Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 30, 2020, 2
UDK 009                     Annales, Ser. hist. sociol., 30, 2020, 2, pp. 177-342, Koper 2020  ISSN 1408-5348

KOPER 2020
Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 30, 2020, 2
UDK 009                               I SSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
ISSN 1408-5348 UDK 009  Letnik 30, leto 2020, številka 2
e-ISSN 2591-1775
UREDNIŠKI ODBOR/
COMITATO DI REDAZIONE/
BOARD OF EDITORS: 
Roderick Bailey (UK), Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), 
Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), 
Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Vesna 
Mikolič, Luciano Monzali (IT), Aleksej Kalc, Avgust Lešnik, John 
Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Edward Muir 
(USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo 
(IT), Marijan Premović (ME), Andrej Rahten, Vida Rožac Darovec, 
Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta Verginella, Špela Verovšek, 
Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko
Glavni urednik/Redattore capo/
Editor in chief: Darko Darovec
Odgovorni urednik/Redattore 
responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko
Urednika/Redattori/Editors:
Gostujoča urednica/Editore ospite/
Guest Editor:
Urška Lampe, Gorazd Bajc
Aniko Noemi Turi
Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.)
Oblikovalec/Progetto grafico/
Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec
Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del 
Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije 
družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development 
and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di 
ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente©
Sedež uredništva/Sede della redazione/
Address of Editorial Board: 
SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 
e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: https://zdjp.si
Redakcija te številke je bila zaključena 30. 6. 2020.
Sofinancirajo/Supporto finanziario/
Financially supported by: 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 
(ARRS), Mestna občina Koper
Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno.
Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR.
Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies
Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, Series Historia et 
Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: Clarivate Analytics 
(USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts & Humanities; IBZ, Internationale Bibliographie 
der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativnyi Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the 
Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS (NL); Directory of Open Access Journals (DOAJ).
To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a 
Creative Commons BY-NC 4.0.
Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si.
Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/.
The submission guidelines and all articles are freely available in color via website http://zdjp.si/en/.

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
Pavel Jamnik, Borut Toškan, Matija Križnar, 
Tjaša Tolar & Bruno Blažina: Jama Globoška peč, 
novo paleontološko in paleolitsko najdišče 
na Kraškem robu – rezultati poskusnega 
vkopa v plasti ....................................................... 177
La grotta Globoška peč, un nuovo sito 
paleontologico e paleolitico sul Ciglione 
carsico – risultati del saggio stratigrafico 
preliminare 
The Globoška peč Cave, a New Paleonthological 
and Paleolithic Site on the Karst edge – 
Results of the Experimental Trial Excavation
Stanko Flego & Lidija Rupel: I siti romani 
di Boccadino e Braida (Duino-Aurisina, 
Trieste): due ricerche di Ludwig Karl 
Moser ignorate dagli studiosi ................................ 201
Roman Sites Boccadino and Braida 
(Duino-Aurisina, Trieste): Two Researches of 
Ludwig Karl Moser Ignored by Academics
Antični najdišči Bokadin in Brajde 
(Devin-Nabrežina, Trst): dve spregledani 
raziskavi Ludwiga Karla Moserja
Ladislav Placer: Kulturno in zgodovinsko 
sporočilo Milanje (Slovenija) ................................ 215
Messaggio culturale e storico 
di Milanja (Slovenia)
Cultural and Historical Significance 
of the Milanja (Slovenia) 
Jurij Selan: Kako govori likovni jezik? 
Analiza položajev in smeri v 
likovnih delih iz zbirke 
Narodne galerije Slovenije ................................... 235
Come parla il linguaggio dell'arte? 
Analisi delle posizioni e direzioni nelle opere 
d'arte della Galleria Nazionale Slovena
How does the Language of Visual 
Art Speak? Analysis of Positions and 
Directions in Artworks of the 
National Gallery of Slovenia
Zoran Vaupot: Foreign Direct Investments, 
Cultural Heritage and Public-Private 
Partnership: A better Approach for Investors? .......... 261
Investimenti diretti esteri, patrimonio 
culturale e partenariato pubblico-privato: 
un approccio migliore per gli investitori?
Tuje neposredne naložbe, kulturna dediščina 
in javno-zasebno partnerstvo: boljši pristop 
za vlagatelje?
Daniela Angelina Jelinčić & Sanja Tišma: 
Ex-Ante Evaluation of Heritage 
Management Plans: Prerequisite 
for Achieving Sustainability ................................. 275
Valutazione ex ante dei piani di gestione 
del patrimonio: prerequisiti della sostenibilità
Ex-ante vrednotenje načrtov upravljanja 
dediščine: predpogoj za doseganje trajnosti
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
UDK 009                                  V olume 30, Koper 2020, issue 2                                  ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Jasna Fakin Bajec: An Integrated Approach 
to the Revitalization, Safeguarding and 
Management of Cultural Heritage: 
How to Establish a Durable and Active 
Local Group of Stakeholders ................................ 285
Un approccio integrato alla rivitalizzazione, 
alla salvaguardia e alla gestione del patrimonio 
culturale: come creare una comunità locale 
permanente e attiva?
Celostni pristop k revitalizaciji, varovanju in 
upravljanju kulturne dediščine: kako ustvariti 
trajno in aktivno lokalno skupnost?
Borbála Gondos & Gábor Wirth: The Role of 
Nádasdy Castle in Tourism of Sárvár – 
the Appearance of Disabled People in 
Cultural Tourism .................................................. 301
Il ruolo del castello di Nádasdy nel turismo di 
Sárvár – l'aspetto dei disabili nel turismo culturale
Vloga Nadasdijskega gradu v turizmu mesta 
Sárvár – vidik oseb s posebnimi potrebami 
v kulturnem turizmu 
Veselin Mićanović, Nada Šakotić & 
Dijana Vučković: Utemeljenje i razvitak 
osnovnog školstva i obrazovanja učitelja 
u Crnoj gori od početka 
XIX. stoljeća do 1916. godine .............................. 313
Fondazione e sviluppo dell'istruzione 
elementare e della formazione dei maestri 
in Montenegro dall'inizio del XIX secolo al 1916
Začetki in razvoj osnovnega šolstva in 
izobraževanja osnovnošolskih učiteljev 
v Črni gori od začetka 19. stoletja do leta 1916
Petr Scholz: Development of Football Fandom 
after 1989: Evidence from Czechia ........................ 323
Sviluppo della tifoseria calcistica dopo 
il 1989: l'esempio della Cechia
Razvoj nogometnega navijaštva po 
letu 1989: primer Češke
Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 342
Indice delle foto di copertina ................................. 342
Index to images on the cover ................................. 342

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
215
received: 2019-12-13                  DOI 10.19233/ASHS.2020.13
KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA)
Ladislav PLACER
Pod akacijami 13, 1000 Ljubljana, Slovenija
e-mail: ladislav.placer@telemach.net
IZVLEČEK
V članku je obravnavana povezava med geomorfološko podobo fosilnega rotacijskega plazu nad Ilirsko Bistrico 
in dojemanjem mitične pokrajine kot so jo občutili Slovani. Ti so polkrožno obliko slemena, ki je nastala iz odlo-
mnega roba plazu, simbolno vzporejali s polmesecem. Tu ležijo vrhovi, ki imajo mitična imena in mitični prizvok: 
Milanka, Mala Milanja, Velika Milanja, Devin in hrbet Volovja reber. Osrednje mesto pripada Veliki Milanji, ki 
simbolizira boginjo Mokoš. Njenemu čaščenju je posvečen obredni poligon. V bližini sta naselji Knežak in Zemon 
(Gornji in Spodnji), kar pomeni, da je bil obredni poligon sestavni del središča slovanske zgodnjesrednjeveške 
kneževine. Morda spadajo sem tudi Koseze.
