»i ir
„Primorski List“
izhaja vsaki 1., 10. in SO, dan v mesecu. Cena za ce o leto I grl. 30 n za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo pri vpiavništvu po 4 nov.
vništvo ■ r.
mu je v Govici, Nunske uiise št. lO. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo, llokopisi se ne vračajo. O-glase in naznAnalflj, sprejema upravništvo po pogodbi.
Vabilo na naročbo,
Vse prijatelje in somišljenike vabimo vljudno k naročbi ,,Primorskega Lista11. Posebno se priporočamo častitim gg. duhovnikom, naj naš list ljudstvu priporočajo.
,,Primorski List“ bode letos izhajal
1., 10. in 20. dr.e vsakega meseca.
Naročnina za celo leto znaša 1 gld. 30 kr., za pol leta 65 kr., le ubožnišim naročnikom ga bomo dajali za znižano ceno 1 gld., oziroma bO kr.
Nuročnina naj se pošilja vprav-nišlvu ,,1'rimorskega Lista11, Gorica, Nunske ulice (Via delle Monache) št. 10.
Dopise sprejema vredništvo Primorskega Lista“ v Gorici.
Srečno novo leto!
Z veselim srcem se poslavljamo od starega leta. Doživeli so v njem malo dobrega, slabega veliko. Dobro izhaja od Boga. Njemu hvala! Slabo izhaja iz naše trdovratnosti. Človek se noče pokoriti božjemu zakonu ! Tudi hritke skušnje ga ne izbrili-tajo. Beda, bolezen, smrt, gorje ga obdaje od vseh strani — a človek vedno še stega roko po prepovedanem sadu. Prepovedani sad — v našem času se, imenuje liberalizem. Lažnjivi liberalizem 1 Toliko nam je vže obetal, obljube njegove so bile vedno prazne, goljufive ! In vender človeštvo si vedno še od njega obeta sreče, napredka
—	vstajenja. Tam na Dunaji nekje židovski liberalizem znova vzdiga glavo. Mogočni možje se zavezujejo v njega obrambo .. . Sovragi krščanske svobode in vesti se rad uje jo.
In mi'? Prepustimo liberalizem njegovi vsodi ! Pogrezni se liberalizem v črni grob starega leta! ,
Mi upamo v novo leto. Strah nas sicer stresa, ko vidimo od vseh .strani vzdigati se grozivne oblake. Obzorje je. temno . . . No pa — po nevihti nam gotovo spet pri-sije solnce. Mi smo optimisti, rekli bi — veseljaki, zato ker verujemo v Boga in njegovega Kristusa, ki je premagal, greh in smrt
DA, polni upa zremo mi v novo leto, Krščansko ljudstvo se vzbuja. Krščansko ljudstvo.— tlačeno, zatirano, teptano.. Kristusov duh ga oživlja. Navaljen je sicer na njegov grob velik kamen, židovska straža čuva ob grobu. Pa dan vstajenja napoči — tako gotovo, kakor je napočil za Kristusa. Pritecimo krčanskemu ljudstvu na po-podajmo jnm roke. Vzdignimo ga du-in gmotno! Učimo ga Boga se bati,
cesarja in njegove postave spoštovati, pridno delati in varčiti
Naša zvezda je nova katoliška ljudska stranka. Vsi, ki smo dobre volje, uvrstimo se pod njeno zastavo V imenu Božjem, v soglasji z našimi škofi, v boj za prostost katoliškega ljudstva — to bodi, to bode naše geslo !
V	tem smislu : veselo novo leto !
Velik greh naših konservativcev.
V	zadnjem času se v naši Avstriji reči razvijajo kaj naglo. V javnem življenji se pojavljajo nove sile. Sem spada v prvi vrsti antisemitsko .•'.'•banje. Antisemitizem je opravičen, vkolikor se giblje v postavnih mejah. Kedor količkaj pozna zgodovino, ve dobro, da so Judje od prvega početka do današnjih časov bili vedno sovražni krščanskemu ljudstvu in omiki. Nikoli pa ni krščanstvo bolj trpelo od židovstva kot prav v naših dneh. Židje vodijo po svojih naj-večili in najvplivniiTIT listih boj proti cerkvi in papežu ; oni povsod podpirajo in zagovarjajo krščanstvu pogubni liberalizem — <1 o	gers k o — oni so
vstanovitelji in voditelji" jtt^stozidarskih društev in lož, iz katerih izhaja vse slabo cerkvi in državi, oni kupčujejo z mesom krščanskih devic in kužijo krščanski rod. nedavno so v Ljubljani vjeli takega Žida in mu iztrgali iz umazanih rok dve devici, katere je peljal v mesnice t.je nekam na Laško ! Židje slednjič izsesavajo krškansko ljudstvo se svojimi zvitimi spekulacijami, vničujejo kmeta in poštenega obrtnika!
