hW^ iM .rtl^ l, t* ««,» 0* MW^ S Največji slovenski tednik v Združenih državah Izhaja vsako sredo. Naročnina: Za člane, na leto.. .$0.96 Za nečlane.........$1.50 Za inozemstvo.....$2.00 NASLOV uredništva in nprav-niStva: 1981 W. 22nd PUc, Chic.ro, in. TaUfoa: Caaal 2487 I r7" OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chies«x>, Illinois, under the Act of August 24, -1912. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday Subscription price: For members,yearly.$0.96 For nonmembers.. .$1.50 Foreign Countries..$2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Piece. Chicago, HI. Telephone: Caaal 2487 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918 No. 5.—Štev. 5. 1 I Chicago, 111., 5. februarja (February) 1919. LetoV. Volume V. Najnovejše vesli iz sta-daja,ski iia*top nemsk« socialne 'demokracije v Mariboru. • re domovine. Meseca aprila letos bodo potekla že tri leta, odkar ue dobivamo vsled ustavljene pošte ni j<*d-nega sta rok rajske ga lista; usta* vili so nam jih dasiravno smo i-! meli plačano uieroenino za celo leto naprej. Tajnik S. X. Z. g. Frank llu-lo\ ernik v Cleveianelu, O. nas je le dni knenadil z dvema štev. mariborske 4'Straže" in sicer z dne 2. in i), decembra 1918. katere je dobil Od svojih prijateljev iz Švice. Iskrena mu hvala za to naklonjenost! Ker je v teh številkah mnogo zanimivih in izvirnih poročil z našega sedaj jugoslovanskega-, zelenega Štajerja, prinašamo nekaj teh novic kar na prvi strani današnje številke. Vse te novice so dobesedno posnete iz 9(>. štev. "Straže" z dne 2. decembra 1918. V prihodnji izdaji sledijo \až-ne starokrajske štajerske novice posnete iz "Straže" z dne 9. dee! 1918. Uredništvo. Ponesrečen nemški in socialde-mokratičen političen štrajk. V soboto zvečer se je vršil v Studencih v gostilni Vlahovič zelo dobr^ obiskan shod železničarjev in železniških delavcev, posebno onih iz delavnic južne železnice. Predsedovanje g. Ve-ras. govorili so pa gg. Voglar. Hajli. Medveščck in dr. Naši delavci so odločno povdarjali, da so pripravljeni, da »redo delat. Vzroka štrajku ne ve nihče. Rekli so samo, da se jih hoče milita-rizirati. Ko so delavci doznali, da to ni rQs, so bili silno ogorčeni na je dr. pl. Koče va rja, da izroči vodstvo sodni.) e višjesodnemt! svetniku Cajnkarju. Dr. lvočevar je izjavil, da se umakne samo sk li. Gospod general je na to izja* vil: "Sem jaz, ki predstavljal silo", nakar se je predaja tako, izvršila v redu. Popoldne w zglasil v državnem pravdništv g. (J rasel i, da prevzame vodstvi poslov. Državni pravdnik g. Ver 4 cijonira in vse gre lepe tudi brez Nemcev. Niso mogli nam bolj u-streči, kakor s tem štrajkom. Tako ima naša narodna vlada le vzrok, da napravi tudi pri železnici in pošti čisto mizo, kakor je že napravljena po večini drugih narodov. Nad "Marburger Zeitung" naj se pokaže sedaj vsaj nekaj - odstotkov pravične cenzure; saj derber je Inl medtem že izročil sta morala slovenska list njevici dr. Ivan Vuk. K državne-]če i,a svoji tvrdki niti razobesiti mu pravdništvu v..... iravdnistvu v Celje je preme- slovenskega napisa, potem se naj scen dr. Josip Požar, okrajni sod- ne pritožuje nad nasilnim postopa'-iwk v Kozjem. Dr. Vojteh Moče-1 njem. var je premeščen iz Celja k okrajnemu sodišču v Šoštanju. Sodni-, ka dr. Vladimir Travner in elr postopa« \ sa krivda zadene njega samega, mi odklanjamo odgovornost. 1-lpnririk ^ h^il ai m 1 v zad6vi zvonov je' kak»'- sliši- l ^ v^Iariboru stajmo, škofija določila enc vensko v vseh 4 letnikih. Nemški moč z dežele in Ljubljane. Ce so- - UeiteljiSeniki se izselijo na nem-dimo posedanjem položaju, se je žensk0 učiteljišče ,kjer bo-štrajk nahujskanih železničarjev do ^noVl paralclke. Ker g. prof. Vreze ne more poučevati na obeli in poštarjev — ponesrečil. Iz nastopa nemško social demokratičnih železničarjev in poštarjev je razvidno, da so se popolnoma udinjali nemškim naciona-lcem. Vse to govori zopet jasno, da so sociaklemokraški voditelji plačani o šate delo zraven pa tudi sami sebi pomagate, da ne boste suspenda-ni. Znano je, da če je član su-spendan, da nima nonbene pravice kaj zahtevati od dfuštva ali Jednote. Sobratski pozdrav Frank Erznoznik, tajnik, box 410, Frontenac, Kans. NAZNANILO. Vsi člani in članice dr. sv. Valentina št. 145, Beaverfalls, Pa. so uljudno prošeni, da prinesejo ali pošljejo svoje certifikate na prihodno redno sejo dne 9. febr. 1919. Kad bi namreč- videl če se vse pravilno ujema z društveno knji go, koliko posmrtnine in komu kdo zapušča za izplačilo in kolike je kdo določil za pogrebne stroške Jaz mislim, da nimamo vsegi tega natančno v društvenih knjigah označeno glede oporok čla"' nov(ic). Tudi se ne hudujte, ker bom< morali zanaprej nekaj več ases menta plačevati v Jednotino bla gajno. Tega ni nikdo kriv. Nihče ne more protestirati proti špansk influenci (Flu) ,ki je storila dost hudega celemu svetu. Bodimo ve seli ,da tudi nas ni pobrala. Josip Kemfelja, I .tajnik, 1527—2. Ave., Beaverfalls, Pa NAZNANILO. Iz uracla dr. sv. Mihaela št 163 K. S. K. J. Pbgh. Pa. se tem potoni naznanja članom, da sc vrši prihodnja seja (sednica) nedeljo, dne 9. febr. 1919 v naš dvorani 41a običajnem mestu. Prosim vse člane, da se te seje udeležite v velikem številu, ker imamo več važnih točk na dnevnem redu, katere bo treba rešiti Tudi vas opominjam na urad 110 naznanilo glavnega tajnika naše prizadete Jednote glede posebnega asesmenta. Prečitajte tc važno naznanilo, saj je bilo žt dvakrat v Glasilu priobčeno. Da ne bo nihče kaj ugovarjal čemu bo treba plačati ta dolar 50, ali 25c naj za gotovo prečite ono uradno naznanilo, jaz ne bom vsakemu posebej tega na seji razlagal. t Dalje uljudno prosim, brate Hrvate in sestre Hrvatice, tei vse Jugoslovane, ki še niso pri nobenem podp. društvu, da naj pristopijo k našem znanem društvu sv. Mihaela št. 163 K. S. K J. Mi plačujemo točno $7. — bolniške podpore na teden, a asesment pri drUštvu je samo 50c. Dalje opominjani člane, ki pozabijo plačati svoje asesmente. da se točno drže pravil K. S. K J. in društvenih sklepov (zapisnikov) ker drugače se bo ž njimi po pravilih postopalo. Tako je bilo sklenjeno 11a zadnji seji, koji član dolguje 3 mesece pri društvu, nima pravice pitati za podporo, ako v tem času zboli. S sobratskim pozdravom Matt^Brozenič, tajnik. Willard, Wis, Dragi sob rat in urednrk: Prosim, da priobčite sledeče vrstice, katere začenjam z zanimivimi številkami. Iz teh številk boste lahko razvideli naše delovanje« pastiria. in napredek pri naši sirarni tekom celega leta. \spehom; sveti stolica je pa zopet pričela z delom Pregovorila je'Anglijo, da je rav nala z moštvom podmorskih čol, nov, kakor z drugimi jetniki; pre govorila je Nemčijo, da je ravna la z Angleži, kakor prej. 4. avgusti 1915 je Nemčija zopet sprejelf papežev predlog za izmenjavo jet nikov, kateri niso sposobni za vo ja&ko službo, neglede na starost 12. avgusta 1915 pa je Anglija zo pet zahvalila svetega očeta prav prisrčno za njegovo človekoljubne delo. Papež se je zopet trudil, da b pripravil obe državi, ad bi se ze dini'le v starosti za civilne jetnike kateri so sposobni za vojaško služ bo; pa nobena država se ni hotela vdati. Glavna nesporazumnost pa je bila že odpravljena po posredovanju svete stolice . Odgovor, katerega je dala Fran- ne zadeve, da sta Francija in Nemčija odobrili papežev predlog. I?ekaj dni pozneje, 11. februarja, je sporočil Mgr. Francesco Mar-chetti Selvagiani, poseben papežev poslanec v Bernu, da se je po posredovanju Španije in Švice vrnilo 1,600 francoskih in 3,000 nemških civilnih jetnikov. Čez kak mesec je odšlo 20,000 francoskih ujetnikov, največ žen in otrok, iz zavzetega dela Francoske skozi Švico v južno Francijo. Kako je sveti oče poravnal raz-por med Turčijo in Anglijo,, se vidi največ iz dokumentov, katere je poslal Mgr. Dolci v Vatikanu. Iz gotovih vzrokov se je v vatikanskih arhivih našlo zelo malo dokumentov pisanih po zaveznikih. Najdejo pa se