Ključne besede: geomorfologija, slovanska mitična pokrajina, čaščenje Mokoši, slovanska plemenska skupnost, 
versko in upravno središče kneževine, zaledje Istre, Ilirska Bistrica
MESSAGGIO CULTURALE E STORICO DI MILANJA (SLOVENIA)
SINTESI
L’articolo tratta la correlazione tra il carattere geomorfologico della frana fossile rotazionale sopra Ilirska 
Bistrica, larga 5 chilometri, e la percezione del paesaggio mitologico vissuta dagli Slavi. Questi, infatti, usavano 
collegare simbolicamente la forma semicircolare del costone, formatasi dal coronamento della frana, con la 
mezzaluna. Qui si trovano cime dai nomi e dalle connotazioni mitiche: Milanka, Mala Milanja, Velika Milanja, 
Devin ed anche il costone Volovja reber. Velika Milanja occupa un ruolo centrale, simboleggiando la dea Mokoš. 
Il poligono dei rituali è dedicato proprio al suo culto. Nelle vicinanze vi sono gli abitati di Knežak e Zemon 
(Gornji e Spodnji), il che significa che il poligono dei rituali era parte integrante del centro del principato slavo 
nell’Alto medioevo. 
Parole chiave: geomorfologia, paesaggio mitologico slavo, culto della dea Mokoš, comunità tribale degli Slavi, 
centro religioso e amministrativo del principato, entroterra dell’Istria, Ilirska Bistrica

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
216
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
PLAZ
Leta 2010 je bil odkrit ilirskobistriški fosilni plaz 
(Placer & Jamšek, 2011), ki spada v svetovnem merilu 
med večje rotacijske plazove, širok je 5 km, dolg 
5,5 do 6 km, njegova površina znaša okoli 20 km
2
. 
Geomorfološka podoba plazu je izjemna, saj je kljub 
domnevni starosti dveh milijonov let ohranjen skoraj 
v celoti; vidni so polkrožni odlomni rob, polkrožna 
strmina, polkrožni robni jarek, povratno pobočje in 
značilna noga plazu z razširjenim čelom, na kateri 
stojita mesto Ilirska Bistrica in vaško naselje Jasen. 
Večjo spremembo sta zaradi gravitacijskega rušenja 
po odlomnih razpokah in zaradi periglacialnih proce-
sov doživela le odlomni rob in odlomna strmina, njen 
strmi vpadni kot se je zmanjšal in nastalo je sleme pol-
krožne oblike s pripadajočim polkrožnim pobočjem. 
Tega na sredini prekinja manjši plaz, ki je nastal po-
zneje. Grafična podoba pravilnega rotacijskega plazu 
je prikazana na sl. 1, širše območje ilirskobistriškega 
plazu pa na sl. 2 in sl. 3. Na sl. 2 so v okvirčkih tisti 
vrhovi, ki so obravnavani v članku. 
Plaz je nastal na izpostavljenem narivnem robu 
med Snežniškim hribovjem in dvema reliefno nižjima 
stopnjama; kraškim svetom presihajočih jezer Zgornje 
Pivke in erozijsko dolino Reke. V nogi plazu je kraški 
izvir Bistrica in še nekaj manjših, ki so nastali po 
sprožitvi plazu, prej so te vode večinoma odtekale v 
porečje Pivke.
TOPONIMI
Po Atlasu Slovenije (sl. 2) se nahajata na območju 
plazu in v njegovem širšem zaledju dva vrhova po 
imenu Devin, Devin nad Koritnicami (1028 m) in 
Devin nad Škriljem (1088 m) ter dva vrhova s slovan-
skima ženskima imenoma, Milanka (948 m) in Velika 
Milanja (1099 m). Devin je brez dvoma del slovanske 
mitične pokrajine, enako domnevamo za Milanjo in 
Milanko, čeprav sta novost v slovanski mitični topo-
nomastiki.  
Ker gre za vsebino tega članka pomembno vpra-
šanje, si oglejmo katastrski zemljevid Habsburške 
monarhije za k. o. Koritnice (Koritenze), Ilirska 
Bistrica (Feistritz) in Vrbovo (Werbou) iz let 1823, 
1824 (Habsburg Empire – Cadastral Maps (XIX. 
century)), ki je temeljni kartografski in topografski 
dokument. Tu je mitična toponomastika nekoliko 
drugačna. Zaradi preglednosti so podatki preneseni 
na topografsko osnovo Atlasa Slovenije (sl. 4). Vrh  
»Milonza« (Milanka) je lociran na koti 792 m nad 
Naričami pri Šembijah, vrh »mali Milonia« (Mala 
Milanja) na koti 983 m, sledi ledina »olouje Rebar« 
(Volovja reber) in nato ledina »velki Millone« (Velika 
Milanja) na območju vrha Velika Milanja (1099 m). 
Devini so trije, vrh »Devin« nad Koritnicami (Devin, 
1028 m), vrh »Divin« pod Lunjevico (Devin, 957 m)  
in ledina »Na divin« nad Škriljem (Na Devinu) na 
mestu Devina (1088 m). Nad naseljem Vrbovo se na 
zgornjem robu strmega pobočja imenovanega Reber, 
nahaja piramidasta stena »Baba«. Njen vrh je na 
višini okoli 790 m. 
Do razpada Habsburške monarhije so bile opra-
vljene tri kartografske izmere (Mapire – Historical 
Maps), prva v letih 1763 – 1787, Notranja Avstrija 
1784 – 1785 ( Habsburg Empire – First Military Survey 
(1763 – 1787)), druga v letih 1806 – 1869, Ilirija 1829 
– 1835 (Habsburg Empire – Second Military Survey 
(1829 – 1835)) in tretja v letih 1869 – 1887 (Habs-
burg Empire – Third Military Survey (1868 – 1887)), 
ko sta bili izdelani dve različici, v merilu 1:25.000 in 
1:75.000. Slednja je bila bistveno dopolnjena.  
Slika 1: Skica pravilnega rotacijskega plazu: a – Tloris; 
b – Prerez (Legenda: 1. odlomne razpoke, 2. odlomni 
rob, 3. polkrožna strmina, 4. robni jarek (robna kota-
nja), 5. povratno pobočje, 6. odlomna ploskev, 7. telo 
plazu, 8. noga plazu, 9. čelo plazu, 10. ločilna ploskev, 
11. pregib, 12. sedanje pobočje, 13. sedanje sleme, 14. 
mlajši plaz, 15. zdrsela kamninska masa).  
Image 1: Sketch of the proper rotated landslide: a – 
Plan, b – Section (Legend: 1. crown cracks, 2. crown, 
3. semicircular scarp, 4. margin trough, 5. reverse 
surface, 6. surface of rupture, 7. main bodi, 8. foot, 
9. toe, 10. surface of separation, 11. bend, 12. current 
slope, 13. current ridge 14. younger landslide, 15. 
slipped rock mass).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
217
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Na zemljevidu prve izmere sta zabeležena »B. 
Divin« in »Veliki Kamen«. Vrhovi so označeni z  
okrajšavo B. (Berg), torej Berg Divin, Veliki Kamen te 
oznake nima, zato ne predstavlja vrha temveč skalni 
monolit na pobočju Velike Milanje, kateremu danes 
mlajši domačini pravijo Zob, starejši pa preprosto 
Kamen ali Milanjska skala. Prva izmera nima višinskih 
kot. Lokacija »B. Divin« je identična z lokacijo »Na 
divin« v katastru.
Na zemljevidu druge izmere so zabeleženi vrh 
»Milanza« (Milanka), »Milonia« kot območje (Mi-
lanja) in vrh »Milonia« (Milanja). Vsi vrhovi so brez 
nadmorskih višin. »Milanza« je locirana severno od 
vrha »Teschiak« (Tuščak, 802 m) in je identična z 
vrhom »Milonza« v katastru. »Grabrutz«  (Gabrovec) 
je lociran napačno. 
