List 21. Tečaj XXXVIÏ 5 6 7 Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr s i V* posiljane v * Ljubljani v sredo 21. maja 1879 Oba eg: Kaj je finanční minister baron Pretis odgovoril na interpelacijo, ki jo je kranjski poslanec g, Pfeifer z več dru zimi poslanci ministru stavil 26. aprila tega leta. Gospodarske skušnje. Gospodarske novice. Nekoliko besed o srenjskih cestah. TelegratiČno prerokovanje vremena. Občni zbor ,,Glasbene Matice" v Ljubljani 17. maja Limanice volilcem pri novih volitvah poslancev v državni zbor. — Mnogovrstne novice. Iskren za- govornik. (Dal.) Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Kaj finançai minister baron Pretis v zbornici poslancev 15. dne t. m. davkov je pa zato treba , da se v državnem gospodarstvu red ohrani; pri tem pa je vendar tudi okrajnim glavaratvom naročeno , da se taki, katerim je obrok za piačilo podaljšan bil ali katere so take vremenske nezgode zadele, da se jim odpust na davku dovoliti sme, posebno na Kranjskem 9 in še odgovoril na interpelacijo, kranjski poslanec Pfeifer z več druzimi poslanci o davkovskih iztirjevalcih ministru stavil 26. aprila tega leta. ne nadlegujejo s silo se celim skupinám davkopiačevalcev dovoljuje obrok za odrajtbo zastankov. Mali zneski se morijo pa iztir- jati, kajti takih malih zneskov je sila veliko. Na kant Gosp. Pfeife v tej interpelac stavil sanja, katerih jedro pa je bila nova naprava davk se pa devajo le taka z dolgovi že preobložena posestva, vpra- kjer se je že bati, da pri predolgem čakanju država v kib tirj Ker zgubo pride. Ce tako posestvo pri očitni dražbi država za mali denar kupi, je to lastoiku le na korist, ker mu ta nova naprava Je uže (davkovskih eksekutorjev) za novo težnjo davkopiačevalcev, država posestvo nazaj dá, kakor hitro on zastanek na družbe 29 v zadnjem občnem zboru kranjske kmeti januarija t dobii centralni odbor álog 9 davku in sekucijce stroške poplaČa. Kuntaričevo 1130 gold, cenjeno posestvo v Vrbovski vasi, ki 9 na naj se obrne do visoke vlade, da se to novo breme interpelaciji omenjeno, pa država ni kupila za v kmetovalcem odvzame gold., ampak za 378 gold. 63 kr., ker toliko je na davkih in Koliko se upati sme, da se to zgodi, kaže nam stroških pred drugimi upniki dolgá, dasiravno je za odgovor finančnega ministra 15. dne t. m. na Pfei- gold. iztirano biio. Po tem takem država ne napenja ferjevo interpelacijo, ki se je v bistvenih stvaréh vse site pri iztirjevanji davkov, marveč gre jej za tako-le glasil : Na vzdrževanje pravega reda na postavni poti; pregleda se vprašanje: na katere postave se opira pa vselej takim, ki se milosti vredne spoznajo nap r a va d a v k o v s k i h iztirj e val ce v ? odgovoril Na vprašanje: ali je vladi volja davkarske je minister, da se opira na mnogovrstne cesarske pa- iztirjevalce odpraviti in drugo, davkoplačevalce tente. V prejšnjih časih so vojaki kot eksekventi manj obtežljivo postavno sekucijsko upravo vpeljati? je opominjali davkoplačevalce na poplačanje zaostankov, minister odgovoril tako: za opominjevanje je po naj- od leta 1860. pa so opravljali to nevojaski eksekventi, višem sklepu od 26. maja 1853. leta določeno po katerih se je pa izvrševanje sekucije večkrat zeló zavleklo. Rubežen, prodajo (sedaj krajc. soldov) plačila; za drugih 7 dni se ta znesek zarubljenega blagá itd. iz- podvoji; plača se pa le za toliko dni, kolikor jih do-vrsevale so druge osebe, navadno pa uradniki in slu- teče od dne opominjevaoja do dne placaaega zaostanka; žabniki c. kr. okrajnih glavarstev ; ta opravila so pa tedaj ne plača vsak, ki se na piačilo opominja, po 1 gld. njihovo pravo službovanje zadržavala, in to me je rekel minister Je soldov; zamudni 6% obresti zadenejo po — napotilo, zaprisežene posebne dav- stave od 9. marcija 1870. leta pa ^«vcnu karske iztirjevalce s pogodbo proti odpoveabi davek z državnimi prikladami vred na leto 50 gold. take po- katerih redni preseže vpeljavo davkovskih iztirjevalcev se tedaj umestiti. . .Na irtirjevanju davka ozirati se na čas, v katerem so dav- šali so se za toliko, kolikor je znašalo stanišče in opol- vprasanje: ali je volja finančae gospóske pri sekucijski stroški niso povekšali, temveč še zmanj- koplačevalci uže kaj přidělali, in tako iztirjevanje davka danska hrana, ki se je vojaškim eksekventom dajala. polajšati? odgovoril je minister tako-le: čas sekucijno iztirj a nje ki je za Naprava za trdno vpeljanih davkovskih iztirjevalcev se talega davka odloČen, določuje je dosedaj za pripravno izkazala, in dokler veljá se- postave od 9. marcija 1870. leta; kdor tedaj po danji sekucijski red, bi njih odprava posameznim dolž- preteku tega časa v 14 dneh zastanka ne popi 9 iz- tirj a ti se ima od njega s postav • I • ft . « mm silo 9 pri tem iztirj nikom sekucijskih stroškov čisto nič ne polajšala, pac pa bi to občni koristi škodovalo. Slednjič je omenil vanji se pa ozir jemlje na prošnje, ki so jih za odpust minister, da pripoznava potrebo novega, za vse dežele ali dalje Čakanje vložili kmetovalci, če politična gospo- enakega sekucijskega reda; za obravnavo take postave ska te prošnje za vtrjene spoznava. Natančno iztirjanje pride pa še takrat pravi čas, kedar se državnemu 162 zboru uže leta 1876. v prenaredbo predložene davkov- domovje. « ske postave dovršijo. Tako je fiaancni minister zagovarjal novo napravo Naj se zarad vseh teh raznovrstnih ko davkovskih eksekutorjev in jih ljudstvo o njih skuša davkoplačevalcev proklamira!. nasproti temu > kar za posebno dobroto vstreči s to skušnjo. risti kmetovalci bolj poprimejo solnčnic! * Kafra namesto rezanja prasic. Ker marsikaka prasica pogine po napačnem rezanji, menim marsikomu Lani so « w/ oauoujv. uau> o^ „Novice" priporočale beli petrolej namesto rezanja mrjascev. Frasici pa k AAOII ««/in n í n ^n 1 A r» n K Itma^^m^ 1-» M T M ^ J Cisto naravno je, da oče svoje dete zagovarja ; zato ob času pa bodi tudi nam dovoljeno, da svojo vmes rečemo. u rčanja naj dá za 5 krajcarjev kafre med hrano pomešaoe. Ako ne bi prvič pomagalo , naj se Ker se ministrov odgovor suce le okoli sekucij- jej dá še v drugo, al ne prevec, kajti to bi jej utegailo skih stroškov, ki so jih prizadjali vojaški eksekventi pri opominjevanji dolžnikov v primeri s temi, ki se za škodovati, ker kafre prevec je strup. Svinčene plosice pri zidanju novih pohistev. Or. enako opominjevanje sedaj plačujejo ^ utegne gotovo B. Sulek v svoji „Popularni fiziki" priporoča jih tako-le : mikavno biti zvediti, v kakošni razmeri so nek danji Kdor