dokazi za zgodovino, katero ravnokar opisujemo. V začetku je bila turška' vlada pri t>ravljena vstreči papeževemu predlogu in je isto predlagala zaveznikom. Turčija je dala popolno prostost ženam in otrokom; samo za može je stavial pogoj, da ne smejo biti nad; šestnajst in ne manj, kakor petdeset let stari. Turčija pripoveduje, da je oku Srbi Hrvati in Slovenci. Iz Amerike bilo na tisoče prostovoljcev le -tam, in ko *o se izvežbali in izurili pri Bizerti severni Afriki, so Sli v Srbijo, da žrt jjoevuanerske akomadačdomu toinaro tvujejo svoja življenja, če treba, v bo ju proti sovražniku. Bili so možje, k so zapustili dobre službe v Ameriki, k so zapustili žene in družine in udobne domove, in vedeli so, koliko smejo u pati na svoj povratek. Zatorej imamo pravico govoriti o svobodi, ker smo pokazali ameriškemu narodu, da se ?namo boriti zanjo. Bil je zelo nenavaden primer dese tih bratov iz Gary, Ind., sinov ene ina tere, ki so se prijavili kot prostovplj ei, in spominjam se, kako navdušeno je bilo občinstvo ob njih odhodu na fronto. Pozneje sem našel enega teh bratov le tam — našel sem ga ležeče ga v svoji krvi, s kolčnico zdrobljeno Vprašal sem ga, kje so njegovi bratje "Jaz ne vem, kje so," je odgovoril "ali slišal sem, da je bil eden izmed njih ranjen, — slišal pa nisem ničesar glede ostalih".' — In rekel mi je s svojimi bledimi ustni in svojim slabim glasom: "Pozdravite moje prijatelje v Gary." In to bom storil. In na tisoče Irugih je iz Pitsburgha, iz Indianapo-lisa, iz Clevelanda, San Francisco, Gary, Chicago, iz rudnikov v Montani, Minnesoti, Coloradu, Michiganu, Penn-. Iva o i ji in Utah in* drugih držav. Hodeč po bojiščih, sem imel s seboj zapisano knjižico, in kadarkoli sem našel ranjenega vojaka, ki je govoril angleški, sem zabeležil njegovo ime in imena njegovih prijateljev. Mnogo jih je bilo, ki so ležali v solnčni vročini z gnojnimi ranami lačni in žejni in smrtnih težavah, ker ni bilo ambulance, da bi jih prepeljala za linije. Vča sih so bili tri dni brez pomoči. Na nekem mestu sem jih našel 24 tik ceste v nikogaršni deželi. Pet milj ceste je bilo troba zgraditi in ambulance so čakale, da so, cesta dovrši, preden so mogle prepeljati te ranjence v ozadje. Tretji dan sem jih našel in nikdar ne l>ozabim njihovih krikov: "Za božjo voljo, malo vode!" Storili smo, kar smo mogli zanje, ali mnogo se ni dalo storiti. Kar ostati so morali tam. Dva izmed njih sta bila mrtva. Postavite si pred oči, če morate, ranjence, ležeče tri dni brez hrane, celo brez kaplje vode, v strašni solnčni vročini, s strupom njih ran razširjajočim se po njih teJesih! Našel sem tri prostovoljce iz Amerike med njimi. Ali je kateri narod trpel kakor ta? Ali je kateri narod dal več, nego smo mi? Jaz pravim, da »mo izvršili naš delež za zaveznike plemenito. In storili' smo še voč za zavezniško stvar. Kdo ima pravico, kdo ima prvo zahtevo uvaževaraja od ameriškega naroda,, kakor tudi od drugih za-zaveznikov? Jaz pravim, da Vi? Zakaj? Ker »o Jugoslovani vzdrževali domače ognje gorefce. Kje bi bila vojna, da niso premogovniki ostali v de-lovršbi? in kdo je delal v njih? Jugoslovani večinoma. Kaj bi postalo iz tvornic, ki so izdelovale bombe in ka-none, ako bi ne bilo jekla in železa? Jugoslovani so pulili železno rudo iz zemlje. V naših bakrenih rudnikih v Montani delajo Jugoslovani. Ko je »bila ruda spravljena na površje, kdo je pomagal topiti jo v dovršene proizvode v velikih tovarnah v Gary, South Chicagu, Jolietu, Pittsburgu? Z znojem svojega čela, z nadčloveškim delom je Slovan izdeloval iz jekla in bakra orožje za uničenje sovražnika. Slovan je, ki je vzdrževal domače ognje goreče in zato imamo pravico, da se nas sliši sedaj. Malo narodov je, ki so pomagali več v tej vojni. Resnico govorim. Nočem na nič devati poročil drugih, toda z veseljem pravim, da naš predsednik ve to. Amerika ve to, in enkrat pozneje bomo dobili pripoz-nanje za naše pri zadeve. Sedaj nam je samo na tem, da dobimo pomoč, in Amerika ne bo pustila naroda, kakor je naš, poginiti. Pokazali smo so premočne, premoške, pre-zveste, da bi se dali iztrebiti raz zemeljsko oblo. Zato smo se zbrali, da rešimo ta narod, in prizivamo ameriško ljudstvo za pomoč. V Ameriki jo od 700,(XX) do 1,000,-(XX) Jugoslovanov. Prišli smo semkaj kot tujci in Amerika nas je rada sprejela. Ravnala je z nami prijazno in postali smo marljivi državljani te velike ropublike. Naučili smo se jezika in običajev. Postali »mo srečni in u-spešni v primeri z našimi brati v Evropi. Vendar se krvhe vezi- ki nas vežejo z našimi brati onostran morja, ne morejo pozabiti in tiste vezi zahtevajo sedaj svoj davek. Pred to vojno ste jim j »omagali, o! kako ste skrbeli zanje, za svojce tam v domovini. Ali niste prihranili vsak mesec pet ali deset dolarjev in jih poslali kakemu bratu ali sestri, ali svojemu ubogemu priletnemu očetu in materi? Ali niste storili tega, in ali ne bi bili radi storili še več? Naša statistika* kaže, da ste poslali na milijone dolarjev vsako leto. To pomeni, da je bilo Vaše srce z Vašimi ljudmi v stari domovini. Pa prišla je vojna in Štiri leta niste mogli storiti ničesar zanje. Med temi štirimi "Ameriško ljudstvo ne verjame, da ste zedinjepi. Pokažite nami" No, odkod pa prihaja ta misel o teh 99, strankah? Od.sovražnika! To je ded-ščina 200 Iet;'fo je ead semen neslo-! ge, katera je zasejal sovražnik, da pospeši neporazumske prepire in ljubosumnosti med nami v svrho, da slovanski narod rke postane močan. Huj-skali so brata proti bratu, trosili laži med nas. Napravili so nas blazne, tako da nismo nikdar izvršili ničesar. In posrečilo so jim je, o Bog! kako so se jim posrečili njih zlobni načrti. In mi, bedaki, smo jim verjeli. Pred to vojno smo komaj vedeli, da smo en narod. Veliko hrupa so delali o razliki med katdliičani 2n pravoslavnimi,' naprav-ljali versko nesložnost, kjer ni bilo nobene! Dali so Srbom cirilico in drugim latinico, tako da nismo mogli citati pisave drug drugega. Dali so različen pravopis Srbom, tako da nismo mogli razumeti ali čitati časopisov drug drugega. Dali so del naše domovine Avstriji in drugi del Ogrski in tretji I talij i. Še veČ gradili so železnice na tak način, da jo bilo ustreženo njih lastnim trgovskim svrham, ampak tako, wla ni bilo nobene zveze med raznimi di?li naše domovine. Započeli so razne politične stranke, vse organizira ne po avstrijskih agentih, da so se rojaki bojevali med sabo. O, zakaj smo se dali zvajati? Zakaj nismo storili ka kor Čehi in jim rekli "Tam drži pot na Saksonsko! Spravite se!' Stali so zedinjeni, in \endar so kalvknc? in katoličani in socialisti na Češkem, vse vrste politike in ver. Ko je prišel Ma saryk, so ga vsi sprejeli Kot predsednika nove vlade. Nobenega prepira ni bilo, nobenega brtjevanja. Vsi so bili zedinjeni. Te stvari le omenjam, da? pokažem, kdo nas je razcepil. Naši sovražniki so nas Tazcepill v svrho. da se okoristijo z našo slabostjo. In celo sedaj poskušajo razdeliti nas. O. nikar jih ne poslušajte! Brez ozira na našo vero, našo politiko, nase mišljenje vidim v. vsakem izmed Vas zgolj človeški obraz, obraz svojega brata in svoje sestre, in ničesar drugega nr> pripoznam. Pozdravljam Vas vse kot svoje brate ist-* krvi," Razne vesti. Spor med Karolom in Žito. Praga, Češko, 2. fehr. —r Lisi " Prage r Tageblatt" je priučil te dni senzacionelno vest, da se 1») najstrašnejšimi leti njihov?h življenj bivši avstrijski, cesar Karel ločil jim niste mogh poslati ničesar, pa da 0(1 svoje žene Žile. Med (obema je Sto še tako želeli. Sedaj je prišel mir nnsta} "hml spor glede zjiačllne^ in lahko poplačamo svoj dolg, — lahko popravimo zamudo za tista leta, ko jim nismo mogli pomagati. In sedaj vprašujete: "Kako morem kaj poslati svojcem v stari domovini? Ali ni kako poti, da jim pomagamo? V izo- S tem se bo odpomoglo ljudstvu, da bo dobivalo zopet celo odmerko kruha tekom prihodnjega tedn£, kar ni bilo na Dunaju v navadi že več meseeev. Stalen dopust za