IX. letnik V Gorici, dne 27. junija 1901 26. številka. l/haja vs;iUi iVtrtek dl) II. mi Cll*|>«ll«.lll0. Kokopisi so iu' vi.i-Neliankovaua pisma se m* sprejemajo. Cena listu /naSa za celo let<> I krone, za pni leta 2 kroni. Za m a n | pieinožne za celo leto it krone, za pol leta K I 'iVtl Uokopise spiejema uredništvu v (joiici, dvoiiSiV sv. Hilarija štev. 7. Z n r e tl 11 iko m je mogoče govoiili vsak dan od 8 12 dopoldne v upravniStvcni sobi v:. -1 % a ‘i* '\"y /S' IS rm> fa>.,LM 1..1. .L.l I . I. ( I,'.fcfc..i.1..L 1 lavero Narofnino in naznanila sprejema npravnlSIvo v Gorici, SemeiiiSka ulica it. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici iu na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 1-1 po H vin. Oglasi in poslanice se računi jo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Naročnino in oglase je plačati v Gorici. Izdajatelj in odgovorni vred ni k: Ivan II a j t v Gorici. Tisku »Narodna tiskarna (odgov. J. Marušič) v Gorici. Vabilo na liuročbo. Primorski List tt r velja od 1. julija do konca leta 75 kr. ali 1 K 25 h, za premožne 1 gl. ali 2 K. Vabimo uljudno p. n. občinstvo na obilno naročbo. Ako pomislimo, koliko naročnikov imata ,,Soča’‘ in „Priniorec“ in koliko zlit razširjala po goriški deželi, moramo priznali, da siti „Uorica“ in „Primorski Lis|.“ vse premalo razširjena. Rojaki, širile naše liste med ljudstvo! Kakor do zdaj, hočemo se tudi za naprej hrabro in neustrašno boriti po rosi a s v e t o v n a c e s t a, k i i m a n e o-m e j e n o t v o r n o m o č. Morje je po mednarodnem pravu celo ob času vojske mirnemu trgovskemu prometu nevtralnih narodov, odprto41. Politični pregled. Štrajk isterskih ital. dež. poslancev.— Ital. listi in lističi, ki izhajajo v Trstu in v Istri, so se jako hudovali, da je bil isterski deželnj zbor lotos sklican v Koper in ne v Poreč, kakor je bilo baje vže določeno. Že 17. t. m. so se imeli suiti italijanski poslanci v Trstu, da se pomenijo, kako stališče naj bi zavzeli proti temu, da je sklicala deželna vlada deželni zbor v Koper a ne v Poreč. To zasedanje pa je bilo odloženo na dan 20. t. m. predpoludno namreč na dan sklicanja deželnega zbora. Vse je bilo ob nedeljah in praznikih so se vojaki udeleževali vsako leto duhovnih vaj. Za ljudsko i z o b r a z b o je Moreno neizmerno veliko storil. Vsled podnebja je ekvadorsko ljudstvo precej leno in nemarno. Šole so bile le v večili mestih. M o r e n o p a j e ustanovil I. I80‘J. dvesto ljudskih šol, leta 1873. štiristo in I. 187f>. petsto. Za te šolo je poklical iz K v rope redovnike in redovnice; u s t a n o v i I p a j e tudi no r in a I n o šolo z u č i t e I j i-š č e m, da i z g o j i sv e t u e u č i t e I j e. Učiteljev dobiti, ni bilo tako težavno, kako r dobili u č e n c e. Šoli* so bile brezplačno in obvezno. Sta riši so morali pošiljati otroke v šolo |>od kaznijo, vendar so jemali ozir na razmere. Kdor je hotel izvrševati volilno pravico, je moral znati brati in pisati. Šolska dob i je trajala od 8.—12. leta. Moreno je bil pre-pričan da štiriletna šolska doba popolnoma zadostuje, da položi ljudstvu temelj nadaljno izobrazbe. Vroča želja Morenova jo bila, ustanovili v glavnem mestu Kito katoliško univerzo, kjer bi bila učenost profesorjev jednaka njihovemu verskemu prepričauju. Od nemških jezuvitov je dobil radovedno, kaj bodo skuhali in kaj kuhajo ti ljudje, in v resnici so nekaj skuhali. Ko se je sešel v četrtek deželni zbor v sejo, h kateri so prišli italijanski in hrvatsko-slovonski poslanci in jo deželni glavar pozdravil zbrane samo v italijanskem jeziku, a vladni zastopnik namestništvom svetovalec Fabiani v italijanskem in hrvatskem jeziku, je prečita! deželni glavar dopis, v katerem mu je bilo naznanjeno, da se skliče deželni zbor isterski v Koper; na to pa vstane predsednik kluba ital. poslancev, prečita neki protest tor zapusti dvorano, kakor so seveda storili tudi vsi ital. poslanci. Ostali so v dvorani torej le dež. glavar, vladni zastopnik in hrv.-slovenska dežel-nozborska manjšina. Deželni zbor je postal vsled tega nesklepčen in morali so seveda vsi iti — domov. Torej nekaj originalnega, da v e č i n a štrajka ! Stvar postaja zanimiva; sicer pa smo med med zadnjimi, ki bi bili toga mnenja, da bodo Lahi popustili, ampak prepričani smo, Ju popusti — vlada. Jako drago bi nam bilo seveda, ai;o bi se varali. Deželni glavar Campitelli je za danes opoludne sklical drugo sejo, h kateri pa menda ital. poslanci ne pridejo. Vojna v južni Afriki. — V zadnjem času se je jako širila vest, da se jo Botha podal Angležem, s čemer da je tudi v zvezi potovanje soproge generala Bothe v Evropo. Vsled tega se je že tudi razširila vest, da bo vojne v južni Afriki kmalu konec. Čudno pa je to, da Buri o vsem tem, kar govore in pišejo Angleži o miru, nič ne vedo, marveč tla nastopajo proti Angležem šo bolj bojevito in prizadevljejo angležki vojski izgubo za izgubo. Burom pomaga tudi v Afriki nastopajoča zima, ki postaja za Angleže, ki niso vajeni ta-inošnjega podnebja, uprav pogubna. Kadi toga prenehajo Buri z vojno le tedaj, ako se jim ponudi povse častne pogoje. Nedavno se je načelnik angležke opozicije Campbell Hannerman izrazil