Zatorej so se narodi širne Avstrije razveselili, ko so pred leti nekateri hrabri možje na Dunaji napovedali boj takemu ži-dovstvu; in to veselje je prikipelo do vrhunca. ko so nedavno antisemiti dunajski pri volitvah v mestno štareš nstvo slavno zmagali. Kes, da vidimo pri antisemitih marsikaj, česar ne moremo odobravati; grajati moramo posebno, da se preveč nagibljejo na nemško stran, kar jih je speljalo, da so tudi nam s krivičnim glasovanjem hoteli vkratiti pravico do slovenskega gimnazija
V	Celji — a stvar, za katero se borijo, ostane vender sveta, prava nam vsem koristni. Zatorej smo imeli mi za protisemitsko krščansko gibanje na Dunaji vedno gorko srce ; vedeli smo, da je avstrijski liberalizem po svojem rojstvu in zgodovini nerazdružljivo spojen z židovstvom, da ga torej ne moremo zmajati in zrušiti, ako' nismo prej strli silo židovstva. Nam ni bila krščansko-socijalna stranka nikedar vzor politiške stranke, a ndela se nam je vender dobra, zdela se nam je potrebna kot nekak prehod do nekaj boljšega, popolnišega.
. Zatorej pa ko;t kristjani, kot .avstrijski. domoljubi iz srca obžalujemo, da si je nova
vlada, kateri stoji na čelu grof Badeni, kakor se ne da več dvomiti, postavila za glavno nalogo: zadušiti in šiloma zatreti krščansko-socijalno stranko ter zopet k prejšnji veljavi pripomoči židovstvu in li-beralstvu. Glede konečnega izida nismo v skrbeh : Badeni bode moral, kakor dozdaj vsi, ki so zaupali v svojo pest več kot v moč pravice, nečastno odstopiti — krščansko-socijalna ideja bode dospela le do si-jajnejše, trajniše zmage; njena stranka se bode ojačila, očistila. Toda kedo bode odgovoren za pohujšanje, katero se nadaljuje pod varstvom dosedanjih liberalnih zakonov ? Kedo	bo odgovoren za	ohlajenje dinastičnega	čustva ? Kedo za	toliko	tisoč mla-
deničev, katerih žrtev zahteva sedanja liberalna vzgoja ? Za pogin toliko neodvisnih kmetov, poštenih obrtnikov, katere brez milosti požira veliki kapital in brezvestna konkurenca ? Ne vidite, kako naglo padajo stebri države in družbe ? !
Da, za vse to bodo odgovorni tudi oni zastopniki ljudstva, kateri, izvoljeni, poslani	od ljudstva, da	bi zastopali	koristi ljudstva.	sa^42lUUkiL--^	^	tirnici
Ijud^tViiT Tako hitro so izgubili naši dunajski "poslanci misel za prostost, da se slepo, brezvoljno pokorijo politiki železne pesti krutega absolutizma. Oni, ki so še le pred par meseci kar noreli za ljudske svoboščine, obračajo hrbet toliko obožavanemu Luegerju ! To so prijatelji ljudstva ? 1
Ljudskega gibanja, katero izhaja iz krščanske misli, katero je naraven odpor proti krivičnemu zatiranju liberalizma — takega gibanja ne bo zatrlo tudi sto „že-leznih“ pesti. Gospodje, tukaj gre za najvišje sodja/ne koristi, gre za pros'ost krščanskega ljudstva, tukaj gre za krščansko omika! Tistega, ki se je ohrabril, da je napovedal boj'židovsko-liberalnemu maliku, zapuščati in izdajati v trenotku, ko ima sovragu prizadeti zadnji vdarec, je neodpustljiv greh pred Bogom, cerkvijo in krščanskim ljudstvom. Ta greh deiajo oni konservativni poslajici, mej njimi tudi, naši slovenski, kateri so se~daji od"BSrlenijeve vtšrtFlfpeljati na vojsko proti Luegerju in njegovi Tu-abri četi — krščanskim socijalistom! Dan kesa in pokore morda napočiti prej, nego si mislijo.
Deželni zbor goriški
se je odprl v soboto, dne 28. decembra, ob
11.	uri. Prej se je v stolni cerkvi darovala slovesna sv. maša, katere so se vdeležili gg poslanci. Dvorni svetnik vit. Bosizio je zboru predstavil od . cesarja imenovanega deželnega glavarja grafa Krančiška CorO-ninija, pa njega namestnika veleč. g. dj\ Gregorčiča. Potem ko je dež. glavar, Coro-nini prisegel cesarju, odprl je zbor s pri-
mernim ogovorom v obeli deželnih jezikih: Priznava velike težave, ki ga čakajo, ven-der upa, da jim bo kos, ker se zanaša na pomoč vseh gospodov poslancev. On sam je vedno še istih nazorov, kakor je bil od začetka. Naj bi vladala v deželni hiši neke-danja sloga mej poslanci obeh narodnosti ! K sklepu pozivlje gospode, naj vskliknejo presvitlemu cesarju trikraten „Živio! “
Vladni zastopnik vit. Bosizio pozdravi na to poslance v imenu vlade ; želi, da bi posvetovanje imelo dober vspeh
Za tem naredijo poslanci slovesno obljubo s tem, da eden za drugim sežejo v roko deželnemu glavarju.
Druga seja je bila ob 5. uri zvečer istega dne. Predložilo se je več prošenj za podporo. Potem je prišlo na vrsto več interpelacij. Od teh se tikajo tri slovenske ljudske šole v Gorici, ena pa znane prepovedi, s katero se je lani zabranil tržaškim Sokolom prehod skoz Gorico.
Preide se na dnevni red Pred vsem se potrdijo volitve vseh deželnih poslancev.
Izvolijo se v deželni odbur gospodje: dr. Tuma, njegov namestnik dr. Gregorčič ; dr. Abram, nam. Berbuč; dr. Verzegnassi, nam. dr. Lovisoni; vit. Pajer, nam. dr. Ma-rani.