vojake. Washington, D. C. 3. febr. — Vojni department je pooblastil generala Pershinga. da lahko takoj pošlje domov na stalen dopust vsakega vojaka, ki ima morda doma bolne sorodnike, ali da je njegova družina v revščini. Bolgarsko-srbska zveza. Pariz, Francija, 3. febr. — O demur se pred dobrim mesecem nikomur ni dozdevalo, se je pričelo zadnje dni tukaj pogajali, to je za bolgarski srbsko federacijo v eno posamezno državo. Sovraštvo med tema dvema narodoma je malo pojenjalo ter se je začelo misliti na skupno zvezo. »Srbi priznavajo, da so Bolgari opravičeni do gotovega dela ozemlja v Macedoniji; Macodonija torej ne bo postala avtonomna, a-li samostojna država, ampak se bo skušalo narodnostno mejo določiti in urediti s sporazumom potom plebiscita. Srbi odobravajo ta načrt bolj, kakor da bila Makedonija avtonomna. Iz vsega tejra re da lahko sklepali por pisma princu Sikstu v zadevi pre mirja. To je glavni vzrok spora med bivšim avstrijskim cesarjem in njegovo ž°no. Že začetkom leta 1017 je bivša avstrijska cesarica Žila očitno in jasno pokazala svojo simpatijo s Francijo. Meseca marca istega leta je mjen-~TSIož, cesar Karel vsled prigovarjanja Zite pisal parmskemu (princu Sfkstu, bratu Zite,. zanimivo pismo, da je bila Avstrija pripravljena že tedaj skleniti mir; JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE NA MIROVNEM KONGRESU. i Pariz, Francija, 3. febr. — Ena izmed najtežjih in najbolj zamotanih točk konference — jugoslovanski italijanski spor — pride tekoči teden na dnevni red, mirovnega kongresa. Predsednik Wilson je skušal doseči med italijanskim delegatom Sonninom sporazum, kar se mu pa ni posrečilo. Italija je predložila mirovnemu kongresu svoje zahteve. Italija hoče imeti: Trentin (južno Tirolsko) do Brennerjevega prelaza; dalje Trst. Istro, Heko, Zader, Še-,)e"ik . vet'Ji dalmatinskega o-točja in Avlono. Dalje hoče imeti Italija Albanijo pod svojo zaščito, tako tudi nekaj aegejskih otokov, katere je izgubila Turčija v minuli tripolitanski vojni. Vendar Italija odobrava, da naJ se nekaj dalmatinskega obrežja in otokov nevtralizira; pri tem misli namreč na one, do katerih ni Italija opravičena. Ce bi Francija in Anglija razširile svoja kolonijalna posestva v Afriki, tedaj bo zahtevala Italija tudi* drl Eritreje in Tripolisa. Grške zahteve. Pariz, Francija, 3. febr. — Da ues je bil poklican pred najvišji mirovni svet grški ministrski predsednik Venizelos, ki je pri tej priliki predložil mirovne pogoje in zahteve svoje države. fVhoslo-vaški' mirovni delegatje bodo zopet jutri zaslišani. Bivši avstrijski cesar Karel se je poročil 1. 1911 z burbonsko in parmsko princcsinjo Žito, rodom Italijanko. Ta dvojjjca ima sedaj 5 otrok. Amerikanci poslali živila na Dunaj. Dunaj, Avstrija, 1. febr. — Danes je došel semkaj oddelek a me. riških vojakov, broječ 100 mož, ki je dovedol s sabo prvo pošiljatev živil za bedne Dunajčane. Rooseveltov spomenik. New York, N. Y., 2(i. Jan. — Takozyana "Peoples Social League" iz New Vorka že sprožila misel, da naj se postavi v trajen spomin pok. bivšemu predsedniku liooseveltu velikanski spomenik na našelniškem otoku Ellis Island, nedaleč od kipa boginje Svobode. Stroške za zgradbo tega spomen i- liiuiauapviin, mu. vcu. »I. ItOO, XVUS J\ 1- d.lAAAAA CJ_____,1 OT _______• miA T\ v. v. . URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. i i I\!11* jo treba koncem vsakega leta napravili finančna letna poročita na državne zavarovalninske oddelke, in ker ta poročila povzročijo izvanredno veliko dela,, radi tega bodo gotove in manj važne • v.-.ri nekoliko /.»ostale. Prosim cenjena krajevna društva, da imajo nekoliko potrpljenja, če ne bode vse delo točno izgotovljeno, kajti vse ; t Ul ^ na vrsto in kakor hitro se izdela in odpošlje finančna poročila na državne zavarovalninske departmente in pripravi statistične podatke in druge potrebne račune za poročilu o vrednosti certifikatov : valuation report), pride vse drugo na vrsto, ki se bo kakor hitro 1110 <;oc*c rešilo in izgotovilo. Prosim torej nekoliko potrpljenja. Z bratskim pozdravom, ' ' »V Josip Zalar, gl. tajnik. , - f XI. IZKAZ izplačil nakazanih Mr. A. Mitchell Palmer, Alien Property Custodian (oskrbnik tujezemskeg-a premoženja), Washington, D. C. Zadnjič noročana svota $51,773.00 2)749..,. . . . . Primož Košir ......... 5.... . .$ 900.00 11463____ . .. . Anton Kolčne ........ .. 15____ .. 800.00 20345____ . .. .Jožef Matesich ....... ... 43.... .. 900.00 20585____ .. .'.Alojz Sfiligoj ........ .. 47.... .. 800.00 20161____ . . . .Josip Klun ........... .. 56____ .. 1000.00 22)10. ____Mate Skrbin .......... .. 64.... .. 800.00 16773.... ....Peter Mihalič.......... . . 89..... . . 800.00 1H544.... . .. .S:etirti PeriČek-Graša .. .. 89____ . . 800.00 20231____ .....lohn Benkovich....... .. 89.... .. 800.00 20745... . .. .Matija Matič ...... .. 89.... .. 800.00 16157.. . . ...(Jeorge Miti .......... ..113.... .. 900.00 22S34.... ......Frank Skrajnar .... ..151.... . . 350.00 21308____ Skupno nakazana izplačila .................j.. . $63,323.00 Nakazano 31. januarja 1919. P.-ai<- - istopnike zgoraj imenovanih društev prosim, da blago-v. iijo to vpoštevati in izplačilo v knjižiti v zastopniško knjigo. Z bratskem pozdravom Josip Zalar, gl. tajnik,. Clavni urad K. S. K. J., 31. januarja 1919. SPREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC. Pristopili člani. K društvu sv. Jožefa 41 v Pittsburg, Pa. Cert. štev. 22891, Rilita-rič Alojz, rojen 1902. R. 16. $1,000.00. Sprejet 26 januarja 1919. Društvo šteje 93 članov (ic). KdruŠtvu sv. Mihaela št. 152 v S Deering, Tli. Cert. štev. 22890 Rupčič Anton, r^rjen 1886, R. 33. $1000.00. Sprejet 20. januarja 1919. "Društvo šteje 86 članov(ie). Pristopile članice. K društvu sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa. Cert. štev. 8723, Gluk-čič Koza, rojena 1S94, R. 25, $1000.00. Cert .štev. 8724, Miketič Jaga, jena 1900, R. 18, $1000.00/ Sprejeti 25. januarja 1919. Društvo šteje 39 članov (ic). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št s,22. Zadnikar Ana, rojena 1892, R. 26, $1000.00. Sprejeta 3. septembra 1918. Društvo šteje 99 članov(ic). Suspendovani člani zopet sprejeti. K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 14032, Janez .Josip, R. 21, $500.00. Zopet sprejet 2 januarja 1919. Društvo šteje 484 članov (icL t K' društvu Marije Device št. 33 v Pittsburg, Pa. Cert. št. 9528, Spišič Nikolaj, R. 29, $500.00. Zopet sprejet 11. januarja 1919 Društvo šteje 163 članov(ie). K društvu sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm. Minn. Cert. št. 20701, Klun Karol, R. 26; $1000.00. Zopet sprejet 19 januarja 1919. Društvo šteje 64 članov(ic). K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. Cert. št. 11909, Savoren Marija. R. 40, $1000.00. Zopet sprejet 14 januarja 1919. — Društvo šteje 166 članov(ic). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. Cert. št. 5201, Horvat Rudolf, R. 19, $1000.00. Cert št 16110, Vraničar Josip, K. 22. $1000 00. Zopet sprejet 17. decembra 1918. Društvo šteje 201 člana(ieo). / Suspendovane članice zopet sprejete. K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 1637, Laurie Ana, R. 22, $500.00. Zopet sprejeta 2 januarja 1919. Društvo šteje 485 članov (ic). K društvu sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn. Cert. št. 807. Brajan Marija, R. 36, $500.00. Zopet sprejeta 19 januarja 1919. Društvo šteje 63 članov(ie). , K društvu Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. Cert. štev. 2534 Cernič Marjeta, R. 32, $250.00. Zopet sprejeta 17. januarja 1919. Dru Štvo šteje 208 članov (ic). Frane, R. 17, $1000.00. Suspendovan 27 januarja 1919. Društvo šteje 481 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert. št. 6463, Mc-Cabe Eugene, R. 29, $1000.00. Suspendovan 19. januarja 1919. Društvo šteje 282 članov(ic). Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. štev. 18051, Zarkovič Peter, R. 18, $1000.00. Suspendovan 22. januarja 1919. Društvo šteje 483 članov(ie). Od društva sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans. Cert. Št. 16029, Bukovac Ivan, R. 17, $1000.00. Suspendovan 20. januarja 1919. Društvo šteje 82 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont. Cert. št. 15491, P.rnčieh Ilija, R. 39, $1000.00. Suspendovan 21 januarja 1919. Društvo šteje 132 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v East Helena, Mont. Cert. štev. 22421, Kačič Štefan, R. 33, $1000.00. Suspendovan 22. januarja 1919. Društvo šteje 57 čilanov(ie). Oil društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 6863, Ker-žič Jurij, R. 24, $1000.00. Suspendovan 12. januarja 1919. Društvo šteje 197 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo. Cert. štev. 21318, Pašič Ivan. R. 18, $1000.00. Suspendovan 25. januarja 1919. Društvo šteje 88 članov(ie). Od društva mv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. Cert. št. 21218, Požar Nikolaj, R. 31, $1000:00, Suspendovan 23. januarja 1919. Društvo šteje 105 članov(ie). , Od društva jVfarije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich. Cert. št. 19125, Mance Luka, R. 39, $1000.00. Suspendovan 19. januarja 1919. Društvo šteje 42 elanov(ic). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimoiintain, Mich. Cert. št. 15356, Padnar Jcsip, R. 22, $1000.00. Suspendovan 28. januarja 1919. Društvo šteje 40 članov(ic). , Od društva sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111. Cert. št. 17957, Zima Mihael, Raz. 27, zavarovan za $1000.00. Suspendovan 27. decembra 1918. Društvo šteje 123 čl.unov(ic). Od društva sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. Cert. št. 22262, Cernič Matija. R. 37, $500.00. Suspendovan 21.januarja 1919. Društvo šteje 41 članov C ie). Od društva sv. Petra in Pavla št. 91, Rankin, Pa. Cert. Št. 19189, Bcrkavič Franc, R. 16, $500., Suspendovan 19. januarja 1919. Društvo 1st oje 121 članov (ic). Od društva sv. Srca Jezusovega št. 166 v So. Chicago, 111. Cert. št. 22839, (i rabo vac Ivan, R. 23, $1000. Suspendiran 26. januarja 1919. j Društvo štejc'34 elanov(ic). Suspendovane članice. Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert. št. 5245, Liberšar Ana. R. 22, $1000. Suspendovana 20. januarja 1019. Društvo šteje 404 Člane (ice). Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert št. 581. Pod-laj Marija. R. 18. $500. Suspendovana 19. januarja 1919. Društvo šteje 281 članov (ic) Od društva sv. Janeza Krstnika št. 13 v Biwabik, Minn. Cert. j št. 4476, Praznik Neža, R, 28, $1000.- Suspendovana 5. januarja 1919. j Društvo Šteje 53 člano«v(ic). Od društva sv. Jožefa št. 103 v" Milwaukee, Wis. Cert. št. 4010, Sepič Apolonija, R. 41, $1000. Suspendovana 21. januarja 1919. Drills t. v o šteje 96 članov (ic). Od društva Marije Pomagaj* št. 147 v Rankin. Pa. Cert. št. 8330, Klemenčič Katarina. R. 25, $1000. Suspendovana 19. januarja 1919. Društvo šteje 50 člano"i (ic). Od d Hi št v a Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 8544, Sijiolie Marija, R. 18, $500. Suspendovana 22. januarja 1919. Društvo šteje 184 članov (ic). ^ i I • • Prestopili člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111., k društvu sv. Aloj zija št. 47 I Chicago. 111. Cert. št 19138, Schwab Jacob. R 25, $1000. Cert. štev. 12265, Simee Johan, R. 19, $500. Prestopila 11. januarja 1919. Prvo društvo šteje 265 članov(ie), drugo društvo šteje 103 člane(iee). Od društva m1. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111., k društvu sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111. Cert. št. 16794, Seme Anton, R. 27, $1000. Prestopil 21. decembra 1918. Prvo društvo šteje 116 čla-nov(ic), drugo društvo šteje 77 članov(ic) Od društva sv. Vida Št. 25 v Cleveland, Ohio, k društvu sv. Družine št. 136 v Will a ixl. Wis. Cert. št. 22418, Novak Johan Rev., R. 34. $250. Prestopil 29. decembra 1918. Prvo društvo šteje 482 članov(ic), drugo društvo šteje 69 članov(ie) Od društva sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., k društvu Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111. Cert. štev. Kobe Jurij. R. 40, ■f lOOO. Prestopil 15. decembra 1918. Prvo društvo šteje 102 elana(ice), drugo društvo šteje 231 elanov(ie) Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., k društvu -sv. Roka >t. 113 v Denver, Colo. Cert. št. 2485, Štefanič Jurij, R. 19, $1000. Prestopil 4. januarja 1919. Prvo društvo Šteje 196 članov(ic), drugo društvo šteje 58 članov (ic). Od društva sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn., k društvu Marija Zdravje Bolnikov št. 94 v Sublet. Wyo. Cert. št. 12472, kočnik Anton, 1? 22. $500. Prestopil 15. decembra 1918. Prvo društvo Štteje 63 članiv(ie), drugo društvo šteje 34 članov(ic). Od društva sv. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, 111., k društvu sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. Cert. št. 10205, Glavan Johan, R. 39. Prestopil <8 decembra 1918. Prvo društvo šteje 77 članov (ie), drugo društvo šteje 70 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn., k dru štvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 21964, Zadnikar Lav-renc, R. 34, $1000. Prestopil 25. novembra 1918. Prvo društvo šteje 98 •lanov(ie), drugo društvo šteje 484 elanov(ie). Prestopile članice. Od društva sv. Cirila in Metoda št. v Joliet, 111., k društvu sv. rreh Kraljev -št. 98 v Rockdale, III. Cert. št. 4749, Seme Katarina, R. .'2, $500. Prestopila 21. decembra 1918. Prvo društvo šteje 115 čla-iov(ic), drugo društvo šteje 78 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., k društvu sv. Roka št, 113 v Denver, Colo. Cert. št. 3994, Stefanič Marija, R. 19, $1000. Prestopila 4. januarja 1919. Prvo društvo šteje 195 članov(ie), drugo društvo Šteje 59 članov(ie). Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., k društvu sv. Ane št. 139 v La Salle, 111. Cert.'št. 6310, Špillar Marija, R. 24, $500. Prestopila 20. decembra 1918. Prvo društvo šteje 206 članov(ic) drugo društvo šteje 44 članov(ie). : - j j Od društva Marije Čistega Spočetja št. 80 v So Chicago, 111., fr društvu Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. Cert. št. 3588, Ivuša? Ilelena, R. 29. $1000. Prestopila 8. decembra 1918. Prvo društvo šteje 155 članov (ie), drugo društvo šteje 208 članov (ie). Od društva Marije Čistega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio, k dru •tvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 7510, Setina Jožefa R. 20, $1000. Prestopila 10. novembra 1918. Prvo društvo šteje 4r članov(je), drugo društvo šteje 483 elanov(ic). Od društva sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind., k društvu kv. Družine št. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. st. 7453, Ko« Rozi, R 29, Odstopili člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. št. 16620, Cuč-nik Alojzij, R. 24, $500. Odstopil 19. januarja 1919. Društvo šteje 267 članov(ic). Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimoumtain, Mich. Cert. št. 21866, Tomac Peter, R. 43, $500. Odstopil 1 januarja 1919. Društvo šteje 41 članov(ic). Odstopile članice. Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. Cert. št. 5530, Ceplak Ana, R. 28, $250. Cert. št. 3401, Porenta Alojzija, R 18, $1000. Odstopile 19. januarja 1919. Društvo šteje 206 člaiiov(ic). Od društva Marije Čistega Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo. Cert. št. 5275, Rigler Ana, R. 17, $1000. Odstopila 15. januarja 1919. Društvo šteje 61 članov(ie). Josip £alar, glavni tajnik. POPRAVEK. V zadnji številki priobčenem finančnem poročilu gl. tajnika se je minilo nekaj neljubih tiskarskih pomot in sicer na 4. strani: V drugi naslovni rubriki pri vrhu je bila izpuščena vrsta: Skupno število članov (ic) dne 31. decembra 1918. V dvanajsti rubriki pri vrhu naj se čita: Za patrijotiden sklad. V označbi krajevnih društev: St. 54 dr. Srca Jezusovega Chisholm Minn. St. 68 dr. sv. Barbare je odveč. Od štev. 69 dalje do št. 167 naj se čita povsod eno vrst* višje. Na primer št. 69 šteje 22 članov itd., štev. 70 šteje 112 članov itd. Na sedmi strani med umrlimi člani: Mladinski oddelek (Vrtif. 