Na zemljevidu tretje izmere so vrhovi označeni z 
znakom za koto, tu so »Milanza« (Milanka) na koti 
983, »Milonia« (Milanja) na koti 1098, »Ml. Dewin« 
(Mali Devin) na koti 1032 in »Vk. Dewin« (Veliki 
Devin) na koti 1104. Na mestu Velikega Devina je v 
katastru in v Atlasu Slovenije Štanga (1101 m). Tam 
kjer je v katastru »Milonza« je tu kota 791, kjer je 
lokacija »Na divin« stoji kota 1094. Delitev na Mali 
in Veliki Devin je posebnost tretje izmere, posebnost 
je tudi enačenje Štange z Velikim Devinom. Ker gre 
za izstopajočo izjemo je podatek nezanesljiv. Za po-
trditev verodostojnosti tega podatka bi potrebovali še 
eden, s karto tretje izmere nepovezan vir.  
Lega Milanke na koti 948 v Atlasu Slovenije, ni 
zabeležena ne v katastru ne v historičnih zemljevidih. 
Očitno gre za napako. 
Omemba Velike Milanje in Male Milanje v katastru, 
daje odgovor na vprašanje, zakaj domačini območju 
Male Milanje in Velike Milanje med katerima je Volovja 
reber, pravijo Milanja. Milanka leži v katastru in v drugi 
izmeri izven Milanje. 
V nadaljnjem besedilu članka so uporabljani toponi-
mi kot so zabeleženi v katastru (sl. 4): Milanka (792 m) 
(kataster, druga izmeta); Mala Milanja (983 m) (kataster, 
tretja izmera kot Milanka); Velika Milanja (1099 m) 
(kataster, druga izmera kot Milanja, tretja izmera kot 
Milanja); Devin nad Koritnicami  (1028 m) (kataster, 
tretja izmera kot Mali Devin); Devin nad Škriljem  (1088 
m) (prva izmera, kataster); Devin pod Lunjevico (957 m) 
(kataster); Volovja reber (kataster, druga izmera kot Mi-
lanja); piramidasta stena Baba (kataster). Skalni monolit 
Zob ali Kamen je bil zabeležen le v prvi izmeri, ker ni 
znakov, da bi imel status mitičnega objekta, v nadaljnji 
razpravi ni več omenjen.
Milanka, Mala Milanja, Volovja reber, Velika Mila-
nja, Devin nad Škriljem in Baba ležijo neposredno na 
polkrožnem slemenu velikega fosilnega plazu. Devin 
pod Lunjevico leži sredi polkrožnega pobočja, zato je v 
širšem smislu tudi del polkrožne kulise. Izven plazu leži 
le Devin nad Koritnicami.
Polkrožno sleme je bilo kartografsko primerno prika-
zano že na zemljevidu druge izmere. 
Slika 2: Zemljevid območja ilirskobistriškega fosilnega 
plazu (Topografska osnova Geopedia, Slovenija). 
Image 2: Geographical map of the Ilirska Bistrica fossil 
landslide area (Topographic basis Geopedia, Slovenija).
Slika 3: Digitalni model reliefa območja plazu (Digi-
talna osnova Geopedia, Slovenija) (legenda na sliki 1). 
Image 3: DMR of the landslide area (Digital backgro-
und Geopedia, Slovenija) (Legend on Image 1).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
218
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Izgleda, da so se kartografi vojaških zemljevidov Habs-
burške monarhije druge in tretje izmere, pri toponimih bolj 
naslanjali na priložnostne krajevne informatorje kot na 
kataster. Če jemljemo kataster kot najbolj zanesljivi vir, je 
brez napake le karta prve izmere, ki je edina nastala pred 
katastrom. V Atlasu Slovenije je napačno locirana Milanka, 
ni Male Milanje, ni Devina pod Lunjevico in ni Babe. Sle-
dnjo še danes poznajo prebivalci v naseljih pod Rebrijo.   
DEVIN
Nekateri vrhovi, ki imajo z ene strani položen dostop, 
na drugi strani pa prepadno steno ali strmo pobočje, 
nosijo ponekod v slovanskem svetu geografsko ime De-
vin. Pogled z njihovega vrha je v smeri prepadnega ali 
strmega pobočja odprt v širino in globino. Vrhov s tem 
imenom in omenjenimi značilnostmi je v Sloveniji več, 
Slika 4: Toponimi po Habsburg Empire – Cadastral Maps (XIX. century) 1823, 1824. Topografska osnova Geopedia, Slovenija 
(Milonza = Milanka (792 m), mali Milonia = Mala Milanja (983 m), olouje Rebar = ledina Volovja reber, velki Millone = ledina 
Velika Milanja, Devin = Devin (1028 m), Na divin = Devin (1088 m), Divin = Devin (957 m), Baba = piramidalna stena).  
Image 4: Habsburg Empire – Catastral Maps (XIX. century) 1823, 1824. Topographic basis Geopedia, Slovenija (Milonza 
= Milanka (792 m), mali Milonia = Mala Milanja (983 m), olouje Rebar = area Volovja reber, velki Millone =  area Velika 
Milanja, Devin = Devin (1028 m), Na divin = Devin (1088 m), Divin = Devin (957 m), Baba = pyramid rock wall).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
219
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Slika 5: Vrh Devin z ekstremno geomorfologijo, na katerem je stari grad Devin in prepadna stena. Poleg je naselje 
Devin pri Trstu (Wikimedia Commons).
Image 5: Devin and its extreme geomorphology, with Devin Castle (Castello di Duino) standing on top and a 
precipitous slope facing the sea. Below the peak is Duino (Devin), a small town near Trieste (Trst) (Wikimedia 
Commons).
poleg obravnavanih treh sta v Atlasu Slovenije še Devin 
z dvema vrhovoma (792 m in 787 m) nad Starim trgom, 
ki ima na eni strani bolj strmo pobočje in Devinski hrib 
(853 m) nad Vipavo s prepadno steno. Poleg teh omenja 
Šmitek (2004) še Devin nad Knežo v Baški grapi. Če bi 
pregledali vse liste treh izmer in franciscejski kataster 
bi morda našli še kakšnega. V kraju Devin pri Trstu je 
mogočna prepadna stena nad morjem na kateri so ruše-
vine starega gradu (sl. 5),
 
ki je zelo podobna steni nad 
sotočjem Morave in Donave pri Bratislavi. Na tej so tudi 
ruševine starega gradu, pod gradom pa naselje Devin (sl. 
6). Mogočna podoba teh dveh Devinov je izstopajoča. 
Na Slovenskem ni legend, ki bi vključevale vzpetine z 
imenom Devin. Podobno geomorfologijo imajo toponi-
mi z imenom Devin skok, razlika pa je v tem, da se 
je o Devinih skokih ohranilo precej legend, ki vpletajo 
časovno bližje motive o devinem skoku v pomenu skoka 
dekleta. Enotne razlage o pomenu Devina in Devinega 
skoka ni. O tem piše Šmitek (2004), medtem ko Ovsec 
(1991) Devina in Devinega skoka ne omenja.
Tako značilna vrhova kot sta Devina pri Trstu in 
Bratislavi, nista ostala neopažena pri vseh častilcih 
naravnih kultov, ki so tu živeli pred Slovani. Ostaja 
pa dejstvo, da je ime Devin prišlo k nam s Slovani 
in da so Slovani podedovana in nova kultna mesta 
poimenovali Devin. Zato legende s tržaškega in bra-
tislavskega Devina ne morejo biti vodilo za reševanje 
pomena Devinov, toda vsi kažejo na veliko verjetnost 
domneve, ki jo je podal Václav Tille (Šmitek, 2004), 
»da je bil Devin kraj čaščenja naravnih kultov«. 
Od treh Devinov na območju ilirskobistriškega plazu 
in okolice (sl. 4), po prepadni steni in položnem pobo-
čju, ustreza le Devin nad Koritnicami – Devin 1 (sl. 7, sl. 
8), medtem ko sta Devin nad Škriljem – Devin 2 (sl. 9) in 
Devin pod Lunjevico – Devin 3 (sl. 10) manj izrazita. Vsi 
trije pa kraljujejo nad nižjim svetom, ki leži pod prepa-

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
220
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Slika 6: Vrh Devin z ekstremno geomorfologijo, na katerem je stari grad Devin in prepadna stena ob sotočju 
Morave in  Donave pri Bratislavi. Poleg je naselje Devin (Foto: Vladimír Ješko, Pixabay).