stavi novo hišo na vlažnih tleh, da mu vlaga ^ * m m m -9 m ■ ft ^ i * V • « ^ • _ O ko je temelj postavljen, in sedanji sekucijski stroški med seboj. Iz sledečega iz tal ne přeleze v zid se utegne razvideti to. Za rubežen in uročenje nazna- po celem zidu temelja položi tanke svinčene plošice naj nila prodaje, kar se je ob času rubežni zgodilo ) plaçai ena do druge, in naj potem zopet na dalje zida. t tem je vsakdo 10 krajc. ; drugi stroški, namreč za cenitev bo zabrani! mokroti po drobnih luknjicah lezti skozi in prodajo zarubljenega blaga so pa znašali po 20 y 30 zid. y do 50 soldov (kar se je pa le maiokrat zgodilo) prišlo je stroškov na Svinec je gost kedar se je zarubljeno blagó pobiralo ga tudi rijá ne izjé. y skozi njega ne more mokrota, in Škrljev. enega po 60 y 80 soldov do 1 gold. 20 soldov. Ker se je pa prejšnji čas rubežen in sekucijska dražba en krat, k većemu po dvakrat na leto izvrševala, so ti stroški dolžnika le enkrat, k većemu po dvakrat na leto za-deli. Sedaj so pa stroški za rubežen, cenitev, izdelo- vanje in uročenje oklica prodaje, pa za prvo in dražbo skupaj določeni drugo Gospodarske novice. Stan letosnje letine do konca aprila. Po razglasu c. kr. ministerstva kmetijstva je rast vseh sadežev zavoljo malo toplih dni v obče zaostala od dolga do 5 gold. 45 kr. y 90 kr. y gold. 60 kr., gold. 30 kr., od dolga od 5 do 10 gold, od dolga od 10 do 50 gold. od dolga od 50 do 100 gold. od dolga od 100 gold, naprej 8 gold. 60 kr. tem zneskom pridejo pa še stroški za strežaja ali kiic&lca pri dražbi, za cenilca in pa za poganjaČe , kedar se živina gospodarjem jemlje, katere pa c. kr. y zato pa tudi k sreči slana zadnjih tednov sem ter tje ni mogla veliko škodovati. Ozimi ni je bilo vreme v obče ugodno, le v uekaterih deželah, kakor na Primor- skem, na Ogerskem, Hrvatskem in v dolnji Avstriji je pšenica zavoijo velike mokrotě obledela, zato pa je tudi pievela, posebno na Ogerskem, veliko prirastlo. Setev na sever- okrajna gosposka od slučaja do slučaja določuje. Tu navedeni stroški se ponavljajo pa vsake kvatre jar ega žita se je na Ceskem, v Bukovini nem Tirolskem, pa tudi v južnih krajih Ogerskega, posebno pa na Erdeljakem precej hitro izvršila, blizo tako tudi v Predarlskem, Stajarskem, Kranjskem (ni res!), y ker imajo davkovski iztirjevalci nálog kvatre eksekvirati. y v Dalmaciji in na južnem Tirolskem ; zakasnila se je pa dolžnike vsake jariûa v več krajih Moravskega, v večem delu Galicije in v zahodnih deljh Ogerskega. Krom pir so vsadili v Po tem se lahko razsodi, katera naprava je dav koplačevalcem bolj ugodna: prejšnja ali sedanja? notranjih krajih Ceskega, v južnih krajih Ogerskega in na Erdeljskem, strije Gospodarske skusnje. Nekaj o solnčnicah. Uže pred več leti so nam Novice" povedale, da iz te prekoristne raatline Rusi vzemó vsako leto nad 30.000 gld. za olje, in v 8. listu 1877. leta so*zopet hvalile korist solnčnic. yy Tu in menda tudi drugod po Slovenskem smo se za to dobro kaže v Galiciji in več krajih dol nje Av-, Moravskega in Ogerskega niso krompirja da konca aprila mogli še saditi zaradi velike mokrotě. Isto veljá tudi od koruze. Deteijša in senožeti obe-tajo bogato košnjo. Trta je na Ogerskem, v Dalmaciji in južnem Tirolskem do 20. aprila uže lepo nastavila grozdiče; v druzih krajih kaže se trta zdrava, pa počasi poganja; na Primorskem in v Briksenškem okraji pri nas pa 8Q nahaja precej mrtvih trt. Sad je večidel povsod prekorÍ8tno rastlino premalo do zdaj brigali, kar pa ni prav Solnčnica se dá v gospodarstvu na mnogo nači- dreves. y na Kranjskem ne hvalijo letos sadnih # nov v prid obrniti: daje ćebelicam obilo voska } Francoska vlada je zopet oštro prepovedala y da medu in voščene smole noter do pozne jeseni, ko uže navadno vsa paša za nje mine, m a nj kuje živeža ne kro m pir in ne žaklji, aodci in noben drug zaboj 9 y kot °5 spodnje perje kjer prešiče m pri-, se lahko s perjem kr-nikoli ne vse, ker bi rastlina v katerem je krompir bil y ne sme iz Nemci je na pri nas mij preveč trpěla) se poreže in zreže in med drugo zele-njavo ter jim v brano pokuha; 3) iz semena, kjer ga Francosko, in to zarad nevarnega krompirjevega žužeka koiorado vca. Sicer pa je dosti in kdor ima pripravo,, se delà olje. seme kokoši prav rade zobljejo in se ž njim dobro spi- Nekoliko besed o srenjskik cestah. Marsikaj pride v časopisih v razgovor, ena reč tajO , nci je uijuaiw , pa iuui jč»jv;č» icjuc pu ujcui ucau. j*5) u «.«uđi bkj jlli Tudi marljivi gosp. profesor Povše piše o solnčnicah (občinske) ceste. ker je oljnato, pa tudi jajca rade po njem neso. je o kateri se maiokrat kaj piše, in to so srenjske med drugim tako-le: „Solnčnice vpljivajo tudi na zrak, Te ceste so srenjam (občjnam) popolno izročene katerega delajo zdravejšega zato, ker veliko vlažnosti so tedaj v rokah županov. Ce jih kdo popravi 7 v-se posrkajo. obilnim zasajanjem solnčnic bi mogli prav, ce ne y je pa tudi prav, in tako amo 8 to po- nezdrave kraje zboljšati, zato priporočam , te raatline stavo tako daleč prišli, da nefcatere take ceste v naj- zasajati poaebno mrzlim pa nezdravim krajem, v katerih večih srenjah od leta 1866. niso bile prav nič poprav- ne more zarad hude zime živeti imenitna rastlina ,,eu- ljene ie, kaj se , aa Dl one Kaierisrai popoino narejene : maraikateri srenji so vendar pridni ljudje, kateri bi da bi bile katerikrat popoino narejene i kalipt u y ki more mrzlične kraje spremeniti v zdravo 1G3 radi svoj kos ceste naredili, ako bi župan tudi lenuhe kakor lani in da je d) družbám, uradom in posamesnim v to prisilil; al kaj pomaga, če se to ne zgodi in vse osebam na prosto voljo dano, da se naravnost pri cen- narediti posameznemu ni mogoče ! Tako ostane po dobri cesti, cesta pa ostane slaba želja da se komaj z tralni napravi v Dôblingu naročijo in od nje narav nost telegrame dobivajo, aii pa pri bližnji podružnici vozom po njej naprej prid. Zanikrni župan si ne vzame te vremenske naprave, kjer se vremenskim razme- delo na cesti po davkib razdelil, ram različnih krajev dunajsko prerokovanje priređuje. toliko truda da kajti še sam ne mara ceste nasipati. Vse toži čez velike davke in to po pravici Kar se tiče stroškov, je zdaj pri v oc t\joi uců »cimu wuyBV; iv pw piayju, — «». ljana drugačna tarifa, w je, imua pu ucoouau iu aiucr to pa se ne pomisli, da le nob a je še najveći davek. z ozirom na 20 besed z všteto adreso. Zato je tudi letos Veliko prostega časa se v krčmab potrati in denar in tarifa za vremenske telegrame nekako drugačna