3071 Frank Verbič, star 6 (šest) let, mescev, 5 dni itd. Uredništvo. 11 t ZAPISNIK SEJ GLAVNEGA ODBORA K. S. K. JEDNOTE od 13. do 17. jan. 1919. Prisotni odborniki: Predsednik Paul Schneller. Glavni tajnik Josip Zalar. Blagajnik John Grahek. Nadzorniki: Joseph Dunda, Martin Nemanič, Math. Kostain-sek, John Mravintz in Frank Frančič. Predsednik otvori sejo dne 13. jan. ob pol deseti uri dopoldne, nakar se bratje nadzorniki podajo na svoje delo in prično z revizijo knjig in računov, ki traja od 13. do 15. jan. dopoldan. V torek dne 14. jan. popoldne vdeleži se seje tudi brat Ivan Zupan, urednik in upravnik Jednotinega Glasila, ki prinese s seboj knjige, da jih predloži nadzornikom v pregled. Dne 15. jan. ob pol drugi uri popoldne otvori predsednik Scnnelller sejo, ter vpraša brate nadzornike, če so s svojim delom gotovi, kakor tudi v kakšnem položaju so našli knjige in račune. Predsednik nadzornikov na to poroča, da so nadzorniki pregledali vse vrednostne listine, knjige in račune glavnega tajnika in blagajnika Jednote, ter one urednika Glasila. Dalje poroča, da so našli vse v lepem redu in da so knjige od strani nadzornikov podpisane. Izjavi nadzornika Dunde pritrjujejo tudi ostali nadzorniki. Pokliče se javnega notarja, ki zapriseže nadzornike in potrdi njih podpise. K seji pride odvetnik F. J. Wise in Mrs. Bole, vdova pokojnega člana Antona Bole od dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, III. Da se ju ne pusti predolgo čakati, se določi, da pride zadeva pok. člana Antona Bole prva v razpravo. Odvetnik, zastopajoč vdovo pok. člana Bole, izjavlja, da je prišel, da se z odborom pogovori, radi pokojnikove posmrtnine, katero je imel pok. označeno v certifikatu kot vplačljivo svojim starišem. Ker je pa bil pokojnik oženjen in zapušča vdovo, radi tega smatra, da je na podlagi pravil vdova opravičena do pok. posmrtnine. Sklene se, da se zadeva vzame na-znanje in pozove brata R. F. Kompare-ta, odvetnika Jednote, k seji ,nakar se bo zadevo rešilo v smislu razsodbe Jednotinega odvetnika. Nato poda glavni tajnik svoje poročilo. POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA. predloženo glavnim uradnikom in nadzornikom K. S. K. Jednote na seji dne 15. januarja 1919. (lospod glavni predsednik in nadzorniki: Zaključili smo drugo polovico poslovnega leta in tako dovršili fiskalno leto 1918. Podati Vam hočem nekoliko pregleda o poslovanju druge polovice minulega leta in ob enem tudi za celo fiskalno leto 1918. Pred vsem pa moram pripomniti, da zadnja polovica pretečenega leta in posebno še meseci oktober, november in december bodo ostali zgodovinskega pomena za našo Jednoto, kajti ravno v omenjenih treh mesecih je prestala naša organizacija največjo preizkušnjo kar smo jih še katerikrat doživeli. Vsled tega Vam tudi ne morem podati tako povoljnega računa za zadnjih šest mesecev minulega Leta, kakor sem ga Vam podal v prvi polovici ali prejšnja leta. Preostanek 1. julija 1918...........................$566,435.21 Od 1. julija do 31. dec. 1918 smo skupaj prejeli od društev............................. $106,133.60 Obresti za isti čas so znašale................ 13.389.83 Najemnina glavnega urada in poslopij........ Bonus pri zamenjavi obveznic W. Va. Water and Electric Co......................... Povračilo premije od zavarovalnine proti požaru pri posestvu na Indiana cesti.......... 972.60 200.00 2.4" Skupni prejemki šest mesecev ...........$120.697.90 120,697.90 Izplačalo se je: Smrtnine..................................$174,737.11 Poškodnine................................................................6,300.00 Bolniške podpore......................................................220.00 Dotečene obresti pri nakupu obveznic in vladnih zadolžnie (Cert. oh' Indebtedness)________185.42 Upravni stroški ............................ 11,108.03 $687,133.11 Šestmesečni stroški ............ Preostanek 31 .decembra 1918 ......$192,550.56 192,550.56 ... .$494,582.55 Pregled dohodkov in stroškov za ^eto 1918. Preostanek 1. januarja 1918 Od društev prejeli......... Od hipotek ............... Od bančnih vlog.......... Od obveznic.............. Od čekovnega prometa .... .$522,652.28 216.176.90 Obresti: .......$ 4,578.77 531.67 21,629.71 659.30 27,399.45 t Najemnina: Od poslopij..... Od glavnega urada 973.00 480.00 1,453.00 Bonus pri zamenjavi obveznic. ...••. Bonus pri nakupu obveznic......... Povrnjena premija od zavarovalnine« 200.00 800.00 2.47 # ». Sknpni dohodki ,...........$246,031,82 246,031.82 • $768,684.10 Izdatki: : Plačana smrtnina ..........................$237,632.11 Plačana poskodnina .......'.......i......... 9,650.00 Plačana bolniška podporni ................... 280.00 Povrnjeni ases. za centr. bol. podpore.. • •...... 1,545.25 Dotečjene obresti pri kupljenih obveznicah...... 610.43 V pravni stroški ..........• •.......... 24,383.76 Skupni stroški ..........................$274,101.55 274,101.55 Preostanek 31. decembra 1918......- .;.............$494,582.55 Denar naložen. N« hipotekah . . ...........................$ 89,750.00 Na bančni vlogi ............................ 1,250.00 Na obveznicah,........................................380,700.00 • ' Na posestvih.....%.......................... 8,500.00 Jednotina hiša ............................. 9,000.00 Čekovni promet..........................., 5,382.55 494,582.55 ) Poleg tega je pripadal Jednoti ob zaključku^ leta 1918 še sledeči denar: { Se neplačani asesment od strani društev......$ 194.59 Dotečene obresti še ne vplačljive........................4,396.51 * Dotečene obresti vplačljive, še neplačane............232.50 Se ne plačana najemnina......... ........................"~56.13 Premoženje Jednotinega Glasila .......................1,159.89- Inventar Jednote............................$ 4,239.36 10,278.98 Skupno Jednotino premoženje ....... y...........$504,861.53 Dolg Jednote: Neplačana smrtnina........................$ 53,686.15 Neplačana poškodnina............................................50.00 Neplačana bolniška podpora.......................100.00 Dolg društvom ..................................81.62 Vrhovnemu zdravniku Jednote....................91.25 54,009.02 Či3to premoženje .................................$450,852.51 Dne 1. januarja 1918 je štela Jednota skupaj......12,914 članov(ic) Tekom leta jih je pristopilo...................... 595 " 22183 FRANK IN'flHAR, član društva sv. Alojzija 161, Gilbert, Minn. Pristopil k Jednoti 16. februarja 1917. Zavarovan*sa $1,000.00. Razred 20. Kakor se poroča, je bil ubit v vojni med 3. oktobrom in 10. novembrom 1918. Ker še ni uradnega mrliškega lista, se posmrtnina ni izplačala. Dediči opravičeni do $500.00. Kompromisirana smrtninska izplačila. Tekom leta 1918 so bila kompromisirana sledeča smrtninska izplačila : i 5961 ANTONIJA DOMITROVIČ, članica društva sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa. Umrla 20. deceiribra 1917. Zavarovana za $1000. Ker je bila pokojna članica tudi članica dr. sv. Roka 15, Alle-| , gheny, Pa., *bila tudi pri tem društvu zavarovana za svoto $500. radi tega je znašala njena zavarovalnina pri Jednoti $1,500.00. Ker pa Jednotina pravila oziroma charter določuje, da noben član Jednote ne more biti zavarovan za več nego. $1000.00, radi tega se je izplačalo $500.00 na podlagi certifikata pri druš-tvu £t. 15 in pri društvu št. 92 $500.00. Kompromis napravljen med Jednoto in dediči za omenjeno svoto in izplačilo se je nakazalo dne 13. aprila 1918. 