Image 6: Devin and its extreme geomorphology, with Devin Castle (Devinsky hrad) standing on top and a 
precipitous slope facing the confluence of the Rivers Morava and Danubee. Below the peak is Devin, a small 
town near Bratislava (Photo: Vladimír Ješko, Pixabay).
dno steno ali bolj strmim pobočjem; Devin 1 okoli 200 
do 300 m nad hudourniško dolino Jamce, Devin 2 okoli 
300 m nad polkrožnim robnim jarkom velikega plazu, 
Devin 3 pa okoli 200 m nad istim jarkom. Skupina treh 
Devinov ali treh obrednih mest, tako blizu skupaj kot se 
nahaja na širšem območju Milanje, je po doslej znanih 
podatkih osamljen primer v slovanskem svetu.
Izgleda, da se duhovni pomen Devinov razkriva na 
daljinskem posnetku Devina 1 nad Koritnicami (sl. 8), 
kot ga je videti s ceste od Knežaka proti Koritnicam. 
Njegovo skrivnostno moč izžareva igra svetlobe in 
senc, ki jo je mogoče doživeti le v določenih trenut-
kih dneva in leta. 
MITIČNA  POKRAJINA 
V tem poglavju so podani geometrijski in astro-
nomski vidiki slovanske mitične pokrajine na širšem 
območju Milanje, medtem ko sta njena religijska ideja 
in zgodovinski pomen le grobo nakazana.     
Iz vsega kar sledi v naslednjih odstavkih je očitno, 
da je pozornost slovanskih častilcev naravnih kultov 
pritegnilo polkrožno sleme s polkrožnim pobočjem. Na 
to je moč sklepati zato, ker so tu poiskali in poimenovali 
vrhove Milanka, Mala in Velika Milanja ter Devin 2 in 
Devin 3. Če se osredotočimo le na tiste vrhove, ki jih je 
mogoče povezati z obrednimi koti, izstopijo Mala in Ve-
lika Milanja ter Devin 2, ki tvorijo povezani z daljicami 
skoraj enakokrak trikotnik. Skoraj enak enakokrak triko-
tnik dobimo tudi, če povežemo Devin 2, Veliko Milanjo 
in Devin 1 izven polkrožnega slemena. Oba trikotnika 
se stikata v daljici Devin 2 – Velika Milanja (sl. 11). Na-
tančna izmera kotov bi bila mogoča le na terenu, za naš 
namen je bil uporabljen Državni temeljni geodetski načrt 
(1:5.000 in 1:10.000). Meritev je bila opravljena s šolskim 
kotomerom; velikosti obeh priležnih simetričnih kotov v 
prvem trikotniku znašata 25° in 25°, v drugem trikotniku 
23° in 22,5°. Nobeden ne presega meje tolerance obre-
dnega kota 23,5° ± 1,5° (22° – 25°). Vsi koti so preverjeni 
na terenu s kompasom. Velika Milanja leži v vrhu obeh 
skoraj enakih enakokrakih trikotnikov. 
V nadaljnjem besedilu sta besedni zvezi »skoraj 
enakokrak« in »skoraj enak« izpuščeni in nadomeščeni 
z enakokrak in enak. Za obrednike je bil pomen natanč-
nosti relativen, na njihov občutek za resničnost kaže 
ugotovljena toleranca obrednega kota.  

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
221
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Slika 7: Devin 1. Vrh ima značilno obliko, položno in nasproti ležeče prepadno pobočje (Foto: Ladislav Placer). 
Image 7: Devin 1. The peak has a form characteristic of a »Devin«, with a gentle slope on one side and a precipice 
on the other (Photo: Ladislav Placer).
Slika 8: Skrivnostni mizasti plato z vrhom Devin 1. Pogled s ceste Knežak – Koritnice. Približan  posnetek (Foto: 
Ladislav Placer).
Image 8: Mysterious plateau with Devin 1. View from the road Knežak – Koritnice. Close-up view (Photo: 
Ladislav Placer).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
222
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Obredni kot je »navidezna razlika med višino 
opoldanskega sonca v času enakonočja in obeh 
sončnih obratov. Ta razlika nastane, ker zemeljska os 
ni pravokotna na ravnino svoje krožnice okoli Sonca, 
ampak je za omenjeni kot nagnjena« (Pleterski, 2002).  
Predhodno o tem Pleterski (1996). Izmerjeni nagib 
Zemljine osi nasproti ekliptiki znaša danes 23° 26´ 
21,44´´, na sl. 11 je ta kot označen z ω .
Devin 2 leži v vrhu velikega enakokrakega tri-
kotnika Devin 2 – Mala Milanja – Devin 1, katerega 
kraka sta hkrati tudi osnovni stranici obeh manjših 
zrcalno simetričnih enakokrakih trikotnikov. Velikost 
kota v vrhu velikega enakokrakega trikotnika je vsota 
dveh obrednih kotov 25° + 22,5°, njegova simetrala 
pa poteka preko Velike Milanje. Ker so stranice obeh 
zrcalnih enakokrakih trikotnikov enake, imajo kraki 
dolžino polmera očrtanega kroga v katerega središču 
je Velika Milanja. Veliki enakokraki trikotnik je torej 
v matematičnem smislu včrtani obodni trikotnik, oba 
manjša zrcalno simetrična trikotnika pa včrtana sre-
diščna trikotnika. Dejanske dolžine krakov od Velike 
Milanje navzven znašajo po aplikaciji za merjenje dol-
žin (Atlas okolja, povprečje treh meritev), okoli 1916 
m (Devin 1), 1999 m (Mala Milanja) in 1985 m (Devin 
2). Razlika med najdaljšim in najkrajšim znaša okoli 
4%. Dolžina obeh krakov obodnega enakokrakega 
trikotnika ali osnovnic obeh enakokrakih središčnih tri-
kotnikov, znaša okoli 3.595 m in 3.626 m. Razlikujeta 
se torej za okoli 0,8 %. 
Vsota dveh obrednih kotov je razlika navideznih 
kotov višine opoldanskega Sonca med obema sončevi-
ma obratoma (sl. 12). V primeru obrednih kotov 25° + 
22,5° na Devinu 2, ima Velika Milanja simbolno lego 
spomladanskega in jesenskega enakonočja.
Slika 9: Devin 2. Vrh ima neizrazito obliko. Pogled s sosednjega vrha na severovzhodu (Foto: Gregor Kovačič).  
Image 9: Devin 2. The peak has a form uncharacteristic of a »Devin«. View from the neighbouring to the 
northeast (Photo: Gregor Kovačič).
Slika 10: Devin 3. Vrh ima neizrazito obliko. Pogled z juga (Foto: Ladislav Placer).
Image 10: Devin 3. The peak has a form uncharacteristic of a »Devin«. View from the south (Photo: Ladislav Placer).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
223
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Slika 11: Obredni poligon Milanje: včrtani obodni enakokrak trikotnik Devin 2 – Mala Milanja – Devin 1, dva 
enaka središčna enakokraka trikotnika Devin 2 – Devin 1 – Velika Milanja in Devin 2 – Mala Milanja – Velika 
Milanja (Topografska osnova Atlas okolja, Slovenija) (Legenda:  ω – nagib Zemljine osi nasproti ekliptiki 23° 26´ 
21,44´´ (zaokroženo 23,5°); 25°, 25°, 23° in 22,5°  – obredni koti v mejah tolerance 23,5° ± 1,5°).  
