Uvodnik: zrelo in odgovorno
spogledovanje vrtcev in šol
s prihodnostjo
Vladimir Korošec
Šola za ravnatelje
Človekovo ustvarjalno delo je bilo v vseh zgodovinskih obdobjih
usmerjeno v prizadevanje za doseganje boljšega in vrednejšega
življenja, ki ne radosti in ne navdušuje zgolj trenutnih genera-
cij, temveč se vselej živo spogleduje s prihodnostjo. Nemalokdaj
je človek zaradi hlastanja za materialnimi dosežki zavestno zane-
marjal temeljne civilizacijske vrednote, uničeval, ranil in ubijal,
ogrožal naravne dobrine in lastno življenje, da bi si lahko zago-
tovil trajno blagostanje in najvišje mesto v brezmejnem prostoru
in neskončnem času. Nespametne zablode in nevredne stranpoti
je zmogel presegati le z znanjem, pridobljenim z zgodovinsko iz-
kušnjo, z razumevanjem narave in vrednotenjem svojega lastnega
poslanstva, zato je izobraževanje najpomembnejše področje indi-
vidualnega in družbenega razvoja.
Šola je zapleteno stičišče raznolikih družbenih, gospodarskih
in celo ideoloških interesov ter hkrati varno okolje za človekovo
družbeno, moralno in čustveno dozorevanje, nenadomestljiva de-
lavnica njegove ustvarjalnosti, neizčrpna razsežnost njegovega in-
telektualnega in poklicnega razvoja ter razkošno polje negovanja
humanizma, solidarnosti, sodelovanja in družbene odgovornosti.
Šola mora biti vedno pred časom ali vsaj v koraku z njim, pre-
poznavati mora spremembe, jih sprejemati ter spodbujati njihovo
uveljavljanje. Sodobna šola se ne more izogniti odgovornosti za ce-
losten razvoj posameznikov, družbe in gospodarstva, vendar mora
imeti ustrezne razmere za opravljanje svoje dejavnosti, jasne in
nedvoumne cilje in strategije, ustrezne materialne pogoje, motivi-
rane in usposobljene kadre, vzpostavljeno partnersko sodelovanje
z okoljem, predvsem pa zaupanje dijakov, staršev, gospodarstva in
politike, da zmore in zna opravljati pomembne družbene naloge.
»Brez igranja z domišljijo se ni rodilo še nobeno delo. Igri do-
mišljije dolgujemo neizmerno veliko,« pravi psihoterapevt Carl
Jung. Albert Einstein k temu dodaja: »Domišljija je vse. To je pre-
dogled velikih stvari, ki jih prinaša življenje. Domišljija je po-
vodenje 3|2016: 3–5
Vladimir Korošec
membnejša od znanja.« Domišljija je nenadomestljiv dejavnik člo-
vekove inovativnosti v znanosti, umetnosti, tehnologiji, v vsakda-
njem življenju, saj pomeni sposobnost domišljanja novih predstav,
idej in vrednosti na podlagi védenja in zgodovinskih izkušenj o lju-
deh, družbi in okolju. Domišljija je hvalevreden proces povezova-
nja preteklosti s sedanjostjo in realna napoved prihodnosti. Veliko
domišljije morajo imeti ravnatelji in strokovni delavci vzgojno-
izobraževalnih zavodov za učinkovito pedagoško delo, da se lahko
poglobijo v igrivi in vedoželjni svet otroške osebnosti, da se od-
govorno soočajo z zahtevnimi pričakovanji staršev, da kljub neja-
sno zastavljenim nacionalnim vizijam prepoznajo in razumejo ci-
lje posameznikovega in družbenega razvoja, da zmorejo v današ-
njem nerazsodnem času osmisliti temeljne človeške vrednote in
jih znajo povezati s šolskim delom v korist otroka, celotne družbe
in prihodnosti. Še posebej veliko domišljije morajo imeti, da lahko
razumejo in sprejmejo spremembe, ki jih v slovenski šolski pro-
stor nezadržno in neselektivno vnaša tehnološki in kulturni vihar
21. stoletja, ter ne nazadnje veliko domišljije za reševanje težav
na področju šolstva. Letošnji jesenski posveti ravnateljic in rav-
nateljev so bili namenjeni spoznavanju otroka, učenca in dijaka v
spremenjenem gospodarskem, kulturnem in tehnološkem okolju
21. stoletja ter predstavitvam inovativnih odzivov vrtcev in šol na
izzive in spremembe, ki v skladu z načeli sodobnega izobraževanja
postavljajo otroka, učenca oziroma dijaka v središče prizadevanj
za kakovostno vzgojo in izobraževanje.
