417 Pisma slovenskega turista. VI. Da je Terst veliko, lepo mesto, to vsakdo ve; da pri morju stoji, tudi; da v Terstu „Triestercau izhaja, marsikdo ve, da je pa v Terstu skor nobeden ne bere, to pa unanjim ni tako znano. Ko bi hotel Terst popisovati na drobno, bi se le blamiral, ker vem, kar železnica tje pelje, ga je že vsak ^Tomaiiec" Bog ve kolikrat vidil in bral je že vsakdo tudi lep popis Cegnarjev leta 1854 v „Glas. Slov." — Al ziniti moram eno o narodnem značaju našega primorskega mesta. Posebno se o našem času zlo sem ter tje po svetu o tem pričkajo. „Augsb. Allg.", ,,Preša" in vse, kar kulturo proti „Osten" nosi, terdi in dokazuje, da je Terst južne Nemčije Hamburg, zadnji ploditelj nemške kulture, kjer se se dober „Lagerbieru in „Gselchtes mit Knodel und Sauer-kraut" dobiva. Teržaški županijski odbor pa pravi in svetu z vsake baze pripomočki oznanuje, da je Terst popolnoma brez madeža lašk, ali kakor bi italianissimi rekli: ?5Parte integrante del regno d? Italia". Mi pa spet zmiraj terdimo: Tersta jedro je slovensko, le lupina je laška. — Kdo ima prav? — Na to ta odgovor. Ranjki minister Bruck, kte-rega fantazija je bila prepolna južnega Hamburga, je marsikaj velikanskega ustanovljal za dosego svojega cilja in konca. V7semu svetu najbolj znana naprava je: wLloydC4. Osnova te naprave je bila umerjena po velikem angležkem vatlu z nemškim značajem na akcije, in stoji že zdaj čez 30 let. Al dandanašnji imajo nek te akcije le malo veljavo, in ako bi vlada zavoljo rešitve nemške časti „Lloyda" tako energično ne podpirala, bi bil morebiti že davnej v tihem mirnem morju pri najlepšem vremenu za vekomaj utonil! Da bi se interesi naprave tudi dušno zastopovali, se je zraven utemeljila naša ljubeznjiva prijatlica „Triester Zeitg.a. Njeni pervi namen je bil in je še zdaj nevkretnim Teržačanom v glavo trobiti, da na staronemški zemlji prebivajo in da so njih kupčijski interesi nemški interesi; al kaj pomaga časniku vsa navdušenost in steklina, če se nobeden na-nj ne naroči in če ga nihče ne bere! Vidil sem lahko vsaki dan v kavarni, kako je teržaški tergovec premetavši časnike, „Triesterco^ kakor gosenco na stran zagnal , če mu je ravno po nevedoma med perste zašla; ker ona je prav za prav s svojim imenom „lucus a non Iucendo". Ker bi v Terstu gotovo se ribe v morji njene pridige ne poslušale, se je vergla na nas slovenske ajde; al tudi tu je gerčavi les, in le nekaj podljubeljskih Cimbrov je spreobernila. Res prav pritlikavski vspeh za tolikoletni trud in pot; prima-ruha, da se ne splača! Ko bi ne bilo Lloydove kaše, bi bila ze tudi ona zdavnej v kaki kernici jadranskega morja se potopila; saj zrela je že zadosti za to. Nekaj je še bilo stare Brukove garde med tergovci, ktero , kdor časnike bere, po imenu pozna, in ki je imela pod prejšnim absolutizmom največ upliva; al zdaj pri novih svobodnih volitvah soseskinega odbora iu spet pred kratkim pri volitvi odbora kupčijske družbe so te može večidel izključili. Nemškutarije je največ med muožno birokracijo, ki — po izuzetih verlih možeh tudi tega stanu, ki zapopadajo potrebe in zahteve današnjega časa — se ne more sprijazniti z oktobrom I. I. in pa tiho za-se v svojih stanovališih čepi, kakor čuki v starih razvalinah, ker znano je, da nikjer manj, kakor v Terstu. ni veljave, ako ni cvenka. Imajo tudi med saboj neko Šillerjevo družtvo, od kterega bi nihče ne vedil, ako bi teržaški korešpondent ?3Preše" semtertje njegovega životarenja ne opomnil. Nauk iz te resnične povesti si sam po-vzemi, bravec! — Napisi na ulicah so povsod sami laški, oglasi mestne gosposke ravno tako le laški, slišite se po ulicah dve tretjini laškega, ena pa slovenskega. Oprava, gibče-nost in fiziognofnija ljudi jo južna; černomanjasti lasje, temne žareče oči se na vsaki korak vidijo; prostih ljudi nima nihče rute za vratom; vsak rujave gosle kaže. Napisi nad štacunami, kavarnami, pri rokodelcih itd. so le laški; novi županijski odbor je tudi vse šole potalijančil razun okolice teržiške, kjer stanujejo dobro znani mandrijani, čversli Slovenci. Najhuji boj je bil in je še za gimnazijo, ktere vlada nikak r iz rok dati neče, ker bi potem vsaki sled nemških šol v teržaškem mestu zginil ; al prečuden odgovor ministerstva smo culi pri tej priliki ua interpelacijo teržaškega poslanca Porenta o učivnem jeziku na gimnaziji ki mora nemški ostati zavoljo ^varovanja slovenskih interesov." Ko bi človek po jeziku sodil, v kterem se v Terstu ob nedeljah in praznikih pridiguje, bi rekel, da je mesto z malim izjemkorn slovensko, ker le pobožni Slovenec večidel tu božje hiše napolnuje. Posebno so cerkve polne pri jutrajšnih opravilih, ki jih posli, delavci in drugi prosti ljudje ».biskujejo. Pa bo kdo radovedno vprašal, ali