22376 JAKOB SARIČ, član društva sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., star 28 let, zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 26. maja 1917. Umrl dne 17. maja 1918. Vzrok smrti: Jetika. Ker ni bil 'z raznimi državami in posebno veliko posla je bilo pri pridobivanju postavnih dovoljenj v različnih državah. Poleg tega je kuga «p«w ska influenca, ki je spravila v prezgodnji grob veliko število članov in članic najlepše življenske dobe, napravila nepričakovano veliko dela radi izvanredno mnogih smrtnih slučajev. Vse to je bilo vzrok, da se je delo v glavnem uradu s precejšnjo težkočo in z največjim naporom opravljalo. Nemogoče je bilo delo opraviti pravočasno in točno, toda storilo se je vse in to v najkrajšem času ko mogoče v kolikor so dopy, ščale okoliščine. Priporočilo in navodilo. Poročal sem, da smo izgubili vsled španske influence in pljučnice J 49 članov in članic. To je število, ki mi je do sedaj naznanjeno, mogoče jih je še kaj več, toda ne vem, ker nisem še prejel naznanil od društev. Zaradi omenjenih smrtnih slučajev je Jednota zgubila lepo število članov in članic in pri tem tudi ogromno svoto v znesku $1:57,-250.00. Ker je pa neobhodno potrebno, da se omenjeni znesek nadomesti v Jednotino blagajno ,radi tega stoji pred Vami, dragi mi uradniki, največje vprašanje, ki ga je treba povoljno rešiti v zadovoljstvo celokupnega članstva in v obrambo za obstoj Jednote. Zavedam se, da je najtežavnejši posel za uradnike Jednote, razpisovanje posebnih ases-mentov. Toda na drugi strani se zavtdam zopet dolžnosti, ki leži "na ramah vsakega poedinega glavnega uradnika Jednote. Odgovornost vsakega glavnega uradnika je zelo velika in zahteva njegovo eneržijo, član Jednote eno leto dni, radi tega se je dedičem nakazalo na če hoče pravilno rešiti svojo uradniško dolžnost. Nikoli poprej v z go. podlagi pravil točka 190 A. le polovico posmrtnine v znesku $500.00. 8430 JOŽEFA MURN, članica društva Marjje Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 25. januarja 1918. Umrla 23. nov. 1918. Vzrok- rmrth Jetika. Ker ni bila članica Jednote leto dni, radi tega se je nakazalo dedičem na podlagi pravil točka 190 A. le polovico posmrtnine $250.00. 22478 MATI1. RUSS, član društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 2. septembra 1917. Umrl 15. junija 1918. Vzrok smrti: Jetično vnetje črev. dovini naše Jednote, ni bila odgovornost glavnega odbora tako velika, kakor je ravno sedaj. Državni zakoni in predpisi, naslanjajoč se na bratske podporne organizacije, so od'dne do dne strožji. Zahteva se, (la mora vsaka organizacija koncem tega leta biti na solvent ni podlagi. ker drugače bo primorana povišati asesmenle, da se solvent nost doseže, ali pa ji bo prepovedano poslovati. Znano Vam je, da koncem leta 1917 naša Jednota ni bila sol vent na v obeh razredih. Razred A je bil, toda v razredu B smo bili precej prekratki. Ker smo pa vsled ''španske influence" tekom pretečenega leta izgubiii nenavadno veliko članov in članic, bode solvent nos t za leto 1918 še toliko manjša, Ker ni bil član Jednote leto dni, se je vsled tega dedičem v smi- kakor leta 1917. Radi tega je prepotrebno in v dobrobit članstva Jed-slu pravil točka 190 A. izplačalo polovico posmrtnine $250.00. j note oziroma njih dedičev, da se razpiše poseben asesment na vse člane in članice Jednote, ter na ta način pokrije vsota, ki je bila ali ki bo iz-Postavna dovoljenja (charterji). plačana vsled epidemije "španske influence in pljučnice". Postavna dovoljenja smo prejeli tekom leta v sledečih državah: Potom glasila sem prosil krajevna društva, da naj bi radi poseli. V državi New York, iždano 11. septembra 1918. noga asemneta, ki se mora na vsak način razpisati, razmotrivala in na- V državi India.ua, izdano 15. oktobra 1918, znanila na gl.avni urad kako bi bilo najbolje in v n j Več jo zdovoljnost V državi Wyoming, izdano 28. oktobra 1918. j članom in članicam. Mojemu priporočilu odzvalo se je lepo število V državi Michigan, izdano 27. novembra 1918. . krajevnih društev, ki pripoznavajo, da je na vsak način potrebno zvišati asesment, da se deficit pokrije. Seveda mišljenja društev so raz- Članice nahajajoče se v stari domovini suspendane. lična. Nekaj jih je za podvojenje asesment a, drugi zopet, da se a sesa Xr • i v i i- i • i i«' ___ vse člane in članice mesečno po $1.00 ali $2.00 toliko časa. da se pokri- Na podlagi državnega zakona, ki prepoveduje posredno ali nepo-i . . .. 1 „, . ' ' »redno poslovanje i osebami živetimi v sovražnikovi deželi, je bilo dne I* ^pla''"a.: tr",J1 z, *;>000() — $6-50, in na člane (ice) zavarovan ne morejo nakazati. Med neizplačanimi svotami so pa tudi tudi pripomniti, da če se posebni asesment napravi v majhni svoti, kakor se to želi od nekaterih društev, da bi namreč ostal asesment za pa-trijotičen sklad še nadalje in da bi se s tem pokrilo deficit, bi vzelo 10 iet, predno bi se pokrilo primanjkljaj, kar bi gotovo ne bilo praktično, ker se ne ve kaj prinese bodočnost. Radi tega je treba, da se vzame najboljšo in najkrajšo pot. ter tako kakor hitro mogoče izgubo nadomesti. Na podlagi -sedanjega proračuna, pripada na vsakega člana 00; na one zavarovane ane po $250.00 — $3.25. slučaji, kojih izplačila so bila od strani glavnega urada pridržana in 1,1 <'l*™tvo bilo P? volJ; ,n. v Pla<'atl defic,t naenkrat, bi za-sicer v sledečih slučajih in iz naslednjih vzrokov: J" T" 111 *lamCC p,a<~'ali 7 ~ m zavarovani po $250.00 - $.100. Ostanek bi Umrl 22. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za $1000.00. P°K™c ln nadomestile obresti od vplačane svote. O pa društevniki in Certifikat je bil izdan dne 26. decembra 1908. V certifikatu so ozna- drustvenice ne bi bili(e) pri volji tega ob enkrat plačati, potem pa pri-čeni dediči: Mathias Bole in Ana Bole, $800.00 (starini) in $200.00 za P0r0(,am- da se razpise posebni asesment mesečno 1.00 na vse žavaro-pokritje pogrebnih ostalih $800.00 se je njegove smrti oženjen, zahteva omenjeni znesek r_______________r____0_ r______,_______________ je pa pokojnik imel še staro obliko certifikata in ker se na starih certi- ®sesment P° 10e--na člaua in članico za patrijotični sklad. V ta sklad se fikatih ne nahaja določilo točke 105 jednotinih pravil, kakor je to v -1C »ahral° neka-) nad $14,000.00. Izgubili smo štiri vojake in dedičem novih certifikatih, radi tega sem izplačilo pridržal in je na razpolago jse ie- oaroma se 1)0 ^P1«^1« $1,750. Preostanek patrijotičnega sklada odboru, da določi kako naj se postopa z izplačilom. _ 11)0 Jdjub temu znašal nekaj nad $12.000,00. Ker je pa vojska 2) 18654 Anton Adler, član društva sv. Lovrenc Ohio. Umrl 18. oktobra 1918. Vzrok smrti: Influenca. Zavarovan za > , v . , . , „ , . . . v , , $1,000.00. Pokojnik je imel nove vrst ecertifikat. ki je bil izdan dne ^!raJ0i )ra1 ^-vojakov. Zato bi priporočal da se asesment za patrijo-20 aprila 1916. Dediči so označeni kakor sledi: Frank Adler $200.00: i ,u'e.n sl l»hko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kako j« mogoče ustavljati n.r.wim potom odprtino utrganja i, X.J. da V*8 ,i8to n« "»o vedno težila. Pošljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO., Block 32S7, Louis, Mo., da Vam pošljemo ZASTONJ na poskušnjo Plapao in vsa potrebna navodila. JAKOB STAUDOHARŽ 9520 Avenue L, South Chicago, HL Telefon: Bo. Chicago 123«. se priporoča Sloveneem in Hrvatom. Prodajam in razvaiam premog in drva, selim pohištvo in oprav- £ ljam ekspresne posle. Svoji k svojim! t Poročilo se vzame naznanje, nakar se sklene, da ostane glavni Jednotin odvetnik še nadalje brat Kompare, pod pogojeni, da i Jugoslovansko Stavbfnsko in Posojilno Društvo v Chicagu* Posluje po zakonih države Illinois ter je ustanovljeno v svrho gospodarskega prafcpeha chikaških Slovencev. Dasi je to društvo pričelo poslovati šele 3. januarja 1919, vendar ima že $597S. \\\\\\ul 6. movina lepa in velika, da pa je razdeljena. Spomin na slavno preteklost tvoje domovine te naj bodri v delovanju za njeno bodočnost. 