Image 11: The Milanja ritual polygon: inscribed outer isosceles triangle of Devin 2 – Mala Milanja –  Devin 1, 
two equal inner isosceles triangles of Devin 2 – Devin 1 – Velika Milanja and Devin 2 – Mala Milanka – Velika 
Milanja (Topographic basis Atlas okolja, Slovenija) (Legend: ω – Earh´s axial tilt opposite the ecliptic of 23° 26´ 
21,44´´ (rounded 23,5°);   25°, 25°, 23° and 22,5°  – ritual angles within tolerance limits 23,5° ± 1,5°). 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
224
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Pogled z Devina 1, ki leži izven polkrožnega sle-
mena, na Devin 2 je »skrivnosten«, saj je viden samo 
njegov vrh nad sedlom med Suhim vrhom in Veliko 
Milanjo (sl. 13a, sl. 13b). Božansko moč simetrije geo-
metrijskih likov povečuje dejstvo, da je Devin 2 edini 
vrh polkrožnega slemena jugozahodno od mlajšega 
plazu, ki ga je mogoče videti z Devina 1. Vrhovi Bele 
ovce, Velika Milanja, kota 1060 in kota 1055 ležijo 
severozahodno od mlajšega plazu. Pogled iz Devina 
2 na Devin 1 danes preprečujejo krošnje dreves na 
Devinu 2. 
Pred seboj imamo torej prostorski ideogram iz ena-
kokrakih trikotnikov, ki ga delovno imenujemo obredni 
poligon Milanje (sl. 11). V njem so štirje enakokraki 
trikotniki, štirje obredni koti in dva Devina.
Vse kaže, da je obredni poligon Milanje nastal iz 
enakokrakega trikotnika Mala Milanja – Devin 2 – 
Velika Milanja na polkrožnem slemenu, ki predstavlja 
v mitični pokrajini neobičajno geomorfološko obliko. 
V primerjavi z objekti iz razprave Kulturni genom 
(Pleterski, 2014), ki prinaša vpogled v slovanske 
arheološke in mitološke strukture, gre v tem primeru 
za izjemno geomorfološko strukturo. Ta je v podobi 
običajnih geomorfoloških oblik, kot so npr. vrhovi, 
sotočja in drugo, prisotna povsod, v podobi polkro-
žnega slemena s polkrožnim pobočjem pa je gotovo 
izjema. 
Milanka leži izven obrednega poligona Milanje, 
enako Devin 3, vendar sta brez dvoma del te skupine 
mitičnih objektov. Drugače je z Babo, ki je nasledek 
predrimskih kultov (Hrobat Virloget, 2012, 2014), 
vendar so jo očitno vključili v mitično pokrajino Mila-
nje, ker leži v podaljšku polkrožnega slemena. Njeno 
odstopanje od ostalih mitičnih objektov močno pou-
darja okoli dvajset metrov visoka piramidasta stena v 
simbolni podobi žene, ki dominira nad dolino Reke (sl. 
14a). Njen vrh ali »glava«, je dostopen z gornje strani, 
kjer je viden kot pol tretji meter visok monolit (sl. 14b). 
Železni križ na vrhu Babe je verjetno urok proti njeni 
zli naravi. Milanka in Baba ležita na nasprotnih koncih 
polkrožnega slemena, kar jima daje podoben geomor-
fološki status. 
Milanka je slovansko žensko osebno ime, ki pri 
Slovencih danes ni pogosto, najdemo pa ga pri vseh 
slovanskih narodih. Milanja se kot žensko ime upo-
rablja zelo redko, v redkih primerih tudi kot priimek. 
Razen v obravnavanem primeru nisem v literaturi 
nikjer našel vrhov s tema imenoma. V doslej objavlje-
nem slovenskem ljudskem izročilu ni sledu o Milanki 
ali Milanji (Kelemina, 1997), o tem ne vedo ničesar 
prebivalci vasi okoli Milanje. Nisem raziskal ali ta 
dvojica nastopa v ljudskem izročilu drugih slovanskih 
narodov. 
 Veličastje polkrožnega slemena in teatra pod njim, 
ki je očaralo obrednike, je mogoče občutiti z mnogih 
mest, najlepše z Belih ovc (1008 m). Za ilustracijo je tu 
prikazan pogled z Male Milanje na polkrožno strmino 
in robni jarek (sl. 15). Celotni teater je mogoče zajeti s 
Škedenca (847 m) na povratnem pobočju plazu, nena-
vadna perspektiva pa se ponuja z Devina 3. Za razliko 
od prednikov si danes lahko privoščimo tudi pogled iz 
zraka (sl. 16). Na letalskem posnetku je viden celotni 
plaz s kuliso Velikega Snežnika v ozadju in Ilirsko 
Bistrico na nogi plazu v ospredju. Na sliki so označeni 
Slika 12: Skica navideznega potovanja sonca. Poletni in zimski obrat 21. VI. in 21. XII., pomladno in jesensko 
enakonočje 21. III. in 23. IX. (Legenda: ω = 23° 26´ 21,44´´ (zaokroženo 23,5°)).
Image 12: Sketch of virtual sun travel. Summer and winter plant 21. VI. and 21. XII., spring and autumn 
equinox 21. III. and 23. IX. (Legend: ω = 23° 26´ 21,44´´ (rounded 23,5°)). 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
225
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Slika 13b: Približani vrh Devina 2 (Foto: Ladislav Placer).
Image 13b: The summit of Devin 2, close-up view (Photo: Ladislav Placer).
Slika 13a: Pogled z Devina 1 na vrh Devina 2 preko sedla med Suhim vrhom in Veliko Milanjo (Foto: Ladislav Placer).
Image 13a: View from Devin 1 to the summit of Devin 2 across the saddle separating Suhi vrh and Velika Milanja 
(Photo: Ladislav Placer).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
226
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Slika 14a: Baba, piramidasta stena nad naseljem Vrbovo. Približan posnetek (Foto: Ladislav Placer).
Image 14a: Baba, pyramid rock wall above the settlement of Vrbovo. Close-up view (Photo: Ladislav Placer). 
Slika 14b: Vrh Babe z druge strani. Križ je urok zoper Babino moč (Foto: Ladislav Placer).
Image 14b: The top of Baba on the other hand. The cross a spell against Baba´s power (Photo: Ladislav Placer).   

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
227
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
vrhovi z mitičnimi imeni. Pogledu iz letala je podoben 
pogled s Karlovice (772 m) tik nad Pregarjami, le da je 
vertikalni zorni kot tu ožji. Tega so si obredniki lahko 
privoščili. 
POIZKUS INTERPRETACIJE
Mihajlov (2002) in Šmitek (2004) ugotavljata, da 
je slovanska mitična pokrajina vezana predvsem na 
tri božanstva: Peruna, Velesa in Mokoš, zato si je pri 
iskanju rešitve za vprašanje pomena Milanje v slo-
vanski mitologiji, potrebno postaviti tri vprašanja: A. 
ali so na tem prostoru toponimi, ki bi nakazovali ča-
ščenje Peruna, Velesa in Mokoši, B. koga predstavlja 
Milanja in C. ali je imelo polkrožno sleme velikega 
fosilnega plazu le vlogo nenavadne naravne kulise ali 
tudi simbolni pomen.
A. Današnji toponimi in tisti v franciscejskem 
katastru ne povedo ničesar o navzočnosti Velesa, 
morda Peruna v podobi Suhega vrha (1171 m) (Hrobat 
Virloget, 2014), vse  pa kaže, da so bili Devini obre-
dna mesta namenjena čaščenju božanstva v podobi 
Milanje (Velike Milanje). To posredno pritrjuje mne-
nju Pleterskega (2014), da skupno nastopanje Mokoši, 
Velesa in Peruna nima splošne veljave. V tem primeru 
gre najverjetneje za Mokoš.
B. Da se v Milanji (Veliki Milanji) skriva Mokoš 
kažejo tri značilnosti; žensko ime Milanja, bližina 
vode in toponim Volovja reber. Mokoš je med drugim 
povezana z vodo, pastirji in živino. Severno pobočje 
Velike Milanje je prepredeno z erozijskimi grapami, 
zaradi česar pravijo domačini temu predelu Žlebovi. 