tako-le: ,,'1’a vojna je težko breme za ves naš profesorje za realne predmete: matematiko, liziko, naravoslovje: za medicinski oddelek profesorje iz Francije, iz Italije učenjake za pravo in bogoslovje. Iz Evrope jo naročil najboljše priprave in orodje, razne prirodoslovne zbirke, tako da kitanska univerza ni zaostajala za evropejskimi. Njegov zastopnik, ki je v Evropi kupoval potrebno, mu sporoči, da stane nek stroj za li/.ikalno zbirko stotisoč frankov. Moreno mu odgovori: „Kupite, kaj je najboljše in najlepše, za drugo Vam no bodi skrb“‘. Polog univerze je ustanovil Moreno tudi a k a d e m i j o lepih u m e t n o s t i i n glasbeni k o n s e r v a lori j. Culi so se glasovi: Čemu toliko učenosti, toliko strojev, toliko profesorjev! Koliko je bilo zanemarjenemu in lenemu ljudstvu mar za znanost in umetnost. nam kaže dejstvo, da je bilo treba prva leta obljubiti slušateljem univerzo pa 100 frankov na mesec, četudi je bilo vse učenje popolnoma brezplačno. Ker ima mesto Kito radi svoje visoki' lege blizo 3000 m nad morjem vse ugodnosti za meteorologiški observatorij, t. j. zvezdarno in vremensko opazovališče, si jo Moreno prizadeval, da bi vlada tam narod, ter stavlja v nevarnost njega čast in obstanek11. To je res bridka samoobtožba an-gležkih državnikov, ki čedalje bolj spoznavajo, kam je pripeljala Anglijo slepa sebičnost. Je li vera postranska reč? „Kaj je postranska reč?“ Tisto česar nihče no pogreša, naj si jo, ali pa ni. Za tistega, ki le hodi da bi se izpre-liodil, in se mu nikamor ne mudi, je postranska reč, ali gre hitro ali počasi. Gospodu, ki sladko počiva v gorki sobi, je postranka reč, ali zunaj inede ali dež gre. Takšna reč torej, ki nikoga hudo ne peče, je liberalcem vera. „Vera je postranska reč“, pravijo liberalci. Liberalizem je namreč vedno „po šegi-1 lin in dostojen. Saj si opazoval po mestnih trgih brezpogrešne mlade gospodiče — vse je na njih izbrano: kretnje, pokloni in lepe besede. Pozdravi sem, pozdravi tja, nasmiha se na vse strani. Kdo bi ne ljubil tak vzorec same sladkosti? Zares, prava podoba liberalizma kolikor ga je še med nami iz minolih desetletij. Ta namreč noče biti nikomur nasprotnik, ampak vse boža in gladi z rokovico „tolerance“ ali strpljivosti. ,,Strp-ljivost. svobodo, bratstvo11 ima vedno v ustih. Svobodo pušča tudi veri — toda le dokler se ponižno krije za cerkvenimi stenami. Tam naj se moli, poje, daruje in pridiga, da, tudi pridiga, toda lepo milo in strpijivo; pušča naj se tudi drugim njihovo mnenje in svobodo. Vse lepo tiho in zmerno, le no nikakega hrupal Tako uči liberalizom o veri. Kako pa dela z njo? Poglejte same liberalne osebe! Ne hodijo k službi božji (k večjemu tisto dni, ko jim je od države zapovedano), ne prejemajo sv. zakramentov, ne poslušajo božje besede. Kako neki ? Imajo toliko poslov, ki so važni, a vernost jo njim postranska reč. „Vera ostani v cerkvi!“ pravijo, a v javnosti hote biti oni gospodarji. Vladajo najprej v časopisih, po katerih na- ustanovila mednarodno opazovališče. Pa Francija jo predlog odbila, Anglija in združene države bi bile rade le dobiček od podjetja; zato je Moreno brez vsake pomoči izvršil delo. Sam teleskop t. j. daljnogled je stal 25.000 fr. Vodstvo zvez-darne je izročil učene nu zvezdoslovcu jezuvitu o. Merten, sodrugu slavnega o. Secrhi. Velikansko in težavno delo je bila cesta iz glavnega mesta Kito k morju v Uajakil. Do takrat so bilo v Ekvadorju le jahalne poti. Nova cesta je vodila čez blizu 100 velikih in blizu 400 manjših mostov. Velike težave je imel s posestniki zemljišč, koder je šla cesta. Nekdo mu reče: »Spremenite načrt, ker jaz za noben denar 110 odstopim svojega zemljišča; prej pojdete čez moje truplo, kakor čez moj svet-*. »Dobro!" mu odgovori Moreno ,.pojde pa cesta čez vašo truplo, ker načrt so niti za pičico več no spremen i*‘. Drugi je zahteval, naj se mu odkupi colo posestvo, kar zanj iiirnu več veljave, ako ga cesta prereže. »Koliko pa cenite vaše posestvo?" praša predsednik. »Dva milijona petstotisoč frankov", se odreže nesramnež. ,.Pruv, prav" pravi predsed- padajo cerkev, raznašajo in pati tudi izmišljajo napake duhovnikov. Vladajo nadalje v državi in v zakonodajstvu, kjer se potegujejo za divji zakon; vladajo v šoli, odkoder izpodrivajo cerkev. Poglaviten je potemtakem liberalizem, ki imej povsod oblast. a vera, kot ,.postranska reč“, bodi zadovoljna s kotičkom v cerkvi! „Vera je postranska reč, - govore tudi socijalni demokrati, listi, ki so bolj pohlevni. Ako vprašaš takega zaslepljenca: „Ti, moj dragi! Kako se pa tvoji nauki, tvoji nameni skladajo z vero in z božjo voljo?