7. Vedi, da si vezan z .brati po krvi in jeziku, medtem ko je vera stvar vesti. Zato so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod brez razlike vere. 8. V svojem srcu, v svoji družini in v vsem svojem življenju skušaj izvesti najprej ono, kar hočeš, da bodeš v tvojem narodu. 9...Čuvaj se praznega navdušenja in velikih besed. Govori in zahtevaj samo ono, kar je v splošno korist in za kar moreš postaviti in dati tudi samega sebe. 10, Ne dovoli, da bi oni, ki te izkoriščajo in ponižujejo v vsakdanjem življenju, govorili v tvojem imenu. Kupujte Vojno varčevalne znamke! Njega satansko veličanstvo i-ma sirom sveta dosti svojih podružnic. « Naše lastne napake bodo kmalu pozabljene, če bodo iste samo nam znane. a Boljše je živeti v megleni sedanjosti, kakor v temni preteklosti. i 1 • • Marsikdo si je že pokvaril svoje oči za "baro", kjer je morda gledal za delom. Čas je samo majhen na robu večnosti. obroček Privlačnost dobrikovanja in ljubkovanja pri ženskah je v o- čeh, pri moških pa na jeziku. • Zakon je zadruga dveh oseb, pri kateri ima ženska mesto ravnatelja. Za prepir .morata dve osebi. biti vedno Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna p reklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne ni je te zoper našo državo. n 3% obresti na hranilnih ulogab 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako s?pet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po ______svojem rojaka. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Od-dajkmo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Nal« banka j« depositni urad za mno poitno hranilnico, u ■Mto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Zdmšanib držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8, pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. Junaštvo in zvestoba. zfodotiuki roman is č«i»t francoska revolucije. .(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Namiko spisal Jm. Spillman S. J. Poslovenil f • • JEDNOTE. 1 1» ' tvi za še živeče kakor za mrtve našel nekaj več miru in udano-sti. (Dalje prihodnič.) Kupujte Vojno - varčevalne znamke!! Nadaljevanje. {V sobi, kjer je drugače stanoval- stari markiz, pripraviti so posteljo za Redinga. Sedel sem na naslonjač poleg njega; ker oko je tako bolelo, da nisem mogel stati več pokonci. Brunnerja in Jožka smo obdržali v Maltiškem hotelu, da bi nam kaj pomagala; druge sem poslal z listkom k velikemu sodniku Keyserju. Moja zaročenka Izabela je bila tako prevzeta od bolesti radi smrti svojega očeta in pač tudi radi moje in Rudolfove nezgode, da nisem sliišal iz njenih ust dru-zega ko tožbe in jadikovanje. Bila je kakor iz uma, vila je roke in mrmrala nad boižjo previdnostjo, da je poslala tako nesrečo nad njo, njeno sestrt^ naju in kralja. Nisem zameril ubogemu dekletu, marveč se mi je zelo smilila in 'mislil sem, da je taka radi prevelike ljubezni do očeta in tudi do mene. Čisto drugače se je vedla duševno Marta. Tudi ona je tiho jokala pred se, a od nje ni bilo čuti nobene besedice tožbe; inesrto tega je skrbela za najine rane kolikor je mogla, dokler ni prišel zdravnik, po katerega je bila takoj poslala. Naj-preje je previdno izprala Rudolfove rane z mehlko gobo in čisto vodo. Mali Jožek ji je držal skledo; kajti njena sestra, ki je izpo-četka to hotela, ni mogla strpeti pri pogledu na krvavo vodo, ki jo je iztiskala iz gobe. Na roki, ki je bila še obvezana s platnom, ki sem ga bil ovil, si ni upala ni« početi; najmanjše gibanje je ranjencu povzročalo hude bolečine. Zdaj sem prišel jaz na vrsto. Marta je previdno odvezala prevezo, ki mi je zakrivala oko. Ko je zagledala mojo rano, se je tako zavzela, da ni moigla zadržati •tihega vsklika. Takoj je prihitela Izabela, in ko je videla moje debelo zateklo, s strjeno krvjo zamazano oko, prav za prav oteklino, ki je zakrivala očesno jabolko, se je ubogo dekle onemoglo zgrudilo. Marta jo je morala z Brunnerjevo pomočjo peljati v bližnjo sobo iii jo tab s kisom zopet obuditi k zavesti, predno se je dalje brigala zame. Medtem ko je Marta umivala tudi mojo rano, slišal sem. kako je Izabela tožila in zdihovala, da me ni mogoče več spoznati ;da to ni njen lepi Damian, ki ga je ljubila; tako spačenega obraza da ne more niti gledati. IManta je skušala sestro opravičiti, češ, da je otrok in se bo jutri sramovala svoje šibkosti. Danes sploh nima nobenega razsodka; toda se bo že zopet zbrala itd. jaz sem se grenko smehlja+ predse in rekel, da si že lahko mislim, da me udarec na oko ni olepšal in da ne boni gospodične Izabele nikclar silil, da bi se poročila z enokom^ Med tem ko sem to govoril, je vendarle prišel zdravnik, Bil je mazaq od 44bežeče smrti", ki je svoj čas za prvo silo obvezal mar-kisa Valdouleurja. Ni bilo mogoče najti drugega. Možice 1 j je godrnjal in roban-til, kako da smo prej ravnali ž njini v teh prostorih. Samo čista ljubezen do človeštva — ne krščanska ljubezen; kajti veliki Voltaire, ki počiva zdaj v Pante-onu, je pometel s krščanstvom — torej čista človečanska ljubezen ga nagiblje, da še enkrat v teh sobah posveti svojo visoko umetnost v službo trpečemu človeštvu. Po tem govoru, ki ga je govoril v predsobi, vstopil je ponosno k nama ranjencema. Ko naju je zagledal, je vskliknil: "Kaj? To sta pač Švicarja? Da, poznam »tega dolgina z modrimi očmi — levo je skoro modrejše ko desno: Toda kdo bo od mene zahteval, da ohranim s i svojo umetnostjo življenje tem ljudem, tem morilcem, moram reči,* ki so streljali na vrlo ljudstvo? To bi bil zločin proti narodu!" tor? Vaša čista človečanska ljubezen gotovo ne bo gledala na narodnost teh dveh ranjencev in bo videla v njih le človeka, ki po. trebujeta njene pomoči." Doktor se je globoko poklonil proti Marti in rekel: "Če od te strani primete, lepa gospodična, potem me zmagate. V imenu člo-večanstva naj se nihče zastonj ne sklicuje name" Nato je oba zlatnika potisnil v žep pri telovniku zamrmravši: "Zdaj pa na delo!" Zavihal si je rokave svoje suknje in začel preiskavati Redin-gove rane. Udarci na glavi se mu niso zdeli doeela smrtni. 44 Če se ne vnamejo in se ne pritakne to in to" — imenoval je celo vrsto latinskih ali grških imen, ki sem zelo dvomil, da se dobe v besednjaku — "bojlahkp v štirih tednih vse zopet zdravo". Nato je rano z nekaj šivi sešil in jih zalepil. Z roko je bilo huje. Kost se je bila zlomila, morda zdrobila. Skušal jo je naravnati, in to je povzročalo Rudolfu najhujše bolečine, ker je bilo vse oteklo in vneto. Konečno je roko ovil s platnom in jo trdo zavezal. Tudi to se lahko zboljša, je menil z mnogimi "če" in "pa". Potem je mazač preiskal moje oko. Delal nii je grozne bolečine. ker je z vso silo skušal dvigniti zateklo in ranjeno t repa v-nico. (Že je mislil, da se mu je posrečilo in .vprašal me je, če kaj vidim. "Ničesa!" sem rekel. "Potem je oko izgubljeno", je odgovoril. Slišal sem, kako je I-zabela v bližnji sobi glasno vs-kriknila. "V ostalem rana ni nevarna. Nosna kosit že zopet ozdravi, če bo tudi malo kriva in grčasta. Vreze na licu ni vredno niti zašiti. Treba še poskrbeti, da se vnetje pokvarjenega očesa ne loti tudi zdravega. Dalje morate ostati nekaj dni v temni sobi. Tako upam, [ da rešimo vsaj eno oko." j -'j S tem se je doktor poslovil.) Hotel sem nato, naj me Brun-ner pelje v ulico* Saint-Honore, kamor sem bil namenjen, ko sem naletel na Mar, o in Redinga. Tega pa ni pustila Marta Valdoule-urska. Rekla je. da ste še dve sobi v gorenjem nadstropju, ki jih gospodinja prepusti meni in mojemu tovarišu. In ker je tudi Reding prosil, naj ostaneva pri njem, sem se udal. Bilo je dosti čez polnoči, ko sem konečno ležal v sobi nad Re-dingom v svoji postelji. Hude bolečine, ki sem jih skušal olajšati z mrzlimi obkladki, me niso pustile zaspati; tudi me je motilo stokanje Redingovo, ki sem jc slišal čisto razločuj. In kake misli so šle. skozi nu>jo dušo? Vse grozolte strašnega dne, potem negotovost moje usode. Ali bom spet videl domovino? Eno oko — «lep? Scvedja brez izabele Val-duleurske! Bo li takrat Verena v samostanu? Bo li mogla tudi ona ljubiti enookega, če