V	finančni odsek se izvolijo : Verzegnassi predsednik, Berbuč, Gregorčič, Rojic, Ritter, Locatelli, Manini ; v peticijski odsek : Dottori predsednik, Abram, Coronini, Klančič, Lapanja, Venuti, Micliielli.
Dan prihodnje seje se bo gg. poslancem pismeno naznanil.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dunaj. V saboto pred Božičem razšla se je poslanska zbornica na božične počitnice. Tudi ministri in ostali državniki umaknili so se iz vrtinca političnih in parlamentarnih bojev, da se v sredi svojih družin odpočijejo in spomnijo, da so tudi oni ljudje, ki imtjo v sebi srce hrepeneče po sreči, ljubezni in pravi radosti. Politika to raj miruje, vendar ne popolnoma. Socijalni demokratje so ravno te praznike vpoiabili za agitacijo. Bilo je na Dunaju na praznik sv. Stefan* 12 socijalno-demokratiških zborovanj, na katerih so vsprejeli razne resolucije, na pr. naj se dozdanji način volitve po razredih odpravi, naj se za Dunajske volitve volilna pravica podeli vsem na Dunaju bivajočim Avstrijcem, naj se prenaredi
LIST E K
Delavčeva prisega.
„Kakošeu ivd vlada pri vas, da moram sam priti po dolžno stanarino (plačilo za stanovanje) ?
„Po sta .... stanarino ? Oj, ne zamerite, spoštovani gospod! Poglejte tukaj nevarno bolno dete — včeraj je bil pri nas zdravnik Mlinarin je imel malo upanja — danes pride zopet — in vse to mnogo stane — zdrava moja otročiča sta tudi vedno lačna —. “ „Čemu to klepetanje? Da staneta denar zdravnik in lekarna, je zame ravno tako malo novo in malo važno, kakor da radi jedo vaši fantalini. — Kje je denar ?“ »Imejte usmiljenja z nami, gospod! Samo tri dni . . .“
„Denar s&m , katerega dolgujete !■* kričal je surovi gospodar. Zraven je s tako silo zacopotal z nogo, da je zbudil bolnega dveletnega dečka, ki je začel prestrašen zdihovati in ječati
„Prosim vas. gospod." prosil je ubogi Luka, „ne kričite. Zdravnik je rekel, da je otrok zgubljen, če ne bode vse mirno v njegovi bližini . . . .“
„Kaj me briga tav pokveka!“ posmehoval se je gospodar. „Če mi ne plačate na mestu, Vits ukažem še danes vreči na cesto. Ste me razumeli ?
,.Usmilite se nas, gospod Pevec! Usmilite se vsaj bolnega otroka! Potrpite še tri dni !' Do tedaj upam vam poplačati dolžno «anarino.“
zakon o domovinstvu, naj se odpravi užit-niuski davek na neizogibna potrebna živila, naj se občinam da širša avtonomija, itd.
Volilna preosnova. Nekateri listi trde, da Badeni namerava volilno pravico tako premeniti, da vstanovi novo kurijo z 72 poslanci.
Za dalmatinski deželni zbor je cesar imenoval glavarja Klaiča , in namestnika Kvekiča. —
Štajerski in kranjski deželni zbor sta z navadno slovesnostjo začela svoje delovanje dne 28. decembra. V štajerski zbor Slovenci niso prišli, kakor so bili že poprej odločili. Deželni glavar je v svojem nagovoru rekel, da bojda Slovenci zato niso prišli, ker so krivo razlagali obnašanje večine, in da se nadeja, da se bodo še v tem zasedanju vdeležili zborovanja.
V	goriškem deželnem zboru se je dr. Gregorčič pritožil nad ravnanjem okrajnega glavarstva v Sežani prigodom volitve
V	deželni odbor so bili voljeni Pajer, Ver-zegnassi, Abram, Tuma.
Tirolski deželni zbor bode najbrž zopet popolen. ker italijanski poslanci baje zopet odstopijo nadjaje se od ministerskega predsednika, da isti ustreže njihovim željam po samoupravi.
Češko vseučilišCe na Moravskem je zdaj še le v željah naroda, dela se pa zanje velika agitacija, ki dan na dan narašča. Prihodnjemu državnemu zboru predloži se prošnja podpisana od vseh moravskih občinskih zastopov. Posamezni rodoljubi skladajo velike darove zanj; en sam je obljubil viOO.O io gld.
Cehi na Dunaju so prosili držayni zbor, da bi bile v nekaterih cerkvah češke pridige in da bi se češki otroci v krščanskem nauku podučevali v materinščini. Policijsko ravnateljstvo je naročilo vsem komisarijatom, naj stvar preiskujejo in v sporazumu z župniki predložijo stvarno poročilo. (Daleč smo prišli z krščanstvom med istimi kristi-jani! Saj tako je bilo že po Kristusovi smrti, da je židovski zbor prepovedal govoriti ljudem o Kristusu. Dj. ap. 4. 18: „In so ju poklicali in zapovedali, da naj nikakor več ne govorita in ne učita v Jezusovem imenu. Peter pa in Janez sta odgovorila in jim rekla: Sodite, če je prav pred Bogom, vas bolj slušati, kakor Boga.“)
Madjari v Cislajtaniji „Nar. Listy“ poročajo, da je hrvatski ban prosil rektorja dunajskega vseučilišča, naj prične discipli-
»Nobene ure več čez popoludne, kakor res se pišem za Pevca !“ zadrl se je gospodar in udaril s pestjo ob mizo, ko je potrkal in vstopil zdravnik Mlinar.