•' — ,.Aj, vera je maj-na skrb*, ti odgovori. „Kdor utegne hiti pobožen, kdo mu brani? Saj ima cerkev in dom11. Vera je tedaj malenkostna reč, o kateri ni vredno, da človek vpraša. ,.Vera je postranska reč“, pravi dandanes tudi državo. Državi je Jud enako dober kol kristijan; to se pravi: vera ne dela človeka nič boljšega in nič slabšega. Kdor išče državne službe, ga pač izprašujejo o vsem: kdo je, kaj ima in česa nima; nihče ga pa ne vpraša, ali ima vero ali celo nobene. Zato vidimo v armadi državnih uslužbencev prav pisano zmes vseh ver, in med njimi tudi brezvercev. (Dalje prih.) Novice. „Slovensko katoliško delavsko društvo“ bo imelo v nedeljo dne 30. t. m. po blagoslovu izreden občni zbor v stari šoli v Podgori. Deželni zbor goriški. — V ponedeljek dne 24. t. m. ob 5. uri popo-ludne. Navzoči so vsi poslanci razu n dr. Turne. Deželni glavar otvori sejo, deželni tajnik prečita zapisnik zadnje seje, ki se seveda brez ugovora potrdi. Na to naznani deželni glavar, da mu je došel od vlade predlog, da se za časa veljave zakona o davščinah na žganje, ki je bil sprejet v zadnjem državnem zboru, ne pobirajo v pokneženi grofovini Goriški in Gradiški katerekoli davščine na žgane opojne tekočine. V zadnji seji naznanjeni vladni predlog glede razširjenja zakona o pogozdovanju Krasa na tolminski okraj in na nekatere občine kanalskega okraja se odkaže peticijskemu odseku. Dr. Gregorčič utemeljuje svoj v zadnji seji stavljeni predlog o ukrepih proti poškodbam vsled povodnji v tolminskem polit, okraju. Po došlih poročilih, katerih smo že več v svojem listu priobčili, narisal je jako žalosten stan prebivalstva na Bolškem, na Kobariškem in deloma na Tolminskem in s tem dokazal, da je vladna podpora in sicer hitra neobhodno potrebna, kakor tudi, da je neobhodno potrebno, da se reka Soča in njeni pritoki uravnajo. Predlog se nujnostnim potom sprejme. Prof. D e r b u č utemeljuje svoj predlog zastran imenovanja odseka za preiskavo razmer na tuk. gimnaziji in realki. Govornik pravi, da so se čitale po raznih listih raznih strank pritožbe o nezdravih razmerah pri našem šolstvu sploh, posebno pa na gimnaziji in na realki in da se je privatno tudi o tem mnogo govorilo in se še vedno govori, posebno pa z ozirom na neuspehe na nik „vse vam pošteno plačamo; samo pomislite, da takrat, ko ste napovedali vrednost radi davkov, ste cenili posestvo le na dvestopetdesettisoč frankov; tedaj ste že blizu 30 let goljufali državo pri davkih; zato boste zdaj vso prikrajšano svoto povrnil z obrestmi vred". Mož je bil tih in vesel, da so mu pošteno plačali svet, koder je šla cesta. Druge štiri ceste je napravil v notranjščini dežele. Dočakal je z veseljem, kako seje dvignil promet in kupčija. Vsa ta velikanska podjetja je izvršil, ne da bi bil povišal davkov; že po treh letih njegove vlade so se državni dohodki podvojili, povišal je plače uradnikom, le predsedniku ne, odplačal je celo del državnega dolga, katerega je poJedoval od svojih prednikov. Mož je bil le pravičen, moder, razumen gospodar, v svojih lastnih potrebah skromen. In te lastnosti je terjal od vseh uradnikov. „Nisem predsednik", je rekel, „da bi sebe obogatil, ampak deželo“. Moreno je zatrl punt, ki stane mnogo denarja in ovira vsak napredek; imel je mir s sosednjimi državami, zato je zmanjšal s časoma število vojakov. (Dalje prih.) teh dveh zavodih, šolstvo, meni govornik. je pačjeden najmogočnejših činiteljev v deželi in je torej dolžnost deželnega zastopa, da skrbi za to, da se šolstvo nahaja v najboljših i izmerah, kakor tudi za to, da se šolske razmere sanirajo, ako bi iste bile slabe, t. j. ako bi bil*1 pritožbe opravičene. Zato misli govor nik, da je njegov predlog s temi kratkimi besedami popolnoma utemeljil. Tudi la predlog se sprejme nujnostnim potom Potem je isti posl. prof. B e r h u č utemeljeval svoj predlog glede letnega državnega prispevka k deželnemu šolskemu zalogu. Tudi la predlog se sprejme brez opazk. V istem smislu kako dr. G rego r-č i č ulede goratega kraja naše dežele, je utemeljeval tudi dr. Verzegnassi svoj predlog, da se odpomore Furlaniji poškodovani po povodnji. Poleg tega pa je utemeljeval še to zahtevo, da se namreč v Gradišču ustanovi hidrotehnični urad. Poslanec Dottori podpira dr. Verz e gna s sijev predlog, poudarja pa, da se morajo uravnati vse reke na Goriškem navajajoč, mej temi tudi Vipavo. Poslanec Gabršček pozdravlja Verzegnassijev predlog glede ustanovitve hidrotehničnega urada, meni pa, da bi so moral napravili la urad, čegur delokrog bi segal tudi na gorati kraj naše dežele, v Gorici. Govornik meni, da je treba vode najprej uravnati v gorah, to je od izvirka naprej, ako se noče, da bi isto valile grušč in kamenje v dolino. Konečno stavi v lem smislu svoj predlog. Dr. Verzegnassi se je upiral teinu predlogu, rekel je pa, danima nič proti temu in da b( le tudi za to glasoval, ako žele sloven.!:i poslanci ustanovitve hidrotehničnega urada tudi za gorati okraj in sicer s sedežem kjerkoli. Vsled tega premeni Gabršček v Verzegnassijevein smislu svoj predlog in tako sprejme konečno deželni zbor dr. Verzegnassijev predlog z Gabr-ščekovim pristavkom. Vprašanje preiskovalnega sodnika, da bi se smelo postopati proti poslancu dr. \Vaizu, ki je obtožen radi tega, da seje posluževal postavno nedovoljenih sredstev pri volitvah, se ne ugodi. Zakonski načrt o občinskih taksah se odstopi legalnemu odseku. Zakon o uvrstitvi nekaterih cest se odstopi peticijskemu odseku. Pokojni deželni računar A. Jeglič je pred svojo smrtjo dobil od deželnega odbora pred plačo. Do svoje smrti pa je povrnil samo dva obroka iste; po smrti ostal je še dolžan 492 gld., katere bi imel deželni odbor iztirjati od njegove zapuščine. Z ozi.oiu na razne družinske razmere se ta dolg odpiše. Računski sklepi za 1. 