se ni že zaobljubila Bogu? Nisem si mogel misliti! Toda tudi prvega u-tisa o Izabeli nisem hotel imeti za pravi čut njenega srca. Hotel sem ž njeno sestro verovati, da se zopet zbere, da se njena ljubezen do mene, v* kaltero sem veroval, poveliča in oplemeniti.. Bolelo me je, da me je morda ljubila le radi moje postave in radi mojega gladkega obličja. KJako drugačna se je izkazala Martina ljubezen do Redinga; kako nizko je stala Izabela pod svojo velikodušno sestro! Spominjal sem se tudi svojih vrlih tovarišev, ki so pač vsi našli smrt in sramoval sem se, da se moram sredi te grozne nezgode, ki ji je posta-1 žrtev naš lepi in hrabri polk, pečati s samim seboj in s svojim razmerjem do I-< zabele .Valdulerurske. Kaj se je zsrodilo z mojim očetovskim prijateljem, majorjem Bachman-nom? Kaj z vrlim polkovnikom Stari recept. Mi nismo vsi jednaki. Nekateri ljudje so oblagodarjeni z močnim telesnim sestavom in lahko prenašajo vse razvade, ki bi na primer drugim gotovo škodovale. Vendar tae izjeme dokazujejo samo pravilo; v korist vsakega posameznika je torej, da živi vedno zmerno v vseh zadevah; pri tem se mora pa v prvi vrsti držati starega zdravniškega navodila in re cepta. Držite svoje črevesje čisto! Želodec je glavni steber zdravja; takoj ko imate zopet želodec redu, bodo vse druge neprilike bolezni zginile. Sledeče pismo je vredno, da ga prečitate: "Shinner, Texas, 31 .^ec. 1918. Moja žena je bila bolna tekom zadnjih 4 let. Poskušala je dosti raznih zdravil brez vspeha, dokier ni zac-eja jemati Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino. Danes je zopet popolnoma zdrava. Sedaj je to vino njeno najljubše domače zdravilo. Frank Dornak." Vzemite torej to zdravilo za svoje zdravje. Dobiva se v vseh lekarnah po $1.10. — Kupite danes tudi Trinerjev Liniment, da ga boste imeli za jutrišnjo vporabo. To je neprekosno zdravilo za revmatizem, nevral-gijo, hrbtobol, izpahke, otekline, mrazenje i. t. d. V lekarnah 35 in 65c; po pošti 45 in 75e. — Joseph Triner Company, 1334—1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advert is.) TELEFON CANAL 9027 r Frank Grill's Dairy Prva slovensko- hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. n Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvaiam strankam po hiiah točno vsak dan. Z velespoštovajem . Frank Grill, slovensko-hrvaiki mlekar MARMA SLUCJI 182$ W 22nd S! Cfcleaf t, lil. likušena in"» dr2V aim dovolj«*}«* potrjena BABICA ■a alJndna prt porote m, ▼ enakim in hrraftUa fe. ■ in ^aarrsktai Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnoet glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". Tvrdka E. Bachman,iik*p. ZASTAVE, REG ALUS IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB. ščnre. I Jm 2107 S. Hamlin Are., Ohicafo, m. Telefon: Lawndale 441. I w TISKOVINE ^ Posebne cene za slavna draitva, 2 cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike. 600 papirjev ..........$2.00 500 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 500 vstopnic..........1.50 Bolniik« liste, nakisnie« in pobotnic« po istotako niski ceni. Pilite nam u ceno predno naročit« pravila in tiskovin kje drurje. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliat, 111. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Uljudho naznanjam slovenskemu občinstvu v Chieagu in oko lici, da sem ter dni otvoril NOVO KROJAČNICO na 1356 Wellington Ave., vogal Lincoln in Southport Ave., Chicago. jf Kot večletni izkušeni krojač izdelujem moške in tudi ženske obleke natančno po meri. Slehernemu odjemalcu garantiram, da bo zadovoljen z mojo postrežbo. Pridite in oglejte si najnovejše vzorce blaga in najnovejše kroje. Xa željo prinesem tzorce in pridem pomerit obleko tudi na dom. Pišite mi samo eno karto. ' Posebno se priporočam mojim starim odjemalcem v North Chicago in Waukeganu, 111., da me obiščejo na mojem novem prostoru. Le pridite prihodnjo nedeljo; pričakoval vas bom v svojem lokalu. Z velepoštovanjem Josjp Stirn, slovenski krojač, 1356 Wellington Ave., Chicago, 111 Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil ie zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo ca nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno — Grenko Vino = £ j torej lm* t»ko taopanje in vjpeh med »vetom, ker uJini, da bol zgubi evoje ataliiie. Izmed »aeb bolerni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino o<*isti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvariu zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lefc so proiti vsakorfne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninico ter krasno fcareče rudeče vino V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žjnske ob premembi žitja ali rudarje in afge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite ,4 v vseh' lekarnah TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum- in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgninTote°S Ud!, t^^^ntTv'cev^^^a zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. argnenjo tiveev in n mi- No, 'vrlo ljudstvo' je prvo Dftrlerjem? Kaj z veselim Gibe linomT Kaj z vsemi temi lepimi mladimi častniki, ki so včeraj zjutraj stali zraven mene še polni poguma? Govorilo se je, da so vse ali skoro vse posekali. Tedaj mi je jeza in bolest iztisnila grenke solze, dokler nfsem slednjič prijel za rožni venec, ki mi ga je dala mati na pot, in v moli-1 streljalo na nas in potem mesa-rilo neoborožene umirajoče in mrtve, da rbi se divjaki sramoval? tega," senj mu odvrnil. Gospodična Marta pa je znala bolje zavrniti moža. Dela je na mizico poleg bolniške postelje dva cekina in rekla: "Kaj pomaga prerekanje, gospod dok- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem Slovencem in ostalim Jugoslovanom iz Jolieta ter bližnje okolice tem uljudno naznanjam. da sem se pred kratkem preselil s svojo gostilno (salonom) z •Jackson St. na 807 N. Chicago St. to je v središče naš^-slovensko naselbine, ravno nasproti slovenske cerkve. r- \i mi treba posebej naglašati. da točim najboljše vrste pijačo, da rad postrežem našim gostom i. t. d. O tem ste žc prepričani vsi oni. ki me poznate še s starega prostora. Tega gesla se bom držal še naprej na tem prastoru. Zahvaljujem se vsem številnim znancem in odjemalcem za dosedanje naklonjenost in se priporočam še v prihodnje. Z velespoštpvanjcm, vdani Vam Jerry Launch, slovenska gostilna, 807 N. Chicago, St..1 Joliet, 111. (Avertis No. 5. (>, 7. 8.) Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno m prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Tosebno za .izpiranje grla in ust: istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V%MEDNARODNIH RAZSTAVAH" GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1015, GRAND PRIX—PANAMA 1918. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. I • " | Kašelj v Februaiju | j§ kakor kašelj v drugem času izgine P p hitro, ako se takoj pravilno zdravi- g J te. Nikdar vam ne bo žal zaupati & ™ v zdravilo, ki je bilo od leta 1881 F M priznano kot prijetno zdravilo proti §§ g kašlju. Njegovo ime je ^ I ' 1 Severa s g ^ Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča). Dobi se v vseh lekarnah. Kupite ga lahko kadar ga rabite. Dobro je pa da ga imate steklenico vedno v hiši. Zavarovanje je proti kaliju, prehladu, hripavosti in bolečine v grlu. Poskusite ga danes. Cena 25 in 50 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Z E 6 O LEX je ta banka varno čuvala m tea a prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila Lo k^ŽLŽ lma 26 ula^atelJev' skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Ireostanek glavnice in cisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v rit NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. Narastli obresti si pilletna pripisujejo k glavnici, ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. 3% FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. doliet, Illinois. LJUDSKA BANKA' m