Tu so tudi izviri, med katerimi je pomembnejši Pod-
luknja. Ob večjih deževjih se vse vode iz doline med 
Devinom 1 in Veliko Milanjo zberejo v močan hudo-
urnik Jamce, ki teče mimo Koritnic in poplavi kraško 
polje med Koritnicami, Bačem in Knežakom. Takrat se 
napolnijo tudi tamkajšnja presihajoča jezera (Kovačič 
& Habič, 2005; Kovačič, 2017; Stepišnik, 2017). 
Na pomembnejši izvir med Veliko Milanjo in De-
vinom 1 kažejo tudi imena ledin iz fransciscejskega 
katastra »pod Bolum« (Pod Bolunom), »Konc pod 
Slika 15: Pogled z Male Milanje na polkrožno sleme. V ospredju  je  pobočje Volovje rebri in Belih ovc, nato 
vrhovi Velika Milanja, Devin 2, Devin 3, Gabrovec in Baba. Pod slemenom sta robni jarek in povratno pobočje 
(Foto: Gregor Kovačič). 
Image 15: View of the semicircular ridge from Mala Milanja. The slopes of Volovja reber and Bele ovce are in the 
foreground, the peaks of Velika Milanja, Devin 2, Devin 3, Gabrovec and Baba behind them, the margin trough 
and reverse surface are below the crown (Photo: Gregor Kovačič). 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
228
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Bolunam« (Konec pod Bolunom) in »nad Ballun« 
(Nad Bolunom). Domneva temelji na mnenju Skoka, 
ki izvaja ime naselja Boljunec/Bolunc iz latinskega 
glagola bullire v pomenu vreti (Merku, 2006). Gre torej 
za ledine nad in pod izvirom (vrelom, vrelcem). Po 
prostorski legi naštetih ledin izgleda, da je šlo za izvir 
v dnu doline, ki pa je ležal više od današnjega, ki je 
viden na sl. 2 in sl. 4. 
K ideji, da Velika Milanja simbolizira Mokoš, pripo-
more tudi mnenje o povezanosti Babe in Mokoši  (Hro-
bat Virloget, 2014), kar Babo na polkrožnem slemenu 
tudi vsebinsko povezuje s čaščenjem Mokoši. 
C. Na polkrožnem slemenu ležijo tri od štirih točk 
(vrhov) obrednega poligona Milanje ter Milanka in 
Baba izven poligona. V širšem pasu je tu še Devin 3. 
Polkrožno sleme s polkrožnim pobočjem potemtakem 
ni moglo imeti le vloge neobičajne naravne kulise v 
obliki naravnega teatra, temveč je najverjetneje simbo-
liziralo polmesec.   
Ime Milanja izhaja iz besede »mil« v današnjem 
pomenu drag, ljub, v prvotnem usmiljen (Keber, 1988). 
Milanja torej pomeni usmiljena boginja Mokoš. Zelo 
verjetno so toponim izbrali v času pokristjanjevanja 
in tako prikrili pogansko religiozno prakso. Obredni 
poligon Milanje je torej posvečen Mokoši, zato ga 
je smiselno imenovati obredni poligon Mokoši. Tudi 
ime Milanka izvajamo iz besede »mil«, zato je tudi v 
vsebinskem smislu povezana z Milanjo.  
Geometrijska konstrukcija na sl. 17 ponuja poiz-
kus razlage simbolnega pomena obrednega poligona 
Mokoši. Velika Milanja (Mokoš) leži v središču kroga 
in na simetrali včrtanega enakokrakega obodnega 
trikotnika Mala Milanja – Devin 1 – Devin 2. Vrh 
tega trikotnika oklepa kot, ki je vsota dveh obrednih 
Slika 16: Letalski posnetek ilirskobistriškega fosilnega plazu.  V ospredju je na nogi plazu mesto Ilirska Bistrica 
(Foto: Matevž Lenarčič).
Image 16: Aerial view of the Ilirska Bistrica fossil landslide.  The town of Ilirska Bistrica lies at the foot of the 
landslide (Photo: Matevž Lenarčič).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
229
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
kotov 25° + 22,5°, Mokoš torej simbolno leži v legi 
enakonočja in nadzira navidezno pot sonca. Ta je 
simbolično nakazana s segmentom kroga med Malo 
Milanjo in Devinom 1 (sl. 17, 3). Ne glede na to 
ali so krog okoli Velike Milanje (Mokoši) tako ime-
novali obredniki ali ne, ga iz praktičnih razlogov 
imenujemo »Sončev krog« (sl. 17, 1). Koledarsko 
časovno razsežnost dajeta obrednemu poligonu 
Mokoši dolžini obeh krakov včrtanega obodnega 
trikotnika, ki sta dolgi približno 3600 m (3626 m, 
Slika 17: »Sončev krog« in »Mesečev polkrog« (polmesec) (Digitalna osnova Atlas okolja, Slovenija) (Legenda: 1. 
»Sončev krog«, 2. »Mesečev polkrog«, 3.  navidezno nihanje sonca).
Image 17: »Sun Circle” and “Moon Semicircle” (Moon crescent) (Digital background Atlas okolja, Slovenija) 
(Legend: 1. “Sun Circle”, 2. “Moon Semicircle”, 3. apparent oscillation of the sun).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
230
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
Slika 18: Usmiljena boginja Mokoš, ki skrbi za vodo, živino in verjetno tudi sonce. Morda bdi tudi nad osrednjimi 
naselji knežje oblasti. Presihajoča jezera povzeta po Kovačič & Habič (2005, sl. 1), izviri po Atlasu Slovenije (Digi -
talna osnova Atlas okolja, Slovenija) (Legenda: 1. Mokoš (Velika Milanja), 2. »Sončev krog«, 3. »Mesečev polkrog«, 
4. Volovja reber, 5. presihajoče jezero, 6. kraški izvir, 7. polkrožni pas naselij, M – Milanka, D3 – Devin 3, B – Baba). 
Image 18: Mokosh, Goddess of Compassion that cared for water, cattle and probably also the Sun. She may also 
have watched over the central settlement of princely authority. The intermittent lakes are taken from Kovačič 
& Habič (2005, Fig. 1), the springs from Atlas Slovenije (Digital background Atlas okolja, Slovenija) (Legend: 1. 
Mokosh (Velika Milanja), 2. “Sun circle”, 3. “Moon Semicircle”, 4. Volovja reber, 5. intermittent karst lake, 6. 
karst spring, 7. semicircular belt of settlement, M – Milanka, D3 – Devin 3, B – Baba). 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
231
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
3595 m) in predstavljata desetkratni mnogokratnik 
zaokroženega števila dni v letu (360 x 10 = 3600). 
Pleterski (2020) opozarja na dolžino 180 dni, ki naj 
bi pomenila zaokroženo polovico leta. 
Mala Milanja, Velika Milanja in Devin 2 ležijo na 
polkrožnem slemenu, ki ponazarja polmesec. Med 
Malo in Veliko Milanjo leži Volovja reber, vol pa je 
lunarna žival, ki označuje vso živino in je simbol 
življenjske moči in dobrote. Zaradi tega je smiselno 
imenovati celotno polkrožno sleme, od Milanke do 
Babe, »Mesečev polkrog« (sl. 17, 2). Ta je tako kot 
»Sončev krog« le delovni termin. K temu spada tudi 
polkrožno pobočje na katerem stoji Devin 3. 
Mokoš je ambivalentna (Ovsec, 1991; Šmitek, 
2004), povezana je s solarnim in lunarnim svetom. 
To simbolno potrjuje lega Mokoši (Velike Milanje) v 
središču »Sončevega kroga« in na »Mesečevem pol-
krogu«.  
Milanka in Baba spadata v krog čaščenja Moko-
ši, ležita na »Mesečevem polkrogu« vendar izven 
njenega obrednega poligona. Njuna vloga ni jasna. 