19UO po dež. odboru oskrbovanih zalogov se odkažejo finančnemu odseku. Predlog dež. odbora glede prispevkov davčni občini Kamnje za obrambena dela pri Soči se odkaže istolako finančnemu odseku. Tudi predlog dež. odbora o stalnih prispevkih šolskim zavodom „V. Frinta" in ,,Šolski Dom" se odstopi lin. odseku. Konečno prečila poslanec Gabršček v svojem in v imenu ostalih tovarišev stavljeno interpelacijo zaradi razpisa profesorske službe za slovenski jezik na realki. Gosp. prof. Plohl gre namreč v pokoj, zaradi Ije uradni dunajski list dne 23. L m. že priobčil razpis službe, pa ne kakor leta 1871, ko je bil g. Plohl imenovan le za slovenski jezik, marveč sedanji razpis govori o razpisanem rnestu za n ciniki in slovenski jezik. — Vsled tega razpisa bi dobil to mesto kdo, ki je za slovenščino le za spodnje srednje šole izpitan ali pa še celo tak, ki ima slovenščino le kot poučni jezik. Zaradi tega vprašajo interpelantje naučnega ministra, ali misli neslavista na to mesto le v tem slučaju in začasno nastaviti, ako bi ne prosil za to mesto noben slavist. Pred sklepom poročila naj omenimo, da je došlo tudi danes deželnemu odboru vse polno in najrazličnejših prošenj in peticij za podpore. Te prošnje se odkažejo posameznim odsekom. Konec seje ob 7. uri in pol Prihodnja seja bo v torek dne 2. julija. V odsek, predlagan po prof. Berbuču so bili izvoljeni poslanci dr. Gregorčič, Berbuč, Klančič, Lapanja, dr. Marani,dr. Lgger in dr. Venuti. Tombola v St. Petru. — Odbor slov. kal. bralnega in pevskega društva ..Slovenska zveza" v Sl. Petru naznanja slov. občinstvu, da bo tudi letos, kakor v že več lej zaporedoma j a v n a I o m-bola v Št. P e l r u. Dobitka sta dva: činkvina 200 kron, tombola KKJ kron. Čisli dohodek je namenjen »Šolskemu Domu", ,. A I o j z i j e v i š č u“ ter slov. d (* I a v s k e m u d ruši v u. Tombola se bo vršila dne 7. julija ob <>. uri popo-ludnc. Pri tomboli in koncertu bo svirala vojaška godba. Srečke razprodajajo po (Sorici in okolici odborniki slov. delavskega društva ler drugi zaupniki. Ker je bila naša tombola prva javna slovenska tombola v goriški okolici, kalem ima Slovencem nadomestiti goriško, vabi se sl. občinstvo, da se je z ozirom na dobrodelni namen mnogobrojno udeleži! Odbor ,,Slovenski; Zveze". Čestitamo dr. A. Kojiču, da je njegova razprava o novi norišnici in bolnišnici dobila med občinstvom splošno priznanje. Med lem, ko je brošurica dr. Pontonija preidealna, je misel dr. Kojiču jako praktična, mali in ubogi deželi goriški primerna >>' °b eram tudi z zdravniškega stališča priporočljiva. Bog daj, da bi se uresničila! »Trgovsko - obrtna zadruga44 v Gorici — pravdo izgubila. — Najvišja sodnija na Dunaju je potrdila razsodbo c. kr. okrožne sodnije goriške kot druge instance v pravdi Štefana Makuca, oziroma zadružnikov, proti „Trgovsko-obrlni zadrugi". Vsak zadružnik lahko izstopi iz zadruge tudi pred pretekom petletne dobe. Odpoved je treba prijaviti štiri tedne pred k o n-c e m u m r a v n e g a let a. Udje prvega odseka imajo tedaj čas odpovedati se do konca oktobra, drugi udje pa do HO. novembra. Tako je sedaj slvar rešena. G. Štefana Makuca, oziroma zadružnike, je zastopal dr. Jos. Tonkli stvarno in temeljno, kakor on zna ; zadrugo pa je zastv pal dr. Tuma. Bazlog, na katerega se naslanja razsodba je prav tisti, ki smo ga mi lani naved'i. § 13. pravil /frgovsko-obrlue zadruge" v Gorici je protipostaveu in torej neveljaven, kajti S 54. zadružne postave z dne 9. aprila 1873 izrecno pravi, da sme vsaki zadružnik ob zaključku upravnega leta izstopili iz zadruge, ako se ;'H tedne prej oglasi, tudi če je zadru t pi godb i sklenena na določen čas (. akor v našem slučaju na pet let). O tem bomo o priliki še kaj več povedali ! t Monsig. Martin Milost, župnik na Placuli, častni kanonik itd. Illagur mu, ki so spočije, V črni prsti v Uogu spi. LupSi* suhico njemu sije, Lepša zarja rumeni. Včeraj smo spremili k večnemu počitku truplo preblagega g. župnika inon-signora Martina Milost. Porodil se je ranjki monsignor v Grgarju dne 8. novembra 1833., izobraževal se je v Gorici na gimnaziji. Bil je izvrsten dijak — odličnjak vso gimnazijo, zrelostni izpit je dovršil z odliko. — Daši so se mu odpirala razna druga pota, sklenil je posvetiti svoje življenje Bogu. Semeniške študije jo izborno dokončal. Po tretjem letu je bil posvečen v duhovnika dne 21. septembra 1858; bil je zadnje leto glavni prefekt v semenišču. Služboval je kot kaplan v Devinu. Solkanu in pri sv. Ignaciju na Travniku. Povsod je bil priljubljen zbog njegove skromnosti in pridnosti. V 40. letu svoje dobe postal je župnik na Placuti, kjer je zelo obširno razvijal svoje plodonosno delovanje. Bilo je sicer njegovo delovanje tiho, skrito, a kolike naklonjenosti si je ž njim pri ljudstvu pridobil, se je pokazalo ob raznih prilikah. Ko je obhajal 25-letnico svojega paslirovanja na Placuti, so župljani na slovesen način dali uuška svojim občutkom. Pokojni ni sicer mnogo dobrega užil v življenju, a kar mu je vsaj za trenotek osladilo življenje, je bila gotovo slavnost 25-lelnice. Mnogo se je trudil na Placuti. — Nikdar ga nisi našel brez dela. llredoval je pridno čez