Za nadaljnji razvoj slovenskega šolstva so nedvomno pomembni
tudi odgovori na nekatera izmed naslednjih vprašanj:
• Katere ključne gospodarske in družbene spremembe dolo-
čajo prihodnost in razvoj?
• Katera znanja in spretnosti potrebujejo mladi za ustvarjalno
delo in življenje v sodobnem svetu?
• Ali je slovenska šola pripravljena na izzive prihodnosti?
• Kako se spremembam prilagajata vodenje in organiziranost
slovenskih šol?
S temi in podobnimi vprašanji se vsak dan soočajo šolska poli-
tika in stroka, predvsem pa učitelji in ravnatelji, ki so v neposred-
nem stiku z učenci in mladostniki. Uspešnega dela vrtcev in šol ter
s tem prihodnosti vzgoje in izobraževanja ne določajo tehnološke
spremembe, temveč ga z inovativnimi idejami ter s strokovnim
in osebnim pristopom zaznamujejo strokovni delavci, vzgojitelji,
4
Uvodnik
učitelji in ravnatelji, ki so zavezani poklicnim in človeškim vre-
dnotam. Poučevanje je svojevrstna strokovna strast, ki se napaja
z uspehi, veseljem, radostjo, mladostjo in neizmerno srčno hvale-
žnostjo. Ko jo enkrat začutiš, ji za vedno pripadaš, kajti učitelj ne
postaneš, učitelj preprosto si.
V Šoli za ravnatelje smo po strokovni opredelitvi in moralnih
načelih usmerjeni v razvoj vodenja vzgojno-izobraževalnih zavo-
dov in v podporo ravnateljevanju. Skupaj z ravnateljicami in rav-
natelji, strokovnimi delavci in drugimi deležniki si prizadevamo
oblikovati in vzpostaviti nove pristope na področju vodenja, pri-
stope, ki bodo postali del sistemskih rešitev ter bodo zagotavljali
najvišjo kakovost pedagoškega in strokovnega dela v slovenskih
vrtcih in šolah. Nenadomestljiv prispevek k razvoju vodenja ter
razumevanju in utrjevanju slovenske pedagoške prakse je ned-
vomno revija Vodenje v vzgoji in izobraževanju, ki se nenehno od-
krito spogleduje tudi z mednarodnimi izkušnjami. Letošnja tre-
tja številka tako kot vse dosedanje prinaša poglobljeno strokovno
razmišljanje o inovativnih učnih okoljih, inovativnem učenju, izje-
mnih dosežkih učencev, dijakov in učiteljev ter o prihodnosti slo-
venskih vrtcev in šol.
Iskreno se zahvaljujem avtorjem strokovnih prispevkov, ured-
niškemu odboru, glavni urednici in tajnici revije ter drugim stro-
kovnim delavcem Šole za ravnatelje za dobro opravljeno delo v
letu 2016 v upanju, da bomo tudi v prihodnje skupaj zavzeto in
odgovorno soustvarjali in krepili teorijo in prakso vodenja na pod-
ročju vzgoje in izobraževanja.
Dr. Vladimir Korošec je direktor Šole za ravnatelje in odgovorni
urednik revije Vodenje. vladimir.korosec@solazaravnatelje.si
5