Povsem jasna ni tudi vloga dvojice Velika in Mala Mi-
lanja; v tem trenutku je še najbolj verjetna domneva, 
da je s tem simbolno poudarjena njena ambivalen-
tnost. Na to kaže tudi skupni termin Milanja za Malo 
in Veliko Milanjo ter Volovjo reber. Po Pleterskem 
(2020) bi tudi lahko sklepali, da sta Milanka in Baba 
poletni in zimski vidik istega ženskega božanstva, 
torej Mokoši, ter da »Mesečev polkrog« prikazuje 
mitične spremembe v letu. Nekoliko bolj otipljiva 
je vloga Devinov, ki kaže na veliko verjetnost Tille-
-jeve interpretacije, saj je iz njihove razporeditve v 
prostoru mogoče sklepati, da so na Devinu 1 in De-
vinu 2 izvajali obrede čaščenja in darovanja v čast 
Mokoši, predvsem njeni solarni naravi, medtem ko 
so na Devinu 3 verjetno častili njeno lunarno nrav. 
Devin 3 leži namreč v jedru »Mesečevega polkroga«, 
z njegovega vrha je prečudovit pogled na obe krili 
polkrožnega pobočja. Na žalost zahodno stran danes 
delno zastirajo krošnje dreves. V zvezi z darovanjem 
bi bilo smiselno izvesti nekaj orientacijskih arheolo-
ških sondiranj v sedimentih pod prepadnimi stenami 
ali strmimi pobočji Devinov, če so bili med darovi 
tudi votivni predmeti, npr. iz žgane gline ali kovine, 
bi bili njihovi deli lahko še ohranjeni.
Na sl. 18 je obredni poligon Mokoši s »Sončevim 
krogom« in »Mesečevim polkrogom« postavljen v šir-
ši prostor. Tu se Mokoš kaže v povsem določni vlogi, 
od voda varuje izvire v Žlebovih in Pivška presiha-
joča jezera ter izvire Podstenjška in Bistrice. Mokoš 
skrbi za živino, ki je vir preživetja in jo simbolizira 
Volovja reber. Sonce daje smisel vsemu, Mokoš sim-
bolno skrbi, da se vrača kot nihalo v ravnotežno lego 
enakonočja. Ambivalentna Mokoš skrbi za nastajanje 
in ohranjanje življenja. Mokoš je znamenje pomena 
ženskega načela v slovanskem duhovnem in družbe-
nem življenju.   
Povezava Mokoši z gibanjem Sonca je neobičaj-
na, vendar je neobičajno tudi polkrožno sleme in 
dvojni obredni kot 25° + 22,5° z Veliko Milanjo na 
simetrali. O tem bo potrebna še temeljita razprava. 
Vloga Mokoši je v tem primeru širša, kot jo je mogoče 
razbrati iz ostankov njenega čaščenja, ki sta jih zbrala 
Radenković & Fičor (2013) in iz razprav o njeni vlogi 
na območju vzhodnih Alp (npr. Češarek et al., 2016). 
Vse kaže, da so v Milanji pod njenim okriljem skrite 
tudi vsebine, ki so nasledek nekega starejšega kulta in 
so ga Slovani priključili kultu Mokoši. Na to kaže tudi 
vključitev Babe. 
 
ZGODOVINSKI  OKVIR
Le nekaj kilometrov od obrednega poligona Mo-
koši ležijo vasi Knežak, Šembije in Zemon (Gornji in 
Dolnji) (sl. 2, sl. 18). Ime naselja Knežak izhaja po 
Snoju (2009) iz osnove knez v pomenu kralj, vodja 
plemena, po Skoku (1972) glavar plemena, posvetni 
ali svečeniški glavar. Na knezovo prisotnost kažeta 
tudi ledinski imeni Kneški dol pri Koritnicah in Knežji 
dol pri Podgrajah. Kneški dol posredno preko Knežaka 
(Knežak, kneški), Knežji dol pa verjetno neposredno. 
Šembije se po Snoju (2009) izvaja iz Šentvid, ta pa 
lahko iz slovanskega Svetovid. Sedlo na slemenu 
med dolinama Pivke in Reke je imelo vedno strateški 
pomen, zaradi česar je moral na njem stati izvidnik 
božanskih sposobnosti. Zemon izhaja iz izraza za 
slovansko utrdbo iz zemlje (Bezlaj et al., 2005), po-
dobni toponimi se pojavljajo tudi drugod pri južnih 
Slovanih. K primarnim slovanskim naseljem bi lahko 
prišteli tudi Koseze, če bi bilo nedvoumno dokazano, 
da ne gre tu za poznejšo naselitev, kosezi so med 
vzhodnoalpskimi Slovani pripadali privilegiranemu 
sloju in v zgodnjem fevdalnem obdobju obdržali sta-
tus med svobodnjaki in plemiči. Etimologija besede 
kosez ni jasna (Bezlaj, 1982). Pred seboj imamo torej 
vzorec organizacije središča zgodnjesrednjeveške 
slovanske kneževine, če bi bila prisotnost kosezov 
na Bistriškem primarna, bi lahko trdili, da je bila del 
vzhodnoalpskega kroga (Štih, 2001). O sledovih slo-
vanskih kneževin v Vzhodnih Alpah je pisal Pleterski 
(2002).
Z obrambnega vidika je pomembna lega Knežaka 
kot sedeža knežje oblasti na višje ležeči geomorfo-
loški polici, medtem ko je bila obramba nameščena 
v dolini Reke. Šembije na robu so imele verjetno 
izvidniško vlogo. Nevarnost je prihajala s strani Istre. 
K obrambnemu sistemu središča kneževine gresta 
po vsej verjetnosti tudi naselji Obrov in Ostrožno 
Brdo, katerih etimologija izhaja po Snoju (2009) iz 
slovanske vojaške obrambne terminologije, Ostrožno 
Brdo iz besede ostrog v pomenu okop, nasip, utrdba, 
Obrov iz besede obrov v pomenu okop.  
Obredni poligon tako blizu upravnega središča 
knežje oblasti, govori o dveh vidikih Mokošine priso-

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
232
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
tnosti, prvi je povezan z njenim kultom, drugi pa se 
dotika vloge njenega kulta pri upravnih zadevah kne-
ževine in političnih odločitvah. Knežak, Šembije, oba 
Zemona in pogojno Koseze ležijo na krožnem loku, 
ki ima središče na Veliki Milanji in polmer dolg okoli 
6,5 km (sl. 18). Naselja sledijo stvarni geomorfologiji, 
zato ne gre za načrtovano razporeditev, vendar obstaja 
velika verjetnost, da je ravno to dejstvo vzbujalo pri 
častilcih naravnih kultov vero v božansko prisotnost in 
vodilo načrtovalce pri izbiri upravnega središča kne-
ževine. Častilci naravnih kultov niso prirejali naravnih 
danosti, temveč so jim le sledili in skušali razumeti 
njihovo sporočilo ter vplivati na odločitve božanstva.
ZAHVALA
Za tehnično pomoč in strokovne korekcije se za-
hvaljujem Bistričanu, geografu in izr. prof. dr. Gregorju 
Kovačiču, ki je pripomogel, da je članek pridobil na 
pričevalnosti.  

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
233
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
CULTURAL  AND  HISTORICAL  SIGNIFICANCE OF  THE  MILANJA  (SLOVENIA)
Ladislav PLACER
Pod akacijami 13, 1000 Ljubljana, Slovenia
e-mail: ladislav.placer@telemach.net
SUMMARY
At the town of Ilirska Bistrica in Slovenia, in the hinterland of Istria, a large rotational landslide occurred at the 
end of the Pliocene (Img. 1, Img. 2, Img. 3) (Placer & Jamšek, 2012). It has a semicircular crown with a semicircular 
body below it measuring some 5 km in diameter. In the Early Middle Ages, the Slavs established a mythical land-
scape dedicated to the goddess Mokosh around the semicircular crown. This landscape involves the peaks of Velika 
Milanja, Mala Milanja, Milanka and two hills named Devin (Devin 2, Devin 3), while another Devin 1 lies outside the 
landslide area. The semicircular ridge also includes a rocky pyramid named Baba, the special significance of which 
is a continuation of the pre-Slavic cult that the Slavs incorporated into their own mythical world (Img. 4) (Hrobat 
Virloget, 2012, 2014). In Slavic lands, Devin is the geographic names for numerous elevations, which have one 
geomorphological feature in common: they share one gentle and one steep or precipitous slope (Img. 5, Img. 6. Img. 