dan uradne stvari, in še zvečer, ko so mnogi menili da gre brez skrbi na sprehod, hodil je obiskovat bolnike. O njegovi pridnosti priča cvetoča bratovščina Brezmadežnega Spočetja, kakor sploh ves uradni arhiv. Sprejel je tudi oskrbovanje sirotišnice Contavalle; se svojini trudom je zelo povzdignil ta zavod ler mu pridobil se svojim gospodarstvom marsikak tisočak. Delo mu je bilo življenje. Zato mu je ob koncu najbolj težko delo to, da ni mogel več opravljali svoje službe. Ob slovesnih praznikih se mu je večkrat solzilo oko, ko ni smel v cerkev k svetemu opravilu.... Bolezen je postajala vedno hujša. Upal je dobili kmalu pokojnino, prosil je; a čakali je moral mnogo, mnogo, predno se mu jo prošnja uslišala. S I. julijem menil je slopili v pokoj, to željo mu je Bog sam tudi uslišal, stopil je še prej v pokoj — v trajni pokoj. |)ne 25. junija zjutraj ob 4. uri, previden se svetimi sakramenti, je mirno v Gospodu zaspal. Kcčemo lahko: kakoršno življenje, takošna smrt. Živel je vzgledno — umrl je vzgledno. Ves vdan v voljo Božjo, držeč v desnici križ, v levici svečo, na ustnicah se sladkim imenom „Jezus“ je izročil svojo dušo Stvarniku. Truplo so včeraj prepeljali na pokopališče v Solkanu. Naj v miru počiva! Volitve v pridobiiinskc komisij«1 za o Udarnico IV. razreda. — Kakor smo že zadnjič omenili, volijo obdačenci lil. za (Soriško okolico jutri od 9 — 12 pri davčnem oddelku c. kr. okr. glavarstva (Gledališka ulica št. 5). Volivci IV. razreda davčnega okraja Kanal volijo 2. julija v obč. pisarni v Kanalu deset volilnih mož, — davčnega okraja Ajdovščine dne 4. julija v obč. pisarni v Ajdovščini sedemnajst volilnih mož; davčnega okraja (Soriška okolica dne 5. julija pri omenjenem davčnem oddelku štiriintrideset volilnih mož. Volitve se vrše od 9 -12. predp. Izvoljeni volilni možje IV. razreda bodo volili dne 13. julija od 9. do 12. predp. pri omenjenem davčnem oddelku v Gorici dva uda v komisijo in j e d n e g a n a m e s t n i k a. Ženitbena ponudba. — „Soča" je objavila neko ženitbeno ponudbo, v kateri pravi, da išče mlad mož nevesto. Tiste ženske, ki bi ga hotele vzeti, naj se zglasijo pri upravništvu „Soče“............ Mi pa svarimo z vso resnostjo, naj poštene ženske ni; gredo na limanice naprednim lumpom. Njih pisma bodo v „Soči“ objavili! Sobotna „Soca‘4je bila lako svi»j-ska, da so celo naprednjaki obupavali. Skrivali so jc pred družino, ker jih je bilo sram. Koncem prvega polletja bo radi tega mnogo ,.Soč" romalo nazaj v uredniški hlev. Tako pobalinsko, tako svinjsko ni pisal še noben list. V pobalinstvu in v svinjarijah so ti ljudje res n a p r e d n i. S temi napadi mislijo dr. Tuma, Treo in Gabršček strahovati č. duhovščino, pa se temeljito motijo. Gospodje si mislijo tako-le: Če duhovščino vničiino, potem bomo delali z ljudstvom, kar bomo hoteli. Pa povemo jim, da po ti poli ne odpravijo ničesar. Naše bojne vrste se s tem še množe. — Mogoče je res, da se tu in tam, kakor v vsakem stanu, kak duhovnik v čem pregreši, toda duhovščina kot duhovščina ni za to odgovorna. Sicer pa lažnikom in sleparjem okolo ,.Soče" nič ne verujemo. Le streljajte tedaj, surovi naprednjaki, dokler imate še kaj ognja! Mi se vas prav nič ne bojimo, ker vemo, kaj sle. Lažnjiva „Soča“. — V zadnjem času je nakopičila „Soča“ toliko laži, da je nemogoče odgovarjati. Vsaki stavek je laž iu obrekovanje. Ako hočejo „Sočini“ čitatelji izvedeti resnico, naj postavijo tam, kjer piše „Soča" je, ni iu tam kjer piše ni, je. pa bodo prav zadeli. Pfuj, napredni lumpi! Javni shod »napredne" v Pliskavici. — Pišejo nam s Krasa: V znamenju terorizma se je vršil v nedeljo shod ,.napredne" v Pliskavici. Ker jim v Samatorci ni vspelo zaradi nebrižnosti našega pametnega ljudstva za »napredni" „tingl-tangl", hoteli so pa imeti po vsej sili „svoj uspe!." v nedeljo v Pliskavici. No ,.Soča" je že delala ,ter6n" v svoji čedni sobotni številki za ta „uspeh“ s Tutti frutti", ker je pogrevala v dvajse-terokrat stvari, ki ne spadajo v javno slovensko glasilo, marveč k večemu v Gabrščkov — clmmbre separee" — — v mačjem brlogu... No, govoreč o lem — „shodu" se ne da mnogo povedali; isti bi se bil radi Pliskovljanov tudi lahko vršil kje drugej, kajti od domačinov ui bilo na shodu skoraj nikogar, ker se je vrši la. v isti čas procesija na Velikem Dolu. Prišlo pa je že precej ljudi iz Dutovelj, Krepi'1 j, Kraj-neviisi itd., kateri pa so liili po odločni večini naši. Od ,,m»pi*odnili*‘ j<> ItiI Štajerec dr. Treo, n po /.eni ..Pol-Krašcvee'1 in ž njim neizogibni, za svojo „zmago“ na življenje in smrt sc hnreči Andrej Gabršček in pa neka izbrana parila ude-ležnikov, ki bi delala vso čast lahon-skini galerijam v Trslu ali v Poreču. Ko je Gabršček, ki je pridno štel ..glave svojih zvestih11 sprevidel, da je večina na naši strani, jo z nekaterimi svojimi somišljeniki stisnil glavo in dr. Treo je otvoril shod ter začel govoriti. Ker je naše ljudstvo takoj spoznalo prefrigano nakano naprednjakov1 je burno zahtevalo, da se voli predsednik. Ur. Treo je poklical g. A. Širco ter ga oklical za predsednika. Večina glasov je bila proti njemu. Zdaj pa je stopil v akcijo že za vse slučaje pripravljeni „napredni“ aparat in na