„Kaj pa je ?a vprašal je tiho in resno pogledal gospodarja. -Tukaj se prepirate in kričite kljub včerajšni moji zapovedi, da potrebuje bolno dete popolnega miru?!
„Moj gospodar mi je ravnokar grozil, da nas hoče vreči opoludne na cesto, ker mu ne morem takoj plačati stanarine za prihodnji mesec.“
,,Gospod !“ obrnil se je zdravnik raz-ježen k Pevcu, „ste li človek ? Ali imate še kaj srca v prsih? Nevarno bolno dete hočete vreči na cesto? Ravno tak morilec njegov ste, kakor če bi mu sunili nož v prsa !a
Osramočen je odšel s praznim izgovorom. ki je imel zakriti njegovo zadrego, češ, da ima sam plačila, da nujno potrebuje denar in ne more čakati. Zdravnik je stopil med tem k malemu bolniku. Stavil je nekatera vprašanja in meril s toplomerom vročino, ki je kuhala dečka. „Hvala Bogu, daues je otrok malo boljši!* potolažil je nesrečnega Luko.
„Bogu in vam sem dolžan zahvalo, gospod doktor. To je velika tolažba po takem prizoru.
Zdravnik se je ozrl po sobici. Dru-zega ni videl, kot dve borni postelji, slabo mizo, leseno klop in dva stola. Nad mizo je visel križec in pod njim posodica z bla-
narno preiskavo proti onim hrvatskim dijakom, ki so podpisali znani protest zagrebških dijakov. Rektorat je odgovoril, da preiskava ni opravičena, ker razžaljenje madjarstva še ni razžaljenje avstrijskega kazenskega zakona.
Vuauje države.
Bolgarija. „Novostiu pišejo, da knez Ferdinand ni posebno zadovoljen s sedanjo vlado, ker vladni listi jako nespretno branijo kneza proti napadom nasprotnih listov. Čuti, da prekrstitev princa ne bi zdatno zboljšala položaja, zato je naročij minister-skemu predsedniku, naj zabrani agitacijo za prestop princa Borisa k pravoslavju.
Turško. Časopisi javljajo, da so turške čete premagale ustaše v Zeituu-u in da je bilo klanja in mesarjenja, kakor le Turki znajo.
Lahi v Afriki. Laška še zmiraj ža-Ijuje in s strahom gleda v prihodnost, ker iz Afrike pride tako malo novic, da je očividno. da Barattieri veselega nima poročati, žalostnega pa ne mara. Za prvo silo je zbornica dovolila 20 milijonov in je že nekaj bataljonov odšlo v boj proti zamorcem. Ker »o zamorci jako slabo oboroženi, večinoma samo s pšicami, je umevno, da jili bodo Lahi s puškami in kanoni ugnali za enkrat v kravji rog, a koristilo jim ne bo za dolgo, ker se bodo zamorci zopet in zopet vzdignili, da branijo svojo rodno zemljo in slobodo zlatno. Trezni listi trdijo, da je laška kolonijska politika na krivem potu.
Novice in raznoterosti.
Odlikovanje. Presvitli cesar je odlikoval velezaslužnega prijorja usmiljenih bratov v Gorici, p. Fruktuvoza Mayerja se zlatim križcem s krono za zasluge. Čestitamo ! — Isto odlikovanje je dobil g. Logar, bivši župan na Srpenici.
Imenovanje. Gosp. Ivan Nekerman, vodja o. kr. pripravljavnice na Prbsekrt, je imenovan na svojem dosedanjem mestu prov. vadničnim učiteljem s plačo X. činovnega razreda.
Deželnim glavarjem za Kranjsko je imenovan posl. Oton Detela, namestnikom Leo grof Auersperg, za Istro dosedanji glavar dr. Campitelii, namestnikom Hrvat dr. Andrej Stanger.
Podpirajte „Danico“, slov. katoliško akad. društvo na Dunaji! Večina slovenskih
goslovljeno vodo. Nad Lukovo posteljo je bilo obešeno gasilcem potrebno orodje.
„Vi ste ud gasilnega društva!4 vprašal je z vidnim zanimanjem zdravnik.
„D&, gospod doktor, že pet let.“
„Kje je vaša žena ?•*
„Postrežnica je pri mestnem tajniku, da vsaj nekaj zasluži. Kot tesar nimam sedaj stalnega zaslužka. V tem letnem času imam prav malo dela. Tako nimam daues nobenega opravka in sem ostal doma pri otrok u.“
rIvoliko imate še otrok?
,.Dva dečka, ki sta sedaj v šoli.u „K:ij hočete početi, če vas vrže ne-usmiljenik na cesto ?4
,.Bog ve !4 mrmral je v skrbeh Luka in zakril žalostni obraz z rokami.
.Hočem vatu staviti nek predlog14, nagovoril je usmiljeni zdravnik nesrečnega delavca. „ Vzamem vas v svojo hišo za hišnika. Imeli bodete prosto stanovanje in kurjavo in časa vedno dovolj, da bodete lahko šli na delo. Ta ponudba moja vas vsaj reši iz sedanje zadrege. Ali hočete ?“ No, kako rad ! Roko bi bil rad poljubil dobrosrčnemu zdravniku, če bi mu to dopustil. Bolnega dečka je takoj dobro zavil in nesel v zdravnikovo stanovanje. V kratkem času je bila končana selitev.