7, Img. 8, Img. 9, Img. 11). According to Tille, Devin is a place of worshipping cults of nature (Šmitek, 2006). As for 
Baba, Hrobat Virloget (2014) notes that the Slavs ascribed certain traits to her similar to those of Mokosh and hence 
included Baba into the goddess’ circle of mythical objects (Img. 14a, Img. 14b). The mythical landscape of Mokosh 
is composed of two elements. One is the ritual polygon of Mokosh consisting of three peaks on the semicircular ridge 
and Devin 1 outside it (Img. 11). The other is the semicircular ridge itself with the semicircular body below it (Img. 
17). The ritual polygon of Mokosh is determined so that a circle may be drawn around Velika Milanja that crosses all 
other three points of the polygon. These three points form an isosceles triangle, the sides of which make up an angle 
that is the sum of two ritual angles (23.5° ± 1.5° x 2). The two angles together symbolize the annual movement of the 
Sun (Img. 12). Velika Milanja (Mokosh) lies on the axis of symmetry and balances the oscillation of the Sun between 
the summer and the winter solstice (Img. 17, 3). The circle with Mokosh in the centre is called the “Solar Circle” . 
The semicircular crown with the semicircular slope below it symbolises a crescent, hence it is called the “Moon 
Crescent” (Img. 15, Img. 16, Img. 17).Mokosh is, among others, the protectress of water, cattle and shepherds; she 
is ambivalent and belongs to both the lunar and the solar sphere. Her ambivalence is reflected in the geometry of 
the mythical landscape, with Mokosh (Velika Milanja) lying in the centre of the “Solar Circle” and on the “Moon 
Crescent” (Img. 17). Mokosh’s lunar character is underscored by a slope on the semicircular ridge called Volovja 
reber (‘ox rib’ in translation); ox is an important lunar animal. Milanka and Baba also lie on the “Moon Crescent” , 
though their role in the mythical landscape dedicated to Mokosh remains unexplained. The broader significance 
of the mythical landscape of Mokosh is illustrated in Img. 18. She cared for the sources of life (water and cattle, 
apparently also the Sun), but also watched over the settlements that formed the centre of administration: Knežak as 
the seat of the prince,   and Zemono as evidence of fortified posts. All this reveals an example of how the centre of 
an early medieval Slavic principality.
Keywords: geomorphology, Slavic mythical landscape, worship of the Slavic goddess Mokosh, Slavic tribal 
community, religious and administrative centre of the principality, hinterland of Istria (peninsula), 
Ilirska Bistrica city

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 30 · 2020 · 2
234
Ladislav PLACER: KULTURNO  IN  ZGODOVINSKO  SPOROČILO MILANJE (SLOVENIJA), 215–234
VIRI  IN  LITERATURA
Bezlaj, F. (1982): Etimološki slovar slovenskega 
jezika, K – O. Ljubljana, SAZU. 
Bezlaj, F., Snoj, M. & M. Furlan (2005): Etimološki 
slovar slovenskega jezika, Š – Ž. Ljubljana, SAZU.
Češarek, D., Dular, A., Petrovič, M. & P. Jamnik 
(2016): Mala gora pri Ribnici – mitološko izročilo v 
prostoru. STUDIA MYTHOLOGICA SLAVICA, XIX, 
125–168.
Mapire – Historical Maps. Dostopno na: http://
mapire.eu/en/ (zadnji pristop: 30. 6. 2020).
Habsburg Empire – First Military Survey (1763–
1787).  Dostopno na: http://mapire.eu/en/ (zadnji 
pristop: 30. 6. 2020).
Habsburg Empire – Second Military Survey 
(1829–1835). http://mapire.eu/en/ (zadnji pristop: 30. 
6. 2020).
Habsburg Empire – Third Military Survey (1869–
1887). 1:75.000,  http://mapire.eu/en/ (zadnji pristop: 
30. 6. 2020).  
Habsburg Empire – Cadastral Maps (XIX. century). 
http://mapire.eu/en/ (zadnji pristop: 30. 6. 2020).
Hrobat Virloget, K. (2012): »Poljubiti Babo«. O 
slovanskem in predslovanskem mitskem liku. Keria: 
Studia Latina et Graeca, 14, 1, 67–81.
Hrobat Virloget, K. (2014): Deva, Baba in Triglav 
v mitskem izročilu in pokrajini. Sodobnost, 78, 1-2, 
98–117.
Keber, J. (1988): Leksikon imen. Izvor imen na 
Slovenskem. Celje, Mohorjeva družba.
Kelemina, J. (1997): Bajke in pripovedke slovenske-
ga ljudstva z mitološkim uvodom. Ljubljana, Založni-
štvo Humar. 
Kovačič, G. & Š. Habič (2005): Kraška presihajoča 
jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 
2000 = Intermittent karst lakes of Pivka basin (SW 
Slovenia) during high waters in November 2000. Acta 
Carsologica, 34/3, 5, 619–649.
Kovačič, G. (2017): Poplavi v Zgornji Pivki v letu 
2014. V: ZORN, M. et al. (ur.): Trajnostni razvoj mest 
in naravne nesreče. Ljubljana, 165–175.
Merku, P. (2006): Krajevno imenoslovje na sloven-
skem zahodu. Ljubljana, ZRC SAZU. 
Mihajlov, N. (2002): Mythologia Slovenica. Poskus 
rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila. Trst, 
Mladika.
Ovsec, D. J. (1991): Slovanska mitologija in vero-
vanja. Ljubljana, Domus.
Placer, L. & P. Jamšek (2011): Ilirskobistriški fosilni 
plaz – mesto na plazu = The Ilirska Bistrica fossil lan-
dslide – The town on the landslide. Geologija 54, 2, 
223–228.  
Pleterski, A. (1996): Strukture tridelne ideologije 
v prostoru pri Slovanih. Zgodovinski časopis 50, 2, 
163–185.
Pleterski, A. (2002): Sledovi slovanskih kneževin 
v Vzhodnih Alpah. Arheološke in mitološke strukture. 
Ljubljana, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.                          
Pleterski, A. (2014): Kulturni genom. Ljubljana, 
Studia  Mithologica  Slavica – Suplementa, Suplemen-
tum 10.  
Pleterski, A. (2020): Mitična pokrajina. Preizkus 
njenega obstoja  z napovedanim modelom na primeru 
Bleda = A mythical landscape. Test of its existence with 
predictive models for the Bled case. V: Štular, B. (ur.): 
Srednjeveški blejski otok v arheoloških virih = In Medi-
eval archeology of Bled island. Ljubljana, ZRC SAZU, 
Opera Instituti archeologici Sloveniae 42, 235–277.
Radenković, L. & V. Fičor (2013): Slovanska boginja 
Mokoš. Sodobnost, 77, 11, 1590–1602.   
Skok, P. (1972): Etimologijski rječnik hrvatskoga ili 
srpskoga jezika, knjiga druga K – poni. Zagreb, JAZU.
Snoj, M. (2009): Etimološki slovar slovenskih ze-
mljepisnih imen. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik 
Frana Ramovša ZRC SAZU.
Stepišnik, U. (2017): Dinarski kras: plitvi kras Zgor-
nje Pivke. Ljubljana, Filozofska fakulteta. 
Šmitek, Z. (2004): Mitološko izročilo Slovencev. 
Svetinje preteklosti. Ljubljana, Študentska založba.
Štih, P. (2001): Ozemlje Slovenije v zgodnjem 
srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja 
od začetka 6. do konca 9. stoletja. Ljubljana, Filozof-
ska fakulteta.