komando jel izvajati prakso „napredne<,') s katero upa zmagovati. Garda je začela pehati, razrivati in suvati ter z vso razpoložljivo surovostjo izzivali one, ki so zahtevali, da se shod pravilno vrši. Neboleči se suvali s peščico najetih surovežev so naši odšli ter pustili shod — ljudem, ki so bili--------- drug drugega vredni. Na shodu je mlatil obligalni Gabršček svoje stokrat omlatene fraze o „žlindri, farjih in farskih kuhari-cah“. (Pa ne o Konjedčevi in rihemberški žlindri! Op. ur.) Tak je bil „napredni“ shod v Pli-skavici. Naše ljudstvo je pokazalo, da stoji vendar še visoko nad neko demo-ralizovano kopico surovežev — pokazalo je to s tem, da se je izognilo — napadalcem, ki so hoteli tudi v Pliskavici imeti svoje — „Skopo“ ter jih prepustilo same sebi. Podali bodo pa protest proti nepravilnosti tega shoda, ki se je vršil v znamenju ..naprednega11 terorizma pred očmi — vladnega zastopnika. Nekatere cvetke s shoda v Pli-skavici. — 1. ^,Mi nimamo nič zoper vero", je rekel dr. Treo. Če vam je vera sveta, tedaj bi morali stali na strani sv. cerkve, ker le v cerkvi je prava vera, z papežem in škofi bi morali preklinjati liberalizem, in obsojali ga kakor krivoverstvo — a vi ga širite in se pripo-znavate za liberalce. Tudi pod ovčjo obleko poznamo volkove. 2. Mesija!!*) je sovražnik slovenskega naroda. To grozno drzno sodbo in psovanje je izbleknil dr. Treo. Na ugovarjanje, da škofa ne pustimo blatiti, se je popravil, češ, da politika škofova je sovražna slovenskemu narodu. S tem ste ostali isti krivični psovalec. Dokazov za to nam ostanete dolžni. Vaše besede vam moramo mi popraviti. Koči bi morali: Škofova politika škoduje naši narodno napredni stranki, zato ga mi sovražimo in mu zaupanje spodkopavamo in vpijemo ljudem: „Škof in duhovniki so naši sovražniki, dajte po njih“. Da, ti so vam nasprotni ker vam zastavljajo pot, ko širili1 liberalizem. ti. Vinko Trobec, učitelj v Pli-skavici nas pozivlje v »Soči11 št. 71 t. 1., naj objavimo njegov popravek, ki nam ga je doposlal z ozirom na besede v „Primorskem Listu11 od 5. junija t. I.: „U č i t e I j e v o bralno društvo je priredilo (prav za prav : hotelo prirediti) na binkoštni pondeljek ples'1. Na to odgovarjamo g. učitelju, da njegov popravek, ki nam ga je poslal po 4} 19. tiskov, zakona, ni zrel za javnost in ne odgovarja zakonu. Nismo ga hoteli objaviti tudi iz spoštovanja do učiteljskega stanu, ker bi bil v sramoto, kakor je tudi v veliko sramoto učiteljskemu stanu članek, ki ga je g. Trobec priobčil v „Soči“ št. 71. Ali vas ni ram, da kot ljudski učitelj, ki je poklican širiti med ljudstvom omiko,javno dopisujete ,.Soči“, ki širi med ljudstvom razdivjanost in nenravstvenost? V svojem popravku pravi napredni g. Trobec, da je neodvisnega mišljenja, mi pa pravimo, da je njegovo mišljenje jako, jako odvisno od — nevednosti! Prašamo ga, ali je sploh kedaj videl in čital § 19., na kojega se sklicuje? — Svetujemo mu, da nam drug-krat pošlje nekoliko bolj dostojen popravek, ki bo pričal, da ga je spisal omikanec! V Kil,juh vršila se je v osmini sv. Antona vsakoletna procesija z Najsvet. na impozanten način. Lahko rečemo, da ni v okolici slovesnejše procesije, katero poveličuje godba, ki svira samo cerkvene komade, tu k. veterani in ljudstvo, ki po- *) 'Lv samo inio prevzorncga kardinala jim ju laku zoprno, Ja ju pačijo. kaže la dan svojo gorečnost za čast Božjo. Vsa čast! - V bližnji Milkoviči so pa ta dan praznovali s plesom ter rajali pod pokroviteljstvom nekaterih slarašin. Mie niso pomagale prošnje vseli dohrouiisločih, nič visoki praznik, nič nedelja posvečenja presv. Srcu Jezusovemu. Sramota! Posledica ponočevanja. Tukajšnja gospodinja Urša Frančeškin šla jo iskal ob II. uri pred polnočjo svoje sinove po gostilnah. Na poti jo nekdo napade, ji razbije nos in obraz ter jo rani, da so ju morali prenesli v bolnišnico. Javna oblasl vse preiskuje in je na sledu zločincu. Starini! skrbite, da so Vaši otroci za časa doma! Predvčeranjem se je konočno izvedelo, da je zločin izvršil neki Marega iz Bilj. Kar piš«; „Soča“ v tein oziru o č. g. Kojcu, je grda laž! Izjava. — Podpisani zavračam obrekovanje, kakor da sem jaz napravljal fante za ples v Milkoviči. Ji\z sem je prepri-čaval in prosil, da naj z ozirom na sv. leto in praznik Srca Jezusovega odnehajo. V Mukovici, 20 junij 1901. A n d r e j Ah ra m i č. Izjava. — Podpisani izjavljam, da kar sem govoril proti časti veleč. g. dekana lv. Lukežiča v Komnu je neosno-vano in laž. To obžalujem. Preserje hiš. št. 15. 