Ko je šel mimo Pevca, ki je začuden gledal nepričakovano selitev, se je vstavil pred njim in slovesno spregovoril:
„ Nisva še zadnjič skupaj! Kakor gotovo je Bog v nebesih, vam hočem kedaj
vseučiliščnikov je vže zbrana v radikalnem taboru, pod zastavo »Slovanskega Sveta/ Podporno društvo »Radogoj" je v rokah slov. liberalcev ; od njega nimajo „Daničarji“ malo ali nič pričakovati. Slovenski vseuče-liščnik se navadno nahaja v veliki bedi. Priskočimo tedaj na pomoč vrlim, neustrašnim junakom, ki očitno izpovedajo Kristusovo ime v krogih, kjer vlada verski indi-ferentizem in večkrat celo izrečno sovraštvo do krščanske vere. Ti junaki so nam up boljše bodočnosti. Tudi mi bomo sprejemali darove za „Danico“ ter jih o svojem času odposlali na Dunaj. — Daroval je p. 11. Msgr. Štefan Kafol 5 gl d.
Preniembe v učiteljstvu. — G. Jožef Ravbar, začasni učitelj-voditelj v Zgoniku, je postal tam nadučitelj; gg. Svito-slav Starec in Ivan Burdijan sta postala na svojih mestih definitivna, prvi _v Kobi-Ijeglavi, drugi v Koprivi; g. Jan. Štrukelj, učitelj v Dutovljah, je šel na Devinščino pri Proseku, na njega mesto je došel g. Ivan Kiferle, suplent v Škrbini; g. Jožef Macarol, učitelj srednje-kambreški, je dobil mesto v Avberu ; g. Alojzij Šonc v Komnu je šel za drugega učitelja v Kostanjevico ; g. Jožef Volkov, vpokojeni učitelj, je dobil suplentnro v Zgoniku; g- Matko Žgajnar, učiteljski pripravnik, je dobil službo nčite-Ija-voditelja v Velikem Dolu; g. Edmund Hrovatin, učit. pripravnik, je učitelj v Povirju ; gdč. Ema Ličen, učit. pripravnica, je dobila službo III. učiteljice v Komnu. V II. plačilno vrsto so prišli: gg. Anton Bergi-nec, Ivan Štrukelj in Frančišek Vodopivec.
BI. g. Ivan Gosar, akad slikar, se je z novim letom preselil iz Gorice v Celje. Izvršil je v mestu in po deželi več slik v splošno zadovoljnost. Tudi Neslovenci so hvalili njegove slike. A od neke strani — slovenske — od nekega lista se mu je vedno zabavljalo ter se storilo vse mogoče, da se mu je Gorica pristudila. Umaknil se je, da bo mogel vsaj v miru nadaljevati .svoje delo No, zdaj bo morda venderle mir
—	potem ko smo iztirali iz dežele zelo nadarjenega, edinega slovenskega slikarja v Gorici!
Cesar na lovu. Njeg. Vel. naš cesar je odpotoval v Štajersko na lov na gor-ko divjačino V spremstvu Nj. Vel. sta vojvoda Toskanski in nadvojvoda Fran Sal-vator.
Za učiteljske službe na slov. ljudski šoli se je oglasiio mnogo prosilcev. Kakor smo slišali, so se nekatere gospo-
plačati vaše obnašanje. Na to vam priseže m ----------.“
*
. * *
Zima se je konečno umaknila pomladi, ki se je odlikovala s posebno nestanovitnim vremenom. Vsled pogostih viharjev je kmalu izginila snežna odeja in strehe so bile tako suhe, da so previdni ljudje večkrat vzdih-uili: -Bog nas obvaruj požara !“
Pozno v noč se je nekoč sredi mesta res vnelo. Zakrivila je ogenj nepazna gospodinja, stanujoča pod streho visoke hiše. Ulice so bile prazne, ker je vsakdo , rajši sedel doma pri zakurjeni peči ob takem vremenu. Zato dolgo niso opazili rastočega ognja. Slednjič je vendar začela klicati na pomoč — a plamen je že prodrl skozi skodlasto streho.
Takoj je bilo po mestu vse živo. Bili :SO plat zvona, klicali gasilce skupaj in kmalu so bile brizgalnice na pogorišču. Ljudje so prihiteli komaj na pol oblečeni pomagat. Napeli so vse sile, da bi omejili ogenj.
Gasilci so se vrlo obnašali, a viharje raznašal ogenj po mestu in kmalu je gorelo na več krajih.
Tedaj se pridrenja skozi ipnožico možak, čisto obupan, in pade pred načelnikom na kolena. Komaj je zamogel spregovoriti:
»Rešite .... pomagajte . . . . moje dete .... v ti-le goreči hiši ... za Božjo voljo . . .!"
„Kaj vaš otrok — v nevarnosti?“ r vprašalo jih je več najedenkrat.
aičine v italijansko zasnovanih prošnjah priporočale slavnemu magistratu. O, narodni ponos! ?
V	Sežani so priredili šolski mladini božičnico s petjem in deklamovanjem. Konečno je bilo obdarovanih 96 otrok z oblačili in obuvali.
S pošto v Gorici smo na slabšem kakor v gorah S Žage na Srpenico ni pol ure hoda, pa imajo poštno postajo na Srpenici in na Žagi. S solkanske ceste in od soškega mosta do goriške pošte je pa več kakor pol ure. V drugih mestih so poštne podružnice, pa mi nismo prišli še do njih, prav za prav, one niso še do nas prišle.