so Slovenci po tem take?n samo posli v Terstu? Ne! občno znano je, koliko ljudi našega naroda, posebno Kranjcov se je že davno tu naselilo, ki so z bistro glavico in s )5punkeljcom čez ramo" čez Občino priromali in s pridnostjo v nekterih letih bogati in časteni tergovci postali. Al ko je mož čutil cvenk v žepu, se je tudi znebil svoje narodnosti in se — ne v Teržačana — ampak v ,?Triestino" spremenil; ponem-čevanja tukaj ni. Od doma v Terst pridši je naš Slovenec bil posten „Lesjak" ali „Tomaž" ; čez nekoliko let se je že bralo nad njegovo štacuno „Lesiaci4' ali „Tomasini" itd. — Še le od leta 1848 , kar se je naša narodna zavest občno zbudila, so se Slovenci tudi tu kviško spravili in čitavnico — „casino slavo" — ustanovili. V političnem močvirji je preteklih 10 let kakor čez marsikaj druzega tudi čez to narodno središče mah zrastel. Zdaj okoli pol leta ponovljena čitavnica pa kaj krepko stoji in v resnici našo narodnost sposobno repre-zentira. Imela je mesca septembra čez 300 členov, večidel Slovencov, potem največ Dalmatincov (posebno ladjinih kapitanov) in družin Hervatov in Serbov. Imajo krasne sobane v celem pervem nadstropju v ulicah „piazza della dogana", kjer je vse lepo uredjeno za časnike, besede, ples, igre in druge zabave; po kosilu pa se ti černa kava v čitavnici izverstno prileze. — Po pravilih čitavničnih morejo le Slovani členi biti, ker — če človek kaj skusi, se še le zbrusi. Da take naredbe niso Italianissimom po volji, ki so le v Torin zamaknjeni in komaj pričakujejo, da bi tribojna laška zastava do Soče privihrala, si lahko vsak misli. Da jim je tedaj utemeljenje dušnega središča za Slovane tem v peti, ni čuda, ker so se že za gospode Tersta imeli. Al vendar v svojem ponašanji proti Slovanom niso taki kakor so gla-soviti nemškutarji v Ljubljani in drugod , ki doma in v znanih nemških časnikih lajajo, kakor pes na cesti, ki brez vse škode zmiraj terdi, da je „vou! vou! vou!" — pa ------ 418------ vendar le pes ostane. Lahoni so pravi diplomati; oni so neizrečeno prijazni, iu leta 1848 so pervi velikaši po časti hrepeneli, se kakor členi v čitavnico vpisati. Lles se jih je čedalje več nabralo in pri drugi v o I i t v i odbora so že Lahi večino imeli. Tako je sel naš pošten Slovenec kakor člen wčitavniceu mirno spat in drugi dan je šel po navadni poti v svojo čitavnico časnike brat — al ta je zginila kakor kafra; zašel je mož v nov „casino italiano!" — To je vzrok, da se zdaj le samo Slovan more vpisati. Najbolj, se ve, čitavnico Slovenci obiskujejo, ki so kaj marljivi, posebno so iskreni mladi uradniki poštni in raču-narstva. Bile so dozdaj že nektere „besede* , kjer ste se dve prekrasne dami in goreče Slovenki iz Notranjskega v petji izverstno odlikovale. Ko sem bil tam, so bili naši domorodci zlo omamljeni, ko so zvedili , da ste se te dve mične cvetlici iz domačega gaja vsemu vdeleževanju pri zabavah za naprej odrekle. Vzrok tega je bilo abotno la-honsko natolcevanje, da — za plačilo pojete! Nesramna laž! Svest sem si, da ste visokospoštovane domorodkinji v pervi hip spoznale, kam taka nesramna laž meri in iz kakošne mlake izvira. Nam Slovencom je predobro znauo vaji za naš narod plamteče serce, drage gospodični! vemo pa tudi dobro, da ste doma iz hiš, ki našo reč vseskozi ne le z besedami, temuč tudi h cvenkom podpirajo. Mislim tedaj, drage dami , ako bi imel vaji gori omenjeni sklep kedaj resnica biti, da bi bilo tako ravnanje presilno neusmiljeno proti našim, za vaji prelepe glase in domoljubne serca ne-popisljivo unetim Slovencom v Terstu!*) Ne morem se zder-žati, da ne bi pri ti priliki imenoval g. Kavčič-a in Zorman-a, že davnej vseljena tergovca v Terstu, — moža, ki se že od nekdaj neprenehoma trudita za obveljavo našega imena in bitja v sredi Lahov in Lahonov. Ona sta prava stebra „čitavnicea z besedo in djanjem; ne rečem preveč, ako pravim: brez nju bi bilo težko kaj. Marsikak dogodek bi vedil povedati, kakošno eneržijo sta gospoda pokazala, ko je šlo za čast slovanskega imena, pa se bojim, da sem jo že morebiti v obširnosti čez mero vdaril; le ponavljam, kar smo zadnji večer skupaj peli: Živio! živio, živio! Kolikor kapljic, toliko let Bog Vam daj na svet' živet'! itd. Občno je znano, da najbolj goreče domoljubje .'ii naši vseučelišni mladeži na Dunaji; al rečem, da Uržaški čitavničarji o ti zadevi enako koračijo. Hvala Vam, dragi prijatli in znauci, za vesele ure, ki smo jih skupaj preživeli; iz dveh dni, ki sem ju mislil v Terstu preživeti, se jih je osem naredilo; pa pretekli so, da sam ne vem kako! Valt. Zarnik. •) Ne le samo v Terstu, dostavljamo mi, temue tudi v Ljubljani, ker nas je že sladko upanje navdajalo, tudi v naši „besedi" se rado vali nad Vašim premitim petjem. Vred.