1 v a n K o r č i č. V Cerničah je zgorelo dne 25. t. m posestniku Janezu Slejku gospodarsko poslopje z vsem, kar je bilo notri. Škode je 3000 K. Zavarovano ni bilo n e poslopje, n e blago. Kresovi sv. Ivana. — Kako lepo iu krasno so pač ti goreli in svetili po Vipavskem in po sirnem Krasu ! Star a vedno nov in lep spomin izza turških časov, ko je krščansko ljudstvo s kresi po gričih naznanjalo prihod ne-verskega turka ter klicalo na pomoč. Nekje na Primorskem (ne daleč od morja) pripomogli so k živahnemu kresu kaj lepo tudi „Primorei“. Celi snopki šli so v plamen. Vrli in nepokvarjeni mladeniči spoznali so, da list ni za drugo, kakor za morje, ogenj ali pa za — Žalostna osoda! Slava takim mladeničem ! Liberalnim krnnarjein v Čepu* vanu. — „Primorec“ štev. 23 z dne 7. junija 1901 je prinesel v dopisu od kranjske meje grozovite budalosti in lažij. .Liberalni krčmarji v Čepovanu se pritožujejo, da je župnik z Vojskega svojim romarjem branil iti v liberalne krčmo. Liberalni krčmarji! Če ste taki, da vas je sila morala, da ste; klicali iu vabili romarje v svoje krčme, bili bi se rajše vstopili na pol in prosili vbogajme romarjev in več njih bi se vas bilo usmililo in tudi nihče bi vam ne bil tega zameril. A da si hočete s pomočjo „Pri-morcir' pri romarjih iskati zaslužka, ne gre pametnim ljudem v glavo. Če ste pa taki, da nobenemu drugemu krčmarju v Čepovanu ničesar ne privoščite — potem ste se pa kot liberalci vendar pokazali v pravi luči. Liberalci hočejo sami vse imeti. Kar se pa tiče vaših lažij: „in rečeno je bilo celo, da tisti, ki ne pojdejo v one krčme, katere so jim naznanili, no dobe odpustkov*. „Torej še romarjem ne dajo miru, še romarje sleparijo z odpustki, da jih ne dobe, ako ne pojdejo v tiste krčme, katere jim nunei zaznamujejo11 — ste ž njimi pokazali, kaj ste. Lažnjivci! Liberalci vedno govore: mi hočemo ljudstvu odpreti oči, hočemo, da bi ljudstvo napredovalo. Pa kako vse? Ves liberalni napredek in vse liberalne fraze — vse sama laž, vse sama sleparija, vse sama hudobija. Da je temu resnica, ste sami jasno pokazali. H o m a r. S Srednjega Navadno pravimo: ..Pustimo mrtve!11 Pa slišali smo, da v nekem dopisu od tukaj „Soča“ in „Pri-morec11 prav neresnično opisujeta samomor tukajšnega finančnega stražnika Maksa Vidmar. Ta se je vstrelil dne 7. t. m. za Sredenjskim pokopališčem. Dopisnik pravi, da je bilo to tik italijanske meje, ko je vendar do meje še nekaj poli. Tani smo blagovolili citati, da je samomorilec odposlal ves denar domov. To ni res; pustil ga je tudi nekaj doma. Dopisnik pravi, da je pokopališče blizu finančne stražnice, ko vendar vsakdo ve, da je tukaj finančna postaja pa nobene stražnice. V svoji domišljiji vidi naš poročevalec, kako mrliča žge sobice in moči dež. Kaj so mu je sanjalo? Kjer je ležal mrtvi, tja suluce ne posije; dežja pa tiste dni ni bilo nobene kaplje. Piše tudi: ,.Baje so se ga lotili že črvi11. Ne vemo! Pa vsaj to se zgodi vsakemu. Baje dopisniku prizanesejo! Trdi tudi, da sla prihitela oče in mati in prosila, da bi ra nj k ega pokopali običajno I. j. cerkveno, a nista bila uslišana. No oče je bil tu, ž njim hči njegova in bratranec ranjkega — a mali je davno že v grobu. Komisije ni bilo, kakor dopisnik piše. Kanjki ni bil cerkveno pokopan. Pa še nekaj! Nekdo jo začuden vprašal, če samomorilec prej, predno se je ustrelil, ni „prejel Boga?11 Iz vsega dopisa sklepamo, da dotični dopisnik hoče svojini bralcem iz Srednjega nekaj zanimivega prav lepo povedati — pa se mu je ponesrečilo. Če pa še o tem dogodku tako hitro zaleze v neresnico, kaj naj pričakujemo še le tedaj, ko bo nabrusil svoje pero za „črne klerikalce?11 Skrivnosten napad na duhovnika. — Iz Pariza se poroča, da je duhovnik Croissant zadnji čas dobival brezimna pisma, ki so ga vabila, naj pride t na neki sestanek. Duhovnik se vabilom ni odzval, na kar je dobil zopet brezimno pismo, v katerem so bile zapisane samo besede: „Pričakuj mojega maščevanja!11 Pretekli teden ga je napal na cesti neznan mož z revolverjem, a duhovniku se je posrečilo uiti. V nedeljo zvečer, ko se je Croissant vlegel k počitku, potrkalo je na njegove duri. Duhovnik ni odprl takoj vrat. Na vprašanje kdo je pred vrati, odgovoril je neki glas: »Brzojavka!11 ,.Potisnite je pod vrati v sobo11, dejal je duhovnik. „Mrzojavka je rekomaudirana in se mora podpisati11, bil je odgovor. Brez suma je Croissant odprl vrata, v tem trenotku pa je zadonel strel in preko njegovih ušes je zažvižgala kroglja. Croissant, ki je k sreči ostal nepoškodovan je hitro zaloputnil vrata in se tako rešil novega napada. Na mesto napada so takoj prihiteli ljudje, ki so slišali strel, a napadalec je — izginil. Lepa beseda iz ust otroka. — Grozen požar je v malo urah vpepelil hišo bogatemu posestniku. 12letnemu sinčku se posreči, da reši iz požara star križ ter ga prinese svojim starišem. Čudeč se vprašajo ti otroka: „Kako to, vse je pogorelo, in ti si s trudom rešil ta križ, namesto da bi otel požaru bolj drage reči?11 In otrok odgovori: ,,Spominjam se besed od zadnje pridige: Naj dražji zaklad v hiši je podoba križa; ta je čudovita molitvena knjiga, ki nas uči, da imejmo zaupanje v Boga in nosimo radi svoj križ’1. Očeta so ganile besede dečkove; spoštljivo vzame v roke s\. Razpelo in pravi: „Prav imaš, ljubi otrok! Kaj naj bi nas tolažilo bolj v naši nesreči, nego pogled na Jezusa, ki je vse dal v naše rešenje!11 Zadnja zelja. — Zloglasen ropar Matija VVeber je bil obsojen v smrt. Predno so ga obglavili, izrazi se svojemu spovedniku, da ima še srčno željo: rad bi bil še toliko časa prost, da bi ukradel nekaj posebnega. Duhovnik ga opomni, da je njegova želja pregrešna in zla želja. Obsojenec pa pravi, hoteč opravičiti svojo željo: ,.Denar bi ukradel zato, da bi ž njim priskrbel svojemu otroku — siroti dobro krščansko o d-gojo; kajti drugače se gotovo