in znaša : telegrafih vpe- to je tarifa po besedah in sicer čas zapravlja, namesti da bi se sebi in drugim v korist f obrnil. Pomislimo voljo slabe ceste narediti za tište, ki se pri centralni napravi naravnost koliko daljih potov se mora za- naročijo BOkrat ali 31krat po 32 krajc. za dan skupaj ; kolikrát se mora gospodar ne more slabi cesti ogniti y živina ker se trpinčiti in vozovi kvariti in vse to se lahko odvrniio. če VUOUVl avaiui« - iu »ou vv «j i ov< vu> i uiiv/j uv srenjskim odborom kaj na dobrih cestah ležeče bilo. gold. 60 kr. ali pa 9 gold. 92 kr. za mesec, za tište pa, ki telegrame dobivajo od okrajne podružnice priredjene, plačajo vrh 9 gold. 60 kr. ali Da brale i vidijo, da ne tožirih tje v en dan gold. 92 kr. še skupaj 7 gold. več. Kar se tiče časa iv ck ui aiui *iv*ijv/, vi« uu iv/Miui vj v^ t vu , n SJ uoiuuuiuc, uuiuvuju Li.iuioi'ui o »j v v> , vi Ck oc a lu rt ii j ivcirvv/i jim, na primer, pokažem, kako slabo so ceste vzdržane za en mesec ne sprejema naročnina, katera se mora v srenji Rado mije v kamniškem okraji. Ta srenja je zmirom s prvim dnevom meseca pričeti. Če bi kak naročnine, določuje ministerstvo da se za manj kakor ob kantonski cesti, katero le takrat popravljajo, kedar naroenik přišel z naročnino še le 15. dan meseca, mora so v to prisiljeni, — srenjske ceste pa uže 14 let niso vsaj za en mesec in pol naročnino naprej odrajtati. to besedo: ..mi bomo s _ nič popravljali; vsak ima svojim vozom uže skoz prišli, srenje pa , katere so za nami naj si cesto naredijo, Če hočejo naprej prit!. Taki ne pomislijo, da sami radi po lepi cesti vozijo in da srenje, katere so za njimi, imajo same s svojimi cestami veliko opraviti Narodne1 stvari. Obcni zbor „Glasbcne Matice u Naj župani in srenjski možje, kateri nečimurno trpijo slabe ceste, vendar pomislili, da slabe ceste so samuda časa trpinčenje živine, kateri se nogé in déCk LLi uua uaoa y u\ ti piuw^u ^ y mv y j^atvix ou kopita kvarijo in večkrat druge bolezni naklanjajo in so jem škoda vozovom. Vse to kolje mošnjo gospodar- morajo vozariti po tacih cestah , in jim je po nov upanje > da bode takem nov — cestni davek. Ce je dobra cesta očitno spricalo delavno3ti in pridnosti cele srenje, je nasproti slaba cesta spričalo zanikrne srenje, katera svojim ljudém zraven druzih preobilih davkov še pro-stovoijno nov davek naklada. Kaj je lepše in kaj je bolje, to pač vsak na prvi prevdarek lahko ugane. Župani, sezite po boljem! Iz kamniške okolice. v Ljubljani 17. maja. Prvosednik gosp. Fr. Ravni kar pozdravlja na-vzoče družabnike z nagovorom, v katerem povdarja važnost ,,Glasbene Matice" in izreka društvo našlo tudi za naprej podpornikov, ter da se bo zanimanje za glasbo s časom še bolje vnelo v naši domovini. Tajnik gosp. Vojteh Valenta poroča o delovanji za čas od 11. aprila 1877. leta do 10. maja 1879. leta sledeče : Slavni zbor! Kedar razsaja vojni hrup, počivajo ft muze, ker Telegraficno prerokovanje vremena. grom topov in krik na bojnem poiji krvave-čih domačinov zaduši začasno delovanje umetnije in vede. Tudi pri nas smo čutili to v přetekli dobi in deloma iz tega vzroka tudi nismo imeli lansko leto red-nega občnega zbora. Poročati imam torej o delovanji našega društva za dve leti. Čeravno so v sosednih južnih pokrajinah puške pokale in sablje rožljale smo To je čisto nova naprava, ki jo je c. kr. minister- vendar le skrbeli zato, da naše društvo ni zaspalo stvo kmetijstva lansko leto prvikrat za dežele našega priredili ter razposlali smo našim udom sledeča delà: in cesarstva vpeljalo. „Milotinke", Ta vremenska centralna naprava je v Dôblingu uglasbil dr. Benj. Ipavec; pesmi za samospev in glasovir poleg Dunaja. Ona po telegrafu dobiva iz vseh kotov Evrope vsak dan poročila, kakošno je tam vreme » Moje sanje", romanca za in na podlagi teh vremskih poročil prerokuje vsak dan za pribodnji dan vreme, to prerokovanje pa pošilja potem po telegraficni poti avstrijskim kmetovalcem ki ee naročijo na ta prerokovanja. njem glasovira uglasbil Franjo Krežma gosli sè spremljeva- 7 ,,Glasbena Matica" V. zvezek, moški zbori in čve- terospevi ; 7 7) Glasbena Matica" VI. zvezek ,.zvončki ubrani" poročilu za lansko leto, ki ga je c. k. minister- Ipavic. pesmi za sopran 7 1Î alt, tenor in bas , 7 uglasbil dr. Benj. stvo kmetijstva vsem družbám kmetijskim poslalo 7 se Strokovnjaki nas silijo, da bi izdavali strogo da je vreme v 100 prerokovanjih 90krat natanko umetalne skladbe, diletanti pa kličejo po lahkih kom- bere, takošno bilo, kakor je prerokovano bilo pa vreme ni vjemalo po vse s prerokovanjem 80krat se 7 pozicij&h; prvi imajo prav, da bi naše društvo akrbelo drugi pa, in ti so ve- 2krat za odlična koncertantna delà pa prav nic. Letos piše c. k. ministerstvo v svojem dopisu čina, nimajo dovelj izurjenosti in dobivajo raji prav priproste sluhu dopadajoče skladbe. Vsled tega je te- ; skrbeli smo tedaj, kar je bilo mo- zavno, pravo zadeti se zopet prejema naročnina na ta vremenska prerokovanja do konca oktobra, in je ministerstvo letošnje goče, srednjo pot ukreniti. Našim naslednikom moramo pot pripravljati, po kateri bodo mogli sigurno stopati dopošiljanje vremenskih telegramov tako vredilo, daljih caročmki poprej bodo dobivali, kakor lani. Vse drugo pa ostane kakor je lani bilo, s sledečimi novimi doloČiii, dalje ) ter vedno bolj povekšavati vrednost od društva da se a izdanih muzikalij. Nas pa naj ne plaši nobeno čmerno naročnina za 50 odstotkov (polovico) zniža, preziranje od nekaterih strani, temveč bodimo vstrajni telegrami v oni vrsti stojijo, kakor drugi vladni in delajmo po svoji dobri volji in vestno. Da nase de- telegrami, c) da ista razdelitev klimatičnih okrájev ostane lovanje ni brez vse vrednosti, kaže nam uže to, * da je si. slovansko pevsko društvo v Beču k društvu pristo-pilo in tudi že nekatere od naše ,/Matice" izdane skladbe pri svojih imenitnih koncertib popevalo. Pa tudi drugod se nahajajo po čelem slovenskem svetu naše skladbe na programih pri raznih veselicah, in to nam svedoči, da ustrezamo slovenskim pevcem. — Za sodelavca pridobili smo izvrstoega hrvatskega skladatelja gospoda Gj. Eisenhuta, kateri nam je blagovoljno přepustil več svojih izvrstnih kompozicij ter přivolil, da jih smemo v naših izdavah tiskati. To nas tem bolj veselí, ker nam je zagotovilo, da nas boce bratovski hrvatski rod pri našem prizadevanji prijateljsko podpirati. Prvo cvetico si. hrvatskega umetnika Franjo Krežme imajo uže Častiti družabniki v rokah, in nadejam se, da nam vzraste kmalu več lepih rožic na hrvatski zemlji za naše muzikalno polje. — D ar i la sprejelo je naše društvo v přetekli dobi od gosp. dr. Žiga Bucarja, kateri je iz zapuščine 12. maja 1877. leta umrlega brata Viktorja B u čar ja mnogo muzikalij podařil, ter s tem lep spominek preljubijenega pevca in bivšega odbornika „Glasbene Matice" našemu arhivu obránil. — Gospod dr. Benj. Ipavec nam je pa toliko svojih tiskanih in netiskanih pesem v dar poslal, da ne najdem besedi, s katerimi bi mogel dovelj izraziti mu presrčno zahvalo. Bog nam ga naj še ohrani mnogaja leta! — Tudi gosp. Alojzij Vavpotic nam je poslal eno svojih tiskanih skladeb. — Meseca novembra lanskega leta imenovali smo v izrednem občnem zboru oČeta slovenskega naroda velečestitega gosp. dr. Janeza Bleiweisa ob priliki njegove sedemdesetletnice za častnega člena „Glasbene Matice" ter mu izrocili dotično diplomo dne 19. novembra 1878. 