Izkušnje, o katerih velja razmišljati Mercator-Emba je delovna orsanizaotja, katere glavn dejavmost je proizvodnja ka-vovlne, ziačtmb, kakavovih iz-delkov in drugih živiLskih. prolzvodov, kot stranske de-JavnosU pa so trgovina na debelo, prevoz blaga v cesf-nem prometu in gostlnske usluge zaprtega tipa. Samou-pravno smo orgitnlzlranl v proiavodno delovno enoto, de-lovno enoto slUa-lišfie In av-topark ter dolovno enoto strokovnih dejavnosti. Skupno združujejo delo' t Emi 87 delavk !n delavcev, od katerih je okoli 70 % žensk. Delovne priprave so v velikl merl avtomatiKirane, zalo je akomulativnost rela-tivno vlsoka. Na referenduimi smo odločili, da a*» a ostallmi TO in delovniml organizaci-jaml povežemo tudi v širšo organizacijo, to je sestavLjeno organizacljo združenega dela Mercator. Ker smo se v tem letu re-organlzirali koi enovita DO, snio bili po 371. filenu zakona o adruženem delu dolini med druKlm tudi skleniti samou-pravni sporaaum o adruževa-nju dela delavcev v bozd (ozi-roma enovito DO — v nadalj-n]em beseditu bom omenjal samo DO). Omenjeni samou-praml sploSni akt Je nov fn v začetku leta, ko smo zaLell snovati osnutek, Se ni bllo raaltOnih priporoftil tn sestav-kov, ki bi bolj natan&io opre-deljevali 336. tlen aakona o ndruženem de3u. Prt sestavljanju samouprav-nega sporaamna o adruževa-nju dela deiavcev smo lahko ižha.jali iz nekaterih pretpo-Slavk: 1 Samouipraviil sporazum o združevanju delavcev v *X> je osnovni, saj morajo biti po 612. Členu ZZD z njim skladnl vst oatmU, umouprav* m sploSni aktl — torej mora biti vseobspfiajoč. 2. To je akt, s katerim se delavec, kJ stopi v delovno raamerje, najprej sreCa In iz katerege lahko (in rnora) spoma družbeno- ekonomski položaj delavk in delavcev v dolodeni oreanizaciji, torej niora bHi dovolj razumljiv in Jedniat ter predvsem kralek. 3. Sporaiaum ne more blti zgolj prepisovanje dolofiil za-kona o adruženem delu, kaj-ti to ne bi služllo ntčemur. V takem primeru dajanje iz-jave de\avke ali delavca J> strinjanju s sporaaumom ne bi doseglo svojega osnovnega namena. Delavka ali delavec se odloča o staranju t dolo- denlmi pogojl, z do(opre-deliti in poudariti pojnen po-sameznih odJofiitev o sred-stvih in v zvezf s tem nave-sti, kdaj oblika referenduma ali dela-vski svet (iipo&tevajoC «3. . To je sicer poglavje, kjer bt morali ob opredelitvi naSe oblike pridobivanja dohodka deftnirall pot«& razporejanja dohodika od zadovoljitve sku-pnih in splošnih potreb dru-žbe kot celote do razporeja- nja Čistega dohodka, sredstev za osobne dohoclke in skupno porabo, za razštritev materi-alne osnove in rezervnih sredstev, saj bomo zato spre-jemali samoupravni splošnl akt s skupnirni osnovarni ln merili za dolofeeno teritorial-no področje (do zdaj tako imenovani branžni sporazum) aii drug akt v obliki samou-pravnega sporaauma ali dru-žbenega dogovora, V delovni organizacijl pa bo seveda to potrebno opredeliti v poseb-nem pravllniku. FOisebej veiiko razmiSijanj Sn mnenj smo (ter še lahko) slišimo v zvezi z primernlm obsegom podroCja delovnlh razmerij v tem aktu. Na ont straini je res. da ta akt n.i nadomestiio za dosedanji sa-moupravni sporaziun o med-sebojnih razmerjlh, na drugi strani pa pnv to podrofeie, ki je za delavce ^elo poinem-bno pri odloOanju o njego-vem sprejetju (468. Clen, 216. filen ZZD>. Mag. Šinkovec pravi, da je v tem delu potrebno oplsati predvsem tiste stvari, ki op-rcdeljujejo pravtce in dolžno-sti delavoev, ne pa morebitno povzemanje zokonskih dolž-nosti, ki so prisilnega znača-ja. MogoCe je primeren nasiv »delovni red«. ki ga uporab-lja isti avtor. Mi smo opre-deliii kadrovanje v povezavi s celovitim planiranjsn de-lovne organiaacije, dolo&tli opravljanje deJa kot pravlco in dolfeiost, 6olo«U delovni Cas v skladu z najpomemb-nejšo smotmostjo izkorlšče-nosti le-tega in se opredeHU negativno do no6nega dela (kar je povseni normaino glede na pretežno zaposlene ženske). Ceprav bonio vpraSanje skleaibve in prenehanja de-lovn^a razmerja reSevall v posetmem splošnem aktu, smo v sporaaumu opredelill, da Je plan osnava za odlo-Citev o novl sJtlenitvi delov-nega ra-smerja in da Ima pre-neharnje osnovo samo v za-konu. ' IV. RAZLOGI ZA ZDRU2EVANJE DELA 1N SREDSTEV Temelj razlogov so vseka-kor skupni interesi pri delu, ustvarjanju FK^ojev za hitrej-Sl razvoj družbe kot celote (sfcupne tn sploSne potrebe), ekonranske osnove delovne organizacije, povečevanje do-hodka in še bi lahko naSte-vali. TežHi smo za tem, da bi obsegli veči:io, že vnaprej pa smo se opredelill, da bomo delo fn sredstva združevali v sestavljeno organizacijo zdru-ženega dela Mercator. Verjetno je to specififino zato, ker je SOZD neobvezna obhka združevaiija in bo mo-goče taka oblika manj pogo sta, toda po našem mnenju v letošnjean in srednjeroč-nam profframu ra^oja nujno potreboa ustrezna režitev. V. OBVESCANJE DELAVK IN DELAVCEV Vodiio nam je bil pred-vsem 54$. člen ZZD, zato smo poskuSali opredeliti v jedma-ti obliki vsebino in od-govornos! za obvešianje. Ose-bno sicer m«iim, da lahko temu pomem.bnemu področju posvetimo več pozornosti ta-ko, da opredetimo način ob-veSCa-nja s Toondarkom na ao-dolMiPjSUi ubhk^Ji. kul so sa-moupr&vne delovne skupine, delegatski slstem, vročanje splošnih aktov In podobno. Za aormalno delovanje si-stema obveščanja je potrebno določiti tudi roke in potek sestavljanja periodifirrih in zakijučaiiii rafiunov. Mi smo temu posvetili več pcffloraostl v stat,utu. VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA Tu smo navedli, da se akt sicer sprejema s reteresidu-mom, sklene pa ga vsalc po-samično z osebno izjavo. kar je istočasno pc«oj za obstoj delovnega razrnerja. C^>red»-HU smo tudi roke za skJeaii-tev oalroma za dajanje pis-mene izjave. Navodli sxno š« izid refeiieiidiima s podpisom predsednico komislje za iz-vedbo refereaiduma. JANUŠEK SEFMAN