pogubi11. Obred sv. Cirila in Metodija. ,.Katoliški Obzornik11 dokazuje prav temeljito, da obred, ki sta ga širila sv. Ciril in Metodij med Slovani, ni bil grški ampak rimski se slovanskim bogoslužnim jezikom. Agitacija za unijatsko Ciril-Metodijsko cerkev nima tedaj smisla. Prosimo vse izobražene rodoljube, da članek: ,.V znamenju sv. Cirila in Metodija11, ki ga je prinesel ,.Kat. Obzornik11 v II. zvezku t. 1. pazljivo prečitajo. Iz njega bodo razvideli, kako nezmiselna je med Slovenci agitacija za unijatstvo! Vipavska železnica. — Te dni so začeli kopati predor med Bojici pri Dorn-bergu in Batujami. Na progi sami pa se vršijo dela že na šestih različnih mestih. Nadejati se je, da bode črta dodelana še pred določenim časom. Bohinjska železnica. — Tukajšni italijanski list piše, da se bodo že v mesecu juliju oddala dela za zidanje onega dela bohinjske železnice mej Podbrdom iu Trstom ter da se je nadejati, da bode med Trstom . in sv. Lucijo že do konca leta 1908 tekla železnica. Realka v Idriji. — Naučilo mi-nisterstvo jo dovolilo, da ustanovi idrijska občina na svoje stroške spodnjo realko, odobrilo učni načrt za ta zavod ter pooblastilo deželni šolski svet, da ot- vori prvi razred pripiši s prihodnjim šolskim lotom, ako bodo pravočasno izpolnjeni vsi pogoji. /a „Aloj/,yeviŠi('e“. — Duhovniki zbrani v Kobaridu na praznik sv. Antona 56 kron, Cekot kmet v Štjaku 12 kron, Vinc Tomazin kurat v Kobljiglavi 10 kron. Ivan Lukežič, dekan v Komnu 10 kron. Za ..Šolski Dom11. — Ceket, kmet v Štjaku 10 kron. Trgovska in obrtna tvrdka Ivan Drufovka (usnje, tvornica nadplatov) se je preselila s Travnika v lastno hišo nasproti Montu v Gosposki ulici. To je lep napredek na narodno-gospodarskem polju goriških Slovi :ev. Poslano. — Cenj gosp. Francu Školaris, cestnemu odborniku za goriški okraj. — Prod tedni slo se Vi, cenj. gosp. v Gorici gospodu Jožefu Kumarju v pričo gosp. Andreja Mladovana iz Šempasa na vprašanje, kako bode z zaprošeno skla-dovno cesto Šempas-Prvačina izrazili, da s to cesto ne bo nič, ker da sem se jaz in cela to cesto želeča stranka tej zahtevani cesti odpovedali, in da nosite pri sebi moje odpovedno pismo, katere pa niste hoteli pokazati. Ta Vaša govorica je privržence te eesle silno razburila in moj značaj jako ranila, ker sem jaz vselej do zdaj mojim dobro premišljenim sklepom zvest ostal in nisem nikdar in ne bodem od te zahteve odstopil in Vam nisem ničesar pisal, ne za, ne proti cesti. Ker bi pa vsekako o tej zadevi znala biti kaka prevara, da bi bil Vam kak zlobnež v mojem imenu pisal in moj podpis ponaredil, Vas cenj. gosp. tem potom prosim, da omenjeno pismo, katero niste hoteli pokazati, prinesete v uredništvo „Primorskega lista11, da se bode potem ponarejevalca privatnih pisem zasledovalo. Če pa niste v tem oziru nobenega pisma dobili, prosim Vas, da se o tem javno izjavite, da ne bo nesporaz-umljenja. V Oseku, dne 22. junija 1901. Josip Faganel. Socijalne drobtinice. Popolna enakost vseh ljudi se ne da doseči, ker je razlika med njimi utemeljena že v naturi, ker življenje zahteva raznih opravil in vsled tega tudi različnih stanov, in ker so mnogovrstne težave pri delu in življenju sploh neod-stranljiva kazen za greh. Vender pa razdor med bogatini in reveži, med delodajavci in delavci ni nepremostljiv. Kakor so v telesu v lepi skladnosti združeni razni udje, tako morajo biti ludi v družbi, ker drug drugega potrebuje. Natura nas sili k slogi in ne na boj! Po „Kat. Obzorniku*1. Ali bi bilo prav, ko bi odpravili zasebno last ? —Komunisti vpijejo, da je treba vzeti posameznikom vse premoženje iz rok, da ne sme nihče imeti lastnine, da smo vsi gospodarji čez vse. Toda odprava zasebne lasti bi bila pred vsem neprimerna delavcem in bi jim škodovala: Delavec dela zato, da si kaj zasluži; zaslužek je njegova lastnina. To zasluženo lastnino sme svobodno uživati po svoji volji. Ako bi se pa odpravila zasebna last, bi delavec ne bil gospodar svojega zaslužka. Kako bi imel veselje do dela? Odprava zasebne lasti nasprotuje pa tudi človeški naturi: 1. Človek ima um, da misli tudi na bodočnost. To ga aili, da skrbi za bodočnost. Ako bi pa nc bilo osebne lasti, bi nihče ne mogel in ne smel skrbeti za bodočnost. 2. Človek ima stalne potrebe, potrebe, ki se ne dajo naenkrat doseči, ampak v več letih, n. pr. da se človek izobrazi; zato morajo biti tudi pripomočki stalni. Stalnost pa daje v tem smislu samo zasebna last. 3. Zemlja je najbolj potrebna, da si človek ohrani življenje. Obdelovanje zemlje je pa samo teda’ urejeno, če je zemljišče v zasebni iasti. Poljedelec vtiskujo zemlji, ki jo obdeluje, pečat svoje osebnosti t. j. svoje pridnosti, razumnosti itd. Zato je njegova. Kopar je, kdor mu jo skuša vzeti. 4. Človek ima pravico, da si ustanovi družino. Oče se nadaljuje v svojih otrokih. Skrbeti mora za njihovo prihodnost. To pa je le mogočo, če vlada zasebna last. 5. Ko bi se odpravila zasebna last, bi se skalil red in mir, napredek bi se ustavil in uvela bi se najhujša sužnjost. Zasebno lastninsko pravo mora ostati tedaj sveto. Po „Kat. Obzorniku”. Z;i k ralok ni s. S TmiiiMua. I' te /...i• 111• • i■ i ,1'rim. Listu" sn brau. jitlim* lic eajtngc ti:t tiaun