1. Dr. Jan. Bieiweisovo ime lesketalo bo vedno v prvi vrsti naših častnih udov, in kaj bi ne, ko je vendar on izbuditelj in stvaritelj vsega, kar je narodnega pri nas Slovencih, tedaj tudi naše „Glasbene Matice". — Ob priliki sreberne poroke Nju veličanstev šla je 24. aprila t. 1. deputacija narodnih društev k c. k. deželnemu predsedniku izrazit svoje čestitanje in verno zvestobo presvitlemu viadarju; naše društvo bilo je tedaj tudi zastopano v tej deputaciji. To poročilo se brez ugovora odobri. (Konec prihodnjič.) Politične »tvari. Limanice volilcera pri novih volitvah poslancev v državni zbor. Redko kedaj se je v političnem življenji zdravi pameti taka sila dělala in resnici tako nesramno v obraz bilo , kakor zadnje tedne po nekdaj edini, zadnji čas na 3 kose razpadii „ustavaški" stranki. Pač ni riič novega to, da so parlamentarne stranke o pričetku zborovanja postavile si tako velike cilje, da jih niso mogle doseči; vendar pa so pošteno povedale vzroke, kateri so bili izvršenju njihovih obljub na poti. Tudi to se je uže zgodilo, da so nekateri posamezni poslanci pred volitvijo volilcem obljubili več, nego so potem izpolniti mogli; a tudi v takih slučajih je poslanec svojim volilcem javno in pošteno položil račun svojega delovanja. Al da velika politična stranka, ka-koršna je bila „ustavaška" stranka leta 1873., potem, ko je prišla popolnem na kant in se vsa razdrla — živa priča tega njenega razcepa so različne 3 volilne o kroz ni ce — je še tako drzna, da svoje volilce še dalje slepiti boče z jalovimi frazami, to je, cesar do zdaj še nismo doživeli! Gele potoke krokodiljevih solzá kažejo nam testament „naprednega kluba", program sto- in dvanajsterih, in pa politična izpoved tako zva- nega „kluba levice". Gospodje Kopp, Herbst in Wolfrum oklicujejo svetu svoj politični testament. Vsak izmed teh 3 mož zastopa v teh testamentih zdaj svoj kos skozi 6 let tako mogočne zedinjene ustavaške stranke. Kako so se pač spremenili časi in Ijudje! Kako lepo je bilo leta 1872. in 1873. sedeti pri polnih kasah in šteti tisučake, zaslužene po dovoljenib železnicah ali bankab, pred seboj pa videti še cele snope sleparskih delnic. Kako silno močna je bila takrat sloga „ustavaške stranke!" Takrat ni bilo nikakoršnega pre-pira zavoljo velikih armadnih stroškov, ne zavoljo čedalje viših potrošek za državno upravo. Denarja je bilo dosti, jemali so ga polna perišča in ravno tako ga sipali sem ter tje. Finančni minister je za svojim pred- nikom (v Hohenwartovem ministerstvu) dobil 100 milijonov gold, gotovine v kasah. Državno gospodarstvo o dohodkih in strošiiih bilo je ne le lepo vredjeno, marveč dohodkov je bilo še za 10 milijonov več od stroškov. Kako pa danes? — Prihranjena gotovina v kasah je šla rakom žvižgat, — izkaz kontrolne komisije za državne dolgove pa kaže, da je zadnja štiri leta državni dolg pomnožil se za nič manj ko 500 milijonov gold., in finančna postava za letošnje leto nam odkriva 87 milijonov gold, pri m an j kl j ej a. In prvaki „ustavaške" stranke, na Čelu njim dr. Herbst, so v javni seji državnega zbora napovedovali državni bankerot! To je sad šestletnega gospodarstva te stranke. In s tem sadom stopajo zdaj ti možje pred volilce s krinko političnega mučenstva na obrazu ter v svojih okrožnicah pravijo: „Mi nismo krivi, da je prihranjeni denar iz kas izginil, — mi nismo krivi, da se je državni dolg povišal za 500 milijonov , — in tudi tega nismo mi krivi, da se zadnje leto našega političnega gospodarstva sklepa s primanjkljejem 87 milijonov. Vse to je storila vražja vlada. Onih 100 milijonov prihra- njene gotovine v kasah je zapravil finančni minister, 500 milijonov gld. državnega dolga je naredil finančni minister, in da je letos 87 milijonov primanjkljeja, to je izracunal tudi le finančni minister." Blizo tako govoré ti ljudjé v svojih volilnih programih. Kdor pozná razmere ustavne vlade, se bo takim bedastim izgovorom le smejal, — al za veliko občinstvo, za priprosto ljudstvo so vendar zapeljivi in zvito izmišljeni in zato prave limanice manj izvedenim volilcem. Koliko volilcev iz kmetiških občin , koliko iz mest in trgov je pa, da vedó to, da finančni minister v ustavni državi ne sme nič zapraviti, če mu tega državni zbor ni dovolil? Koliko jih je, ki vedó, da finančni minister ne sme dol go v delati drugače kakor po dovoljenji državnega zbora? Koliko volilcev je slednjič, ki bi vedeli, da je primanjkijej se mogel narediti le po tem, da je državni zbor privoli! v to, da smejo stroški preaeči dohodke? Iz tega pa je ocividno, da državno gospodarstvo ni v rokah vlade, marveČ v rokah državnega zbora. V tem zboru pa je veči no imela „ustavoverska" stranka; ona je od-ločevala, toraj je le ona kriva vsega slabega, kar se je storilo preteklih 6 let v državnem gospodarstvu. Da bi se vse to le moglo dopovedati vsa-kemuvolilcu, da bi se mogel vsak prepričati, da pri novih volitvah mora on sam prijeti za krmilo, ako hoče, da bode vprihodnje bolje, ker je po ustavném načelu državno gospodarstvo res le v rokah volilcev! Oe se to zgodi, potem bo ustavna sistema pač res državi in ljudstvu v prid. Ker se pa ne more vsakemu volilcu posebej dopovedati, kaj je njegov poslanec storil, kaj opustil, ia kako se je obnašal, zato treba pri novih volitvah noč 77.709 gold., tedaj za 11.162 gold. več kakor stroskov in dan skrb domoljubnih mož biti, da se noben volilec Ta presežek se naloži za častne darove umetnikom, ne vsede lesjakom na limanice. teri so se udeleževali pri sprevodu Iz ka je tedaj Zato naj to pismo, posneto po dunajském časniku očitno, da je slavljenje sreberne poroke cesarjeve Du Polit. Fragmente", unim trem ustavaškim okrožnicam najčanom doneslo zlatega denarj „L mu Frank v obraz reče, da ni nič res, storu. rudnikih Dtuiu. v luumaiu, tej i«uuai aup.jv „jaz í dokopov oglje in rude. Iz rudnikov v severní c^paniji in * obljubljeni cerkvi ( Votivkirche) na Dunaji Na dovanja vprašanje predsednikovo : koliko zahteva odško za „Nič, prav to, kar je pretrpel ) dg nič Da bi le moj gospod dobil svoj katero so 1. 1856. temeljne kamne iz Jeruzalema pri- denar nazaj, bi jaz rad še enkrat toliko přestal pel jali Je zvonov ki skupaj tehtajo 213 dunajskih centov in katere je viil dvorni zvonar g. Ig. Hiizer. Dobroznani mojster je dobil za zvonové, ki pojó v akordu fis-dur, pohvalno pismo od svitlega nadvojvode Karola Ludevika. da Za njim pride na vrsto trgovec M. Ta pripoveduj ga v njegovi pal, kakor Burgarj hiši ni člověka, kateremu bi f vec zau- Tu se vtakne zopet zagovornik vmes in praša pričo Prijatelji osnovali dr uš t (statute) potrdila kega jezika so se složili v Pragi in >> Bi ne bilo mogoče > da kakor je znano t možii svojo hcer, denar bil Burg > stran ki je, pravil 7 katerem lada pravila zá-njo, potem pa se sam nalašc poškodoval, da bi sum Bi pravi „ Slov Narod" ne odvrnii od sebe?" bilo mogoče, tudi v Ljublj osnovati tako društvo? y> To ni mogoče u odgovori M >> prej bi jaz Morebiti bi se rad učil ruskega jezika , pa nima prilike za to. * Najnovejsa porocila iz Rusije javljajo, da je zadnji napadnik ruskega cara take skrivnosti izpovedal, da so zdaj vsi glavarji nihilističnih razboj nikov poznani in da ni nobenega dvoma več, da gnjezda zarotnikov so v Tudi se sam o sebi kaj tacega mislil, kakor o njem člověk ne bo sam skoro na pol ubil, ta misel je abotna." opomni Za 4000 gold, se že splača kaj trpeti" Genfu v Svajci in pa na Angleškem. * Stevilo katolicanov na svetu. Evropi jih je zagovornik in utihne. Predsednik pokliče uradnikovo vdovo. Ta ne vé o ničemer nič in hvali Franka kot rednega člověka. Ko jej pokažejo v perilu najdeni listič, spremeni nekoliko barvo, a kmalu se zavé in reče : 153 in pol milijona, med kterimi jih šteje Francija 36, Avstrija 28, Italija 27, Španjsko 16, Nemčija 15, Rusija nacm to naznaniïa." 8, Anglija 6 „No, res je, to sem pisala jaz, zašila pa v srajčni krogelj le zato, ker nisem vedela, kako bi mu na drug Belgija Portugalsko 4 milijone itd. Ameriki biva 54.000.000; v Aziji 9.000.000; v Aíriki ,Saj bi bili mu to lahko ustmeno povedali ali pa rr» Aaf r\í lî (( nnA nt íi a ^ U» milij.; v Avstraliji 651.000 katoličanov. Tedaj znaša spiošno število 216 milij. 356 tisuč katoličanov v vsih naravnost pisali opomni predsednik. 2 prej petih delih sveta. * Velikanski slavnostní sprevod na Dunaji v s po min sreberne poroke je po poročilu ondašnjega mestnega tako varčni, kakor da odbora prizadjal za 66.607 gold, stroskov, — pri-hodkov pa je od gledalcev itd. v vsem skupaj bilo „Po ječah jaz ne bom hodila niti pisala, da bi vsak bral" — je njen nekoliko drzni odgovor, tako, da jo predsednik opomni, naj odgovarja mirneje Sploh so bili njeni in njene mlajše hcere odgovori r bil kdo naučil, kako naj govorite. Se celó državni pravdnik ni spravil nič iz njih čeravno si je mnogo priaadeval. 166 Nastopi starejša hci. Na to sem bil jaz posebno radoveden. Ta pa taji vse, kar je prej povedala, tako, da državni pravdnik naavetuje, jo zavoljo krive izpo-vedi dati v preiskavo. Ko to slisi, se tako vstraii, da se spusti v jok in potem tako zmedeno govori, da ni vse skup nič. Zagovornik naravnost izreče, da ni pri pravi pameti, in mati in sestra pritrdite temu. Meni se je pa zdelo, da ste jo obe prej vso ostrašili, tako da iz gole bojazljivosti ni vedeia, kaj govori. Siedojič jej je celó slabo prišlo, da je morala domů iti. Državni pravdnik se ni sklicaval na njo, ker taka priča pred postavo tako ne bi bila veljavna. Frankov gospodar ne vé o svojem blagajniku nič posebnega, ne hvale, ne graje. „Bi ga li vzeli nazaj v službo, če bi bil danes za nedolžnega spoznan?" — praša državni pravdnik. „Zakaj ne?" — je odgovor. „Toda zdaj imam že druzega, ker brez blagajnika ne morem biti." „Ne pogrešate ga pa ne?" — poprašuje državni pravdnik dalje. „Se ve da ne. Na srce mi ni bil priraščen , ker kupčija je kupčija. Za osebe se mi ne brigamo, da je le vse v redu". Dokazovanje je bilo konČano in državni pravdnik ostane pri zatožbi rekši, da je prišlo uže toliko na dan, da porotniki z mirno vestjo Franka spoznajo krivega, čeravno on sam vse taji. (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Livno 14. maja. M. — Naj „Novicam" zopet nekoliko poročam o naši Bosni. Vreme imamo vedno jako slabo, le malo dni bilo je lepih in toplih. V pondeijek, 12. dne t. m., padel je pri jako močni in mrzli burji celi dan sneg, zato se zdaj bojimo slane, katera utegne pokončati vse lepe vrte, ki so jih naši vojaki pod vodstvom gosp. častfcikov nasadili. Mnogo je videti takih vrtov ne le v Livnu, temveč po celi Bosni v selib, k jer avstrijski vojaki stanujejo in zasajajo vne v poduk tu-kajšojim prebivalcem, ki se teh vrtov nagledati ne morejo. Se ve, da je v našem polku le malo vrtoarjev, a vendar si pomagamo s temi, ki so v vrtnar*tvu izurjeni tako, da vsaki dan v drugem vrtu vodi taka delà en vrtnar, delavcev se mu pa dodá, kolikor jih potřebuje. Hiše se tudi še vedno popravljajo in snažijo, kar so po našem zgledu tudi Srbi zaČeii. — Živinska kuga je v Markoćevcu Čisto nehala , prikazala se je pa v selu G u ber, uro daleč od Livna. Da se dalje ne razširi proti Dalmaciji ali Livnu , se je omenjeno selo po vo-jaški straži popolno zaprio. Omeniti pa moram, da ta bolezen ne bo iz teh krajev izginila, dokler se hlevi, v katere se goveja živina, čeravno malokedaj vganja, popolnem ne 08nažij0 in gnoj , katerega se mnogo v hle-vib, še več pa pred hlevi, nahaja, ne zakoplje. — Cesta proti Dalmaciji je zagotovljena in nadjamo se, da se bode uže v malo tednih mnogo po njej vozilo, kedar se do Bogonje in Travnika zgotovi. Delavcev pri tej cesti je največ naših rojakov Kranjcev in Furianov, tudi Dal-matini in Tržačanje se nahajajo , kateri so več mladih fcintičev po 11 do 14 let starih sabo pripeljali. Ti otroci, ki niso za težka delà, gladni po Livnu postopajo slabo oblečeni in močno zanemarjeni. Naj bode toraj vsem sta rišem v poduk, da si taki otroci tukaj v Bosni ne morejo s pa3tirstvom ali na kak drug način , kakor na Kranjskem, kruha služiti. Zato naj jih ne pošiljajo le-sem, kjer brez zaslužka morajo glada pogioiti. Iz Gradca 17. maja. (Priprav za nove volitve poslancev v državni zbor) ne delajo naši ustavoverci samo le tajno ampak tudi javno. V „Gradcarci" se je celó deželni glavar pl. Kaiserfeld, „Bleisohlenmann" in usta vak prve vrste, oglasil z okrožnico do županov svojega nek-danjega volilnega okraja Hardtberga (Kaiserfeld je bil do leta 1870. državni poslanec), v kateri jim pod-uke daje, kako naj se ustavoverska stranka za prihodnje volitve organizira, da bode^zmaga njena. Mož mora čutiti, da tudi na nemškem Stajerju ne bodo ustavakom nove volitve tako giadko tekle kakor bi radi, zato se je spravil na noge in kar po vládci „Grad-carci" volilcem svoje straoke posla! poduk, cea, da jih tudi volilei druzih okrájev zvedó in se nemudoma trdno organizirajo. Jedro njegovih podukov je ustano-vitev enega centralnega volilnega odbora za vsak tak okraj, kjer veČ okrájev skupaj enega po-slanca v državni zbor voli; v takem velikem okraji naj pa tudi vsak okraj, ki zunim skupaj voli, ustanovi svoj pododbor, ki stopi s centralnim odborom ovsem, kar se volitve tiče, v vedno dotiko. Le tako je mogoče, uhraniti razcep glasov, in se doseže to, da vsi okraji, kateri skupaj poslance volijo, veaó za tistega, ki na} se v dotičnem okraji za poslanca voli. Ce je 4, 5 ali še več okrájev združenih, da volijo enega poslanca skupaj, morajo vsi pododbori vedeti, komú naj se glas dá v vsakem volilnem okraji, — to vse pa vodi ali komandira centralni odbor dotičnega okraja. V tem po K a i-serfeldovi okrožnici obstaja organizacija centralnih odborov in pa pododborov v vsakem glavnem volilnem okraji. Ti odbori naj štejejo več mož, pa vendar ne preveč, ki vodijo voliine zadeve. Tako je cela dežela preprežena z volilnimi odbori tako, da več pododborov ima en centralni odbor za dotični volilni okraj. Vsi ti centralni odbori po deželi pa bodo, kar Kaiserfeld ne pové, imeli svojo glavo v Gradci, od kodar bodo tekla povelja na centralne odbore v deželo, od tod pa zopet poročila v Gradec nazaj. — Reči moremo, da je od pL Kaiserfelda nesvetovana organizacija dobra in da jo ustavaki naši ne bodo samo le v nemškem delu naše dežele, temuč tudi na slovenskem Stajerji vpeljali, da bi mu svoje kandidate vrinili. Borba bo vsakako huda, kajti tega smo si gotovi, da tudi naši voditelji volitev bodo vse moči napeli, da priborijo slovenskim okrajem poslancev, ki bodo narod slovenski, njegove pravice in njegove potrebe zastopali v državnem zboru, da pri-hodnji zbor dobi ves drug obraz, kakor ga je imel zadnji nesrečni zbor, v katerem so komandantje bili usta-vaki, ki so Avstrijo zakopali v dolgove, kmetijstvo in obrtništvo pogreznili v revšČino, narodom slovanskim pa §. 19. temeljnih zakonov le kazali kot postavo , za katero — ni še narejen izvršilni ukaz! Rado-vedni Brao le, kako se bodo sukali c. k. uradniki pri prihodaih volitvah in ali bodo besede, ki jih je o njih minister Taaffe govoril unidan v državnem zboru, vplivale na njihovo obnašanje pri volitvah. Dokler tega ne vidimo, ostanemo neverni Tomaži. Iz Trsta 18. maja. — Dvakrat po grđem vremenu ovirana svečanost, ki so jo v proslavo sreberne poroke cesarjeve nameravali Slovenci tukajšnji in okolica tr-žaške napraviti pri sv. Ivanu poleg Trsta, izvršila se je velečastno, Čeravno iudi ne popolnem brez Jupitera pluvia, 11. one t. m. Zbralo se je slovanskega naroda na tisoče, katerega sta Nabergoj in Dolenec s svojima govoroma jako navdušila. Udeležil se je velikega narodnega tabora tudi ces. namestnik Pino s svojo so-progo, ki, z burnimi živio-klici sprejet, je pričujoče pozdravil s slovenskim ogovorom. — Lepa ta svečanost bila je zopet nov in sijajin protest proti tukajšnjim „progresistom"; vprašamo tedaj: ali pride vlada kedaj do spoznanja, da brez povzdignenja primorskih Sioven-cev m Hrvatov Avstrija Ke bode imela nikakih 3impatij tu, kjer zdaj veliko besedo imajo Talijani , neprijatelji 167 njeni? Baron Pino moral bi pač krepkejše postopati, mladih pevcev in tudi solarjev, prečastiti gosp. katebet kakor je postopal unidan pri volitvah novega mestnega Žgur pa navdusil s krasnim govorom. Na] koneeno oziroma deželnega zbora, nasproti neprestanim talijan- še po svoji stari navadi vreme zatožim. Brez konca skim demonstracijam, ki so iznova se pokazale pri novi volitvi župana tržaškega, kajti dr. Bazzoni je dr. An- in kraja dež i burja f celó sneg Danes 11. dne maja jajcu a vendar čanih jako mete na „Suhem vrhu" in na „Katalani" v Ko da je kakor o božicu. Po pravici se bojimo, da geli-u tako podoben kakor jajce slisimo — česar skoro ne moremo verjeti — da ga še ne bomo imeli kaj živeti, ako bo tako naprej šlo kot vladai krogi zagovarjajo s tem, da pravijo: „da se ni • i_ _ i : „ _ i____i _______\I a o \r o \r r\ irnlif ni zdaj. X j * " 1 UMJ/.UJ «IV * Cvetje vse bode mraz pojedel. Trta je tudi to Vsakako volitvi hudo zimo jako pozebla. Tudi mnogo mladih in starih nikoli pokazal progresovih rogov dr. Angeli-a in dr. Bazzoni-a za župana kažete, da ona od viadnih organov izvpita zmaga „Avstrijancev" v zad- častiti premski učitelj g. Rant obljubil, da bode skusil češp je po3ahnilo. koncu pa še nekaj. Lani je bil njih volitvah mestnega zbora ni bila nič druzega } nego razne drevesne škodljivce opisati. Ker dozdaj tega ni prilizljiv „švindei". storil ObUllI , naj LUI U G ZtUUiCM , U» g» Pretekli ponedeljek je bil dolgá po starem našem pregovoru mi ne zameri da i Gorici 18. maja. * »«sv»». ^VUVHVJV« jw —«vi^w owmuu* unovui piùguïViU) VIO» „uuíjuua UVlg nas nesrečen dan: dva samomora smo imeli in delà." Posebno lani so sadnim mladim drevesom rivč- ga opomnim njegovega da obljuba dolg pri ubil se je po nesreći en zidar padši sè strehe gla- karji vse vrhe in mladike po trikrat odjedli, da so varstvenega poslopia na Travniku. Samomorca pa sta prav malo pognala. nek vojašk podčastnik in grof A sov vrtnar v Pod- Vipave 17. maja. R. S. gori. - V VVl VII. Vt • J - v ^ — ^J-- ------J " £---1---- "-J - • "--w w-P^-^r — - M » M*» v a « i U. y u« vru ^t vi/tw Hess 701etnico neke slavne svoje zmage blizo gega srca, katerega bodo posebno revni bolniki milo torek 13. t. m. je obhajal tukajšnji pešpolk šnji visoko cislani zdravnik Skrljev. Danes je umri tu kaj -Kolnik, mož prebla- D u n aj a 1809). Kosama je bila kaj lepo oisinčana pogrešali; umri je v svojem pokliču; bil je namreč pri ki in 12. t. m. zvečer razsvitljena. — Včeraj je bil sijajen neki jako nevarni porodnici v Vrhpolji pogreb generala barona Scholia, nekdanjega ministra ker je imel nekoliko ranjeno roko pri nevarnem opra- Je umrla, in za dežeino brambo (o času Hobenwartovem). Iz Trsta vilu je přišel včeraj sem l ixi/ucunaibUYQLUji - au xiow vuu , j o tu iuui iijC nadvojvoda Vilhelm ogledat počiva blagi starček! je to tudi njemu smrt provzročilo. Naj v miru artiljerijo. Borba o mestnih volitvah je bila liuda; stali ste nasproti dve stranki: dosedanja v stare-šinstvu vladajoča in pa „comitato economico" — kakor se Ljubljane. Za volitve poslancev na Kranj- skem v državni zbor dunajski se je tu osnoval ná rodni volilni odbor 1 0} 6 U U J 8 - 1% J • k LA 1QOUIU VAWiUVUiVT liVWkM T «j VUW WV»Vf f VAIW I V lUUj^/iUUUV» --\J A tUttdJ O U J I JUUlUCIliQV ; J\l katera hoče dosedanjim gospodarjem ojstro gledati na si kruhek služi s telegrami v dunajské časnike, slisal je t. iz raznih elementov sestavljena stranka, bodo volitve razpisane 9 ki stopi v javnost > Nek tukajšnji journalist brž ko ki prste. r j-jljl. vuni večino zmagali municipalci, v II. skupščíni pa (v petek) je narodni volilni odbor pri 1. seji sklenil opozicijska stranka, toda je bila zarad tretjega starešine okrájev kandidate" staviti. III. volitni skupšćini 14. t. m. so z majhno nekaj o tem, pa nagloma po ,Pressi" svetu oklical, da 17 9 za Možek ne vé ožja volitev. Pojutranjem i V • /\ ___ \ ' A _ _ bode volila skupščina staresioe. volitvah v državni zbor ne gre še kranjski volilni okraji volijo 9 da » vsi poslancev. (Mestni odbor) je imel včeraj sejo, pri kateri so govoriti; govorimo tedaj o pripravah za volitve. se vsled novih volitev na novo ustanovili dotični od- 99 bi Sloga << je povabila svoje zaupnike po deželi, da naj seki. Kako neozirna je in ostane nemškutarija, pričale naznanili, koga hočejo imeti za kandidata 9 da ga bode potlej društvo priporočalo. Po nebohodu bomo věděli, kdo bo srečni „Slogin" kandidat; čez nekaj me- naj se v ta, kdo v drug odsek voli, ne, kar dekretirala so zopet te volitve! Ne da bi se bila o teh malenkost-nih voiitvah nasprotna stranka pomenila z narodno, kdo secev bomo tudi vedeli, kdo bo naš državni poslanec. Gadno se mi zdi da sta se te dni „Isonzo" in „SoČa u je odbornike po svoje : nemškutarija po novi postavi izvolila v deželni šolski 99 sic volo, sicjubeo". Isto tako je VUUllU OW UJI lÀKJLi y U Ci 0 i CL PU UUI ^jl^vjuuu AU yyKJKJVJî* ».wyukuvwi ij w J/V/ *-l V/ V A pvoia* * h Li * KJ k Aid V Vi U li i li i OUltja pobratila, kar se tiče sodbe o dosedanjem slovenskem svèt gosp. Mahra za odbornika, v mestni pa gosp goriškem poslanců na Danaji. Se čudnisa zo pa je Ison- L esko vica. Gosp. Jurčič se je v imenu narodnih va sodba o grof Coronini-u in sosebno o dr. Va- odbornikov oglasil, da osobno nimajo nič zoper gosp. lussi-u. Poslanci italijanski v državni zbornici so ho- Mahra, al odločnega jim nasprotnika ne morejo oni dili vsak svojo pot in vendar so vsi trije „Isonzo-u" poslati v deželni šolski svet. Kako pa bivši štacunar všeč, celó tolikokrat v „ Isonzo-u" napadeni „klerikalec" Val u s si, privrženec „pravne" stranke. Prav tako 9 Leskovec postane šolski „die „Rathhaus-Gotter". svétnik, to vedó pač le samo Koncem te seje je dr. Kar. j) Isonzo"! saj „tolerancija" je tudi eno liberalnih načel. ki je spodnjega Zemona na Notranjskem 11. maja Bleiweis stavil do gosp. župana interpelacijo, po pravici vzbudila veliko senzacijo. Nedavno so nam-Morebiti še ni doživel noben cesar in kralj toliko in reč iz mestne ubožnice v Karlovškem predmestji pri-takovih slavnosti, kot jih je doživel naš presvitli vladar peljaii v deželno bolnišnico dva moža ka polna grđih na Jurjevo. Pa saj tudi zarad svoje velikodušne rado- ran in polna uši po životu: lastnesa blata vsa nečedna darnosti zasluži, da smo tako slavili njegov spomin sreberne poroke. Mili Bog naj nam ga in njegovo celo družino ohrani še mnogo iet! Ne morem si ; uuicui oc muv^u toli - xic IUUIQUI 01 kaj , vi«» «»A»« ÍIWDW» v» ow j. pri tej priliki omenil naše fantovske zastave z líkošen hrup gnalî oa ne sta smrděla uže od daleč; deloma uže mrtudna sta čez nekoliko dni v bolnišnici umrla. Tista „Barbara Ubrik" zarad katere so pred nekimi leti liberalni časniki to- 9 napisom 9 bila Je menda še „zgled telesne vi Slovenija! Složimo se!" koja je imela čednosti44 proti tema dvema siromakoma. Dr. Bleiweis, čast iti pred velikanskim sprevodom šolske mladeži in ki ju je na svoj oddelek v bolnišnici dobil, vprašal je drugim ljudstvom in je bila tudi pri sv. maši na prvem tedaj danes gosp. župana: kako da se ne izpolnuje od- mestu. Na to smo mi zemonski fantje ponosni 9 da bila naša velika zastava v toliki časti. Citalnične Je ve- ločni sklep mestnega odbora, po katerem imate v mestni ubožnici tudi sobi za bolne moške in ženske biti? in selice ne bom popisoval, ker so jo prečastiti naš gosp. ali je gosp. župana volja, preiskati, kdo je te grozne . Bile v ,,Novicah" uže popisali obširno. Se to samo nemarnosti kriv? Gosp. župan je obljubil odgovor. naj omenim 9 da smo imeli krasen večer. Krst pri Savici* t Mjselj predstavi Fr« Za m an uze „Novice' (.Licitacija mur&kih goved) se je i kakor so naznanile, v soboto živahno vršila vpričo Ob ULI UAVl^l OU g« u. iU^t o c 1 J , g. JL 1. 4L4 Ot Ui Ot U, UUV jji.'IVHUU u»j!juauuo , V Í3 tli » C+ll.X J » I OU« » piiuv Tavčar in gospodičina Spelarjeva tako lepo predsednika kmetijske družbe, nekaterih odbornikov in svoje naloge izvršili, da smo se čudili; obuditelj čital- vladnega zastopnika. Gosp. odborniku Seucigu se nice in pevovodja nas je razveseli! sè svojim zborom je posrećilo lepega blagá (4 telic in 7 juncev) z denar 168 ki se tako čudno kaže, da se je po pravici bati hudih ur* se na jem državne subvencije na Štajarskem nakupiti, je za polovico kupnine na dražbo postavilo, za nekatera Da pa bode gospodarjem zavarovanje oiajšano, živinčeta so se licitanti zeló rukali. Te li ce so prišle: v stavljaj o, kakor slišimo, zastopniki povsodi po deželi. Crn uče, na grad Crni potok, v Poljane nad Loko in Za gorenjsko stran, posebno za kranjski in ra na grad Tarične vasi, — junci pa, starosti, da so koj za pleme pripravci rovnico, Gorenjo Vas pri peči med temi so •VI» prišli : v Ribnici, Brdo pri take Bo-Pod- Ćrnuče poleg Ljubljane, na grad Tarnični dobiti potrebnih raz jasnil. doljiski okraj, je přejel zastopništvo gosp. Edvard Poúr, gozdni cenitelj v Kranji, pri katerem je, kakor pri glavnem zastopniku v Ljubljani gosp. Grasseliju 7 UClll , VJ, UUUU 16 JJ|UWIJ«UU , u« gi WV» X Ml "i V»"* vasi na Notranjskem; z junčekoma kupljenima za Ko- (Prve Češnje), se ve da v se komaj zrele, smo iz šane in Trojane bo treba še četrt leta čakati, da Gorice v Ljubljano dobili 19. dne t. m. po 4 za en sold. dorasteta. Na prodaj je junec muriškega plemena y (Darila.) Matica" naša in „Narodna sola" prej- leta star, ki ga je lani meseca oktobra družba kmetij- . 1— ^ M ^ 1 / ' A A. ^ I J J A l M ^ U A ir, si i a vtiirtťť r» nirn tn n i I nr\ n a witti vi an ri a r\ n n -t r> r» rl n i v\«ti mite vsaka po 100 gold, dařila od banke 99 Slavije v Pragi po sklepu njenega občnega zbora 15. dne t. m. ska kot najlepše živinče prodala, pa je zdaj připraven za k raj e i kjer imajo veče krave. Kdor ga želi ku- Hvala za ta dar gre v prvi vrsti gosp. Ivanu Hribarju, piti, naj se oprne do gosp. Jož. Vode-ta v ljubljanski _1 « ^ r*nr.4/x^vsilrii UavnUa C 1 iA rri ^/vU Ir i IA Ah/>nûmn V\ î V» O 1 ITk > f* 1 ( S 1 O n> K Ck Y\ K O 11 2J \ glavnemu zastopniku banke )) Slavije > ki je občnemu hiralnici (Siechenhaus). zboru nasvetoval navedeno obdarovanje. Se neke druge darove imamo tudi v Ljubijano pričakovati in to iz Gradca od ondašnje vzajemne požarne asekurance, Novičar iz domaćih Dunaja. tujih dežel. No, hvala Bogu ! znebili smo se dr katera bode 4. dne junija obhajala 50ietnico svojega žavnega zbora, za katerem ne bo nobena živa duša sólz obstanka, in 25.000 gold, iz reservinega zaklada razde- prelivala. Govor presv. cesarja, s katerim jev soboto lila v dobrotne namene. Tako dobijo škofje v Gradcu, državni zbor po preteku 61etne dobe razpuatil, je vse- Celovcu, Mariboru in Ljnbljani 1C00 gold. ? da jih raz- skozi hladán in brez onih nemško-ustavovernih fraz delijo ubogim } Ili ^ t U a u u u ii n 1 « T ^ I c* ^ v> i* mvw 900' gold., v Celovcu 200 gold., v Ljubljani 200 gold. v Mariboru 100 gold. Razen teh in še druzih darov se napravi ustanova (Stiftung) sv4000 gold, v podporo takim požarnim stražnikom na Stajarskem , Koroškem in Kranjskem, katerim se je, ko so pomagali gasiti, kaka nesreča pripetila. Prav tako! mestna ubožnica v Gradcu dobi > ki so enake izjave prejsnjih ministrov označevale. f prave brž Deželnim vladam so se neki uže dali ukazi, pri delati za to, da se nove volitve morejo prićeti ju lij a meseca. Pozor tedaj rodoljubi po vseh okrajnah slovenskih! Novi državni zbor se ima zadnji čas pričeti sred septembra meseca. Radovedno čaka ves svet (Hranilnica in dekliska sirotisnica) ste tudi prav pridejo v novi državni zbor tudi Cehi. 9 ali lepo praznovali sreberno poroko Nju veličanstev. Zlasti Darovi preblagega našega cesarja o priliki vesel pa je bil 24. april za uboge deklice v sirotišnici, sreberne poroke znašajo 610. 000 gold. Slava tacemti katere je obiskala priljudna in za uboge jako skrbna vladarju ! gospá aoproga c. k. deželnega predsednika viteza Kal- — Pogodba (konvencija), katero je sklenil An- line. Deklice in usmiljene sestre so pri njenem pri- drassy, ki ne more zagrizenega Magjara zatajiti, je za hodu zapele cesarsko pesem, in neka dekiica jo je po- Avstrijo tako sramotna, da se je celó v gospôski Pre- zdravila še s prav iepim in prisrčnim nagovorom blaga gospá se je s usmiljenimi sestrami in deklicami cija vzdignila zoper Andrassya. zbornici, ko se je zvedela ta pogodba, buda opozi- maja je go- seji 13. zad- prav prijazno razgovarjala in deklicam podarila dnevu voril grof Widman-Sedinitzky tako-le: primernih darov, ki jih bodo še pozneje spominjali na njih mesecih smo doživeli žalostné skušnje. Jeden slovesno8t 24. aprila. kamen za drugim je padal s poslopja , katero se je se- Vrednika „Slovenca" gosp. Haderlapa 9 ki .Ie š a bil zarad članka „Děla nam dajte!" tožen, so porotniki 15. dne t. m. v tajni obravnavi enoglasno nekrivega spoznali. Izvrstni zagovornik mu je bil dr. Zarnik. (Zavarovanje zoper škodo po toči.) Kakor se za- tem moram reči, da uže oni, ki so vnanjo politiko varuje hiša in pohiátev , senó in žito zoper škodo po podpírali, niso v prijetnem stanu. Pomisliti se mora zidalo si pri dejanski udeležitvi v orijentnem vprašanju; naša pricakovanja so se bolj in bolj manj-la, in ako še prištevam osupljivi v tis, kateri je naredila danes objavljena konvencija s Tursko, po- ognji, tako je tudi moči zoper škodo po toči zavarovati namreč, koliko veliko žrtev denarnih io človeških je poljske pridelke, ki so še v zemlji. Gorate dežele, ka- stalo da bi se dospel tak izid , ki r J J/1*V|V»WV| KJ V f «Vililji« V^v/iuvv/ WUUNJlVj IV €* O ijtbiXJ y vA Cm Ui OO UUO^^/l KjCk kor naše slovenske, posebno veliko trpé po toči in za- vsaj enkrat postati ugoden. varovalna društva v tacih deželah slabe kupčije delajo. Aii more, to upara jaz vera gine, in bati Zato 80 tudi vsa ta društva zavarovanje zoper škodo meč dobro naredil, bode pero pokvarilo. se je, da se bode staro izkustvo uresničilo, da kar je temi be- ti po toči pri nas počasi opustila. skem pa se je vlani ustanovilo novo tako društvo, katero se pečá edino samo z zavarovanjem zoper škodo Požunu na Gger- sedami je grof Widman javno izrekel svojo nezaupnico vnanji politiki grofa Andrassy-a. In kako bi je ne po toči in kajti Andrassyeva pogodba přiznává turškega sul osnovano po v r WUJVUI "Vj^vi X1U y X\ C» j v 4 4JIUUI (IOQJ V T Cl «^U^UUl/« ^ L l U 1J C* V CM ti načelih vzájemnosti tana kot gospodarja v Bosni in Hercegovini da dose imenuje „prvo bodo Turki kanone in puške, ki so jib jim naši hrabri (Wecbselseitigkeit). To društvo, ki ogersko zoper škodo po toči zavaruj oče dru- vojaki po izgubi 5 do 6000 umrlib in padíib tovarišev stvo-zadruga", naše dežele ni isključilo iz svojega v boji odvzeli, — javno se bode molilo v Bosni tudi delokroga 9 ampak ene zadnjih številk „Novic* ' vavwvaw ma i^AmAj UV1AV/ Iti V kJ UJ I WU Y y - j « v tjy OV; U vUU Ui IM 1 & > U^Olii bUU« kakor je naznanjal „Oglasnik" za sultana, da turske zastave smejo v Bosni poleg i naredilo je za Kranjsko naših^vibrati ! in Koroško poseben glavni zastop v Ljubljani in za Crna gora Crnogorci ao 11. dan t. m. sloves- svojega zastopnika v teh deželah postavilo častitega no izrocili Spizo avstrijski vladi. Zastopnik črnogorske Petra Grasse lij a. Ker je dobrota zavaro- vlade je v svojem govoru ljudstvo opomnil, naj zvesti £09P- vanja zoper škodo po toči skoro neznana, opozorujemo bodo novému vladarju Franc Josipu I. in pokorni nje naše kmetovalce na gori navedeno društvo in njegov govim gosposkam. zastop za naše kraje in to tem več letos, ko se vreme okrajna Spiska predala Avstriji. živahnimi živio-klici se je potem- Odgovorni vrednik : AlojzI Majer. Tisk in založba: Jožef BlaznikoYÎh nasledflikoY v Ljubljani.