Voščilo iz gor. Vsem prijateljem želimo iz srca vesele božične praznike in srečno novo leto. Ob enem jih prosimo, naj nam ostanejo zvesti, kakor mi njim, in naj privedejo v našo družbo še mnogo novih. Našega zuamenja t. j. sv. križa, naj se nihče ne boji. Saj križ je naše odrešenje!
Renčani pred sodiščem. Radi znanega dogodka na sv. Vincencija dau pret. leta je stalo 6 Renčanov pred okrožnim sodiščem ; jeduega ni bilo, ker mu niso mogli vročiti vabila. Obsojeni so jeden na 7, dva na S, jeden na 3 in dva na 2 meseca. O tej zadevi je takoj v prvi seji dež. zbora interpeloval vlado (ir. Rojc.
Deželna norišnica pride menda zopet na dnevni red v deželnem zboru. Zdravniki so vže predložili v tej zadevi „spomenico“. Novi stroški čakajo ubogo deželo ! Naj bi se vender postopalo previdno. Naj bi se kar mogoče prizanašalo žepu zadolženega posestnika !
Samomor v blaznici. Umirovljeni stotnik Jurij Rožič je v goriški blaznici skočil z drugega nadstropja na dvorišče in obležal mrtev.
Samovrnor. V petek, praznik sv. Janeza, se je vsmrtil neki Jožef Legiša, čevljar, 21 let star, kakor pravijo, iz Sežane. Pregrešna ljubezen ga je gnala v nesrečno smrt. Se mrtev je tiščal v eni roki pismo ženske osebe, v katerem mu je naznanjala, da ga zapusti ; v drugi roki so mu našli listič, na katerem je bil zapisal, da se hoče vmoriti. Res, žalostno !
Potres v Spodnji Avstriji. Iz Dunajskega Novega mesta javljajo dne 80. decembra, da je bil prejšnjo noč ob 2. uri občutiti rahel potres. Slišati bilo je tudi podzemsko bučanje.
Električno razsvetljavo mislijo
„Gasilci!“ klical je načelnik, »gasilci, kedo hoče poskusiti rešitev tega otročiča?"
Prestrašeni so se pogledovali vrli možje. a rešitev tega otroka iz gorečega poslopja se jim je zdela nemogoča.
.Notri bi še prišel s silo — a kako nazaj ?“
„Poteui pa še z otrokom na roki!“
,.Toraj ni nobenega za to ?J vprašal je načelnik še jedenkrat.
Možje so zmignili z ramami.
.Mogoče poskusi naš Luka, ki je daleč na okoli naj najspretnejši . . .“
Pevec, otrokov oče, ni spoznal v svoji razburjenosti Luke. Prijel ga je, za roko in ječal: .Rešite — rešite moje dete ... I
Britko se je nasmehnil Luka, ko ie zapazil pred seboj nesrečnega Pevca. Ni se dolgo obotavljal. Zaklical je: „Lestvico sčm ! Pod to odprtino !u
Potem je naglo zginil pod streho. Množica je omolknila. Komaj so se drznili sopsti. Kri je marsikomu Zastajala v žilah.
„Bog mu bodi milostljiv P vzdihnil je marsikdo, ko je zginil pogumni mož pod gorko streho.
.Zgubljen je !“ klicala je večina, ko so zaslišali pokanje pod streho.
Lahko umljiv je bil strah Lukove žene in njegovih otrok, ki so kleče molili za svojega rednika.
Nenadoma se začujejo klici veselja in začudenja. Zapazili so v odprtini Luko z rešenim otrokom. Kmalu je prišel iz dima in prasketajočega plamena na lestvico. Spo-
menda vpeljati v Korminu. Mestni očetje se baje radi tega vže pogajaj > z neko dunajsko tvrdko.
Koliko Židov je v Avstriji. Po izkazu statistične komisije je v uaši državni poloyici 1.141.615 Židov, in sicer jih ima. Spodnja Avstrija 128.784, Zgorja Avstrija 1078, Solnograška 157, Štajerska 1979, Koroška 164, Kranjska 89, Primorska 5268, Tirolska 737, Češka 94.479, Moravska 45.324,. Slezi ja 10.042, Galicija 770.468, Bukoviua 82.717 in Dalmacija 329. Na vsaeih 1000 prebivalcev pride 47 Judov.
Pogorela gledališča v preteklem 1. Pogorelo je 6 gledališč- 21. februvarija je pogorelo gledališče v Milvanke-jn v Ameriki ; 14. maja gledališče Adrijano v Rimu ; 28. junija gledališče v Tukizah v Belgiji, kjer je več delavcev zgorelo ; 24. julija je pogorelo gledališče v Bonu v Nemčiji; 17. avgusta je pogorelo gledališče v Dijonu na Francoskem in je bilo 600.000 frankov škode ; 6. decembra je pa pogorelo gledališče v Bukareštu.
Olajšava. Finančni minister je poslanski zbornici predložil načrt, kateri določuje. da se odpravijo vse pristojbine in kolki za poselske bukvice, in sploh za vse vloge v poselskih zadevah vložene pri po-litiških oblastvih.
Presmešao. V tržaškem „Mattino“ neki dopisun govoriči o laških otrocih v Solkanu, ki morajo pohajati mestne laške šole. A naši otroci ?
Kamenci in njih sosedje iz bližnjih vasi bi veliko rajše imeli most čez Sočo na sedanjo lepo cesto na desnem bregu Soče kakor pa novo cesto ob levem bregu skozi njih vasi.
Na Bovškem je padlo mnogo snega.
Lov na leve. Angleški major Leud-bah v Adeiiu bil je nedavno na lovu na leve. Vzel je mnogo gonjačev s seboj, in ž njimi šel je na določeno mesto. Gonjači so kmalo zbegali veliko levinjo, pognavši jo proti majorju. Le-ta je vstrelil, toda, ker je bil v silnem strahu, ni dobro pomeril ter zadel zver v zadnjo nogo. Levinja je na to skočila proti majorju. V istem hipu je vstrelil levinjo nek gospod, ki je stal blizo majorja, toda tudi on je zadel slabo in le nastrelil levinjo.,Zver je skočila proti njemu ter ga vdarila s taco tako silno po glavi, da se je siromak zgrudil na mah mrtev. Major je žival zopet nastrelil, le-ta pa se je zopet navalila na njega. Major je
daj so prestregli pogumnega rešitelja tovariši in mu vzeli dete, katero so položili v naročje skoraj nezavestnemu Pevcu. Na veliko njegovo veselje je bila dete nepoškodovano.
Drugače je bilo z Luko. Lasje in brada je bila razmrčena in osmojena. Obraz je bil poln opeklin, ravno take so bile roke. Koža je bila začrnela od dima in obleka je visela v capah na truplu.
Ko je premagal nenavadno s^bost, ki ga je obšla,, ga je prvi jel ogovarjati presrečni Pevec.
„Povejte mi svoje ime, plemeniti rešitelj !" govoril je Pevec, „da bodem vsaj vedel, komu se moram zahvaliti za to ne-povračljivo dobroto ?“
„Ali me še sedaj ne spoznate ? Oaz sem — Luka Snoj !w
„Luka Snoj .... Nemogoče!"
„Da, gospod Pevec, jaz sem oni Luka, katerega ste izgnali pred meseci z bolnim otrokom iz hiše !‘‘
„Moj Bog — moj Bog! Kedo je to pričakoval “ jecljal je osramočeni Pevec.
»Prisegel sem tedaj, da vam hočem vrniti vaše obnašanje. — Moje dete je srečno ozdravelo z Božjo pomočjo in skrbjo zdravnikovo. V zahvalo za to dobroto sem se danes tako nad vami zmaščeval. Srečnega se čutim, da sem na tak način zvršil svojo prisego'/
'Ar
zverini porinil z vso ’ silo svojo puško' v žrelo, toda predno je levinja poginola. od-griznola je majorju obe roki ter. ga sploh strašno razmesarila.
Ogenj v šoli družbe sv. Cirila in Metoda je nastal na praznik sv. Štefana! Goreti je pričelo v pritličji šolskega poslopja. Gasilci so bili takoj na lici mesta ter so ogenj zadušili. Škode' je okolo 150 gld. Kako je nastal ogenj med šolskimi počitnicami, je uganjka.
Atentat v cerkvi. V pariški cerkvi St. Marguerite je 27. t. m. zvečer neki ro-kovičar napadel dva duhovnika z revolverjem. Ustrelil je nanja dvukrat, pa ju ni zadel. Ko so ga prijeli, je povedal, da je prišel v cerkev, da študira lokalitete, ker je nameraval v nedeljo pri velikem altarju mašujočega dukovnika ustreliti, a ko je slučaj nanesel, da je srečal dva duhovnika, se ni' mogel premagati in je nanja ustrelil.
»Andreas Freiherr von Čehovin, k. k. Artillerie-Hauptmann“. Tak je naslov knjižici, katero je izdal pridni g. pisatelj Janko Leban, nadučitelj v Begunjah. Bila je res srečna misel, da je g. pisatelj proslavil našega slavnega junaka v nemškem jeziku in tako seznanil s tem vrlim vojakom veče občinstvo. Knjižica je spisana z rodoljubnim navdušenjem in vredna, da bi se v obilnem številu spravila mej občinstvo zlasti mej vojake. Upati je tudi, da se izpolni pisateljev nasvet, da naj se postavi pokojnemu baronu Andreju spominek v Branici. Ta nasvet tudi mi priporočamo. Knjižica stane 50 kr, za dijake 40 kr., s pošto 5 kr. več, in se naroča edino le pri g. pisatelju. (Big. g. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah P. Cerknica via Rakek Kranjsko).
Za „AlojzijevišCe“ so darovali: Preč. g. Fr. Lužnik, župnik v Volčah, 18 gld.; preč. gosp. Ignacij Valentinčič, župnik na St. Viški gori,, 5 gld.: Slav. župnija St. Viška gora, 18 gld.; č. g. Andrej Pavlica, vikar v Gorici 10 gld.; preč. ^g. Jos. Kosovel 5 gld. ; preč. g. Karol Čigon 4 gld. 50 kr.: preč. g. Jos. Frfolja, vik. v Ga-brijah, 10 gld.; big. g. Alojzij Bader, sve-čar v Gorici, «0 litr, črnega vina za vesele praznike: slavna občina Solkan:	1)	282
klg. turščice, 2) 231 klg.	krompirija,	3)
101 klg. delanega ječmena, 4) 177* klg. fižola. Bog povrni gg- dobrotnikom stotero in blagoslovi vsaki njihov dar z večnim plačilom. Monsignor Jan. Abram 20. gld.
Občina Solkanska se sploh odlikuje po radodarnosti, a zlasti moramo pohvaliti nje dobrosrčnost za „Slov. Alojzijevišče'. Vže tri	leta zaporedoma	smo	vdobili	od
Solkancev obilo blaga in denarja Tako je veleč. g. župnik tudi letos poleg blaga nabral še 4 gld. 34 kr. denarja Vsa čast torej tej	vrli fari in Bog jej daj	sinov,	ki
jej bodo	v šolah čast delali!
Ob tej priliki se veselimo, da je preč. g. župnik Jan. Kolavčič zopet okreval. Bog živi vrlega gospoda, ki je vnet in radodaren za vsako lepo krščansko stvar!
Y poduk in zabavo.
Ne segajte po slabih knjigah in
V	(. £i^tih! Tukaj podamo ob kratkem navodila /\J cin ukaze sv. cerkve glede na slabe knjige ■ in časnike :
1. Prepovedano je pod smrtnim grehom tiskati, 'prodajati in deliti bukve, časnike in liste, kateri nasprotujejo sv. katoliški veri in njenim nravnim postavam.
2. Enako je prepovedano pod smrtnim grehom kupovati, naročevati in brati take spise.
3. Naročuje se krščanskim starišem in predstojnikom, naj skrbno pazijo, da ne pridejo taki spisi v roke njih otrok, oziroma gojencev, poslov in podložnih.
4. Če kdo misli, da morsi' brati take tiskovine radi posebne potrebe ali koristi (kakor n. pr. uredniki in stalni dopisovalci), naj prosi po dušnem pastirju svojega škofa dovoljenja, kateri dovoli le odraslim in v
sveti ,veri trdnim ošebatn — (izvzete so bukve popolnoma slabe).
5.	Sokrivi so	vseh žalostnih posledic
škodljivega branja	tudi tisti; kateri	bi	mogli	to zabraniti, a	tega ne storijo.
Ne kolni! — V Rajbeljnu je	na	bo-
žični praznik nagloma umrl krčmar. Prejšnji dan še je silno grdo klel med tovariši. Klel je Boga, božični praznik, zlasti pa božičnico in vse božične priprave in šege. Ali glejte ! Na božični praznik se čuti nekoliko slabega; vleže se na posteljo in kmalu na to zadene ga kap (mrtvoud). Ali je to navaden slučaj, ali kazen božja, Bog ve. Vender eno bi svetoval. Ako verješ, da je Bog, tedaj ne kolni; če pa verješ, da ga ni, tedaj čemu se zadiraš v Boga ?
Nenadna smrt pri prisegi. „Hrvat-ski Brani k“ piše: Posestnik Lazar Kuračič, pravoslavne vere, tožil je pri okr. sodišču v Mitroviči neko staro ženo za dolžnih mu 60 gld. V sredo dne 4. t. m. bila je razprava o tej tožbi. Starka je trdila, da ni dolžna Kuračiču niti novčiča, v tem ko je Kuračič trdil, da ima tirjati 60 gld. od nje. In tako naj	bi	prišlo do	prisege. Ko	so
užgali sveče	in	je Kuračič	pristopil k raz-
pelu, rotila ga je starka, naj ne priseže po krivem. Kuračič se ni zmenil za to; pristopil je k razpelu in položil roko na križ. A ko je izustil	besede „Tako mi Bog . .
stresel se je	in	se zgrudil	brez zavesti	na
tla. Ko so ga sodnijski sluge prinesli na hodnik, bil je že mrtev. Mar ni to očiten dokaz pravične kazni Božje ?
Konjsko meso. V nekem berolinskem časniku je objavil grof H. Beringer obširen članek o konjskem mesu kot hrani. Priporoča prebivalcem konjsko meso in med drugim pravi: Čisto nevtemeljen, da aboten je predsodek, kteri dozdaj večini ljudi hrani, da ne jedo konjskega mesa. Nihče gotovo ne ve in ne zna si razjasniti, zakaj prav za prav mu ne tekne konjsko meso. Nasproti pa vsak ve in trdi, da je konj najsnaž-nejša žival in da je izmed vse domače živine, kar se tiče živeža, najbolj izbirčen. Konj je le dobro, zdravo ki mo ter pije le čisto vodo; konj bi rajše od lakote poginil, preduo bi snedel razne na pol zgnjile reči, ktere se včasih predlagajo goveji živini in svinjam. Med konjskim in med govejim mesom je, kar okus zadene, le majhen razloček, tako, da se včasih kot goveje rabi ter vživa. Nevede smo že vsi večkrat jedli konjsko meso in jemo večkrat z velikim tekom čisto enako meso iz oslov in mul v pristnih laških salamah. To je samo od vzgoje vcepljen predsodek, zakaj da- konjskega mesa ne jemo. Enako se je godilo v preteklem stoletju krompirju. Tu je bil vsaj izgovor: ljudje so se krompirja bali. Razširila se je namreč takrat govorica, da krompir napravlja mrzlico, da vničuje svet, kamor se vsadi itd. Toda o kakovosti konjskega mesa ne more biti nobene negotovosti in vendar se iz jedilnega listka iztrebljuje. S stališča človekoljubja se pa mora obžalovati, da se milijoni Jjudij borno preživljajo s krompirjem in drugimi malo redilnimi snovmