno pokazali. Sodelovali so z domačo mladino pri eni igri; člani-mladinci so tekmovali v nogometu z mladino št. Petra; v Ilirski Bistrici so se člani podružnice udeležili turnirja v ping-pongu; v zvezi z ostalimi krajevnimi organizacijami je podružnica sodelovala pri proslavi tri-letnice AVNOJ-a; priredili so tudi eno politično in. eno strokovno predavanje. Radi bi bili napravili še več, razne tehtne ovire so jim pa prekrižale marsikateri lep načrt. , 4. Podružnica Sv. Lucija Podružnica šteje vsega 48 članov, ki so — bilo na progi bilo v pisarni — napravili 5054 prostovoljnih delovnih ur v Vrednosti 151.620— lir. Množični sestanki so bili rčdni. Novo sprejetemu osobju so posvetili posebno pažnjo in ga temeljito pripravili na strokovne izpite. . S. Podružnica Gorenje Ležeče šteje 49 članov, ki so skupno napravili 806 prostovoljnih delovnih ur, v vrednosti 25.612— lir. Množične sestanke so imeli redno, sicer so pa skupno z drugimi krajevnim! organizacijami priredili dve prireditvi v korist obnove. 6. Podružnica R. Bistrica šteje 70 članov; njihovo prostovoljno delo znaša 3076 delovnih ur, ki znači jo prihranek ljudski oblasti v znesku lir 98 332—. Rednifi sestankov so imeli 5, sej 3, študijska sestanka 2. člani so naročeni na časopisje in sicer prejema: »Primorsko delavsko enotnost'1 20, »Primorski dnevnik • 2, »Ljudsko pravico" 4, »Slov. poročevalca" 2 člana. ■Vidno se je popravila delovna disci plina. * 7. Podružnica Sapjane šteje 37 članov, ki so napravili 118 prostovoljnih delovnih ur in s tem prihranili 3.776— lir. Tudi sestanki te podružnice se vrči.) o redno. Deiovna disciplina je dobra. S. Podružnica Herpelje-Kozina spada med močne podružnice in šteje 108 članov. V okviru tekmovanja so napravili prostovoljnega dela; na železnici 2086 ur — 66.752.— lir, ha cesti z drugimi organizacijami 315 ur — 10.080— lir, SkupdJ 2401 ur — 74.832.— lir. Mesečni množični sestanki so dobro obiskani in tudi delovna disciplina je dobra; sicer je pa vsako drugo delo onemogočeno zaradi velike oddaljenosti stanovanj članov od mesta službe. 9. Podružnica Divača šteje 174 članov. Njihovo prostovoljno delo na postaji, v kurilnici, delavnici in sekciji je bilo intenzivno. Vsega so napravili 5558 delovnih ur in prihranili 187.575— lir. Množičnih sestankov so imeli 3, politično predavanje 1, strokovno 1 in dve prireditvi. Od 40 tovarišev, ki so obiskovali tečaj za nižje prometno osobje, je do konca decembra polagalo izpite 25, ostali bodo pozneje. Poleg tega se je vršil še tečaj zp vozonušce in tranziterle z 8 tečajniki; prvi so opravili izpit že v decembru. Delovna disciplina je dobra. 10. Podružnica Ajdovščina V letu 1946. je podružnica ES železničarjev v Ajdovščini, ki šteje 37 članov, napravila in prispevala sledeče: Za obnovo so napravili člani prostovoljnega dela: nekvalificiranih ur 1663 kvalificiranih ur 356 Skupaj ur — 2021 ~ v skupni vrednosti 66.000— lir. Na »Primorsko delavsko enotnost" je naročenih 30 članov. Podružnica je imela rednih sestankov 20, študijskih 7, strokovnih 52, predavanj 26. Za stavkujoče v Trstu so zbrali lir 8.144.— in 15 kg krušne moke. Z razprodajo listkov za »Vojkov dom" smo nabrali 4.000.— lir, za obnovo pa 2.000— lir. Za poplavljence v Albaniji smo darovali 1.280— Ur Za obnovo smo prispevali 2.327_____: Mr. Skupna vsota vseh prispevkov znaša 12.951— lir. člani podružnice so nabrali za obnovo 3000 gkg starega železa in napravili 3 m3 peska, kar da vrednost v znesku 48.000 lir. Mehanizacija težke industrije v SZ. V tekoči petletki imajo sovjetski metalurgi namen piekoračiti predvojno višino kovinske proizvodnje za celih 35%. Po tem načrtu bo aala sovjetska težka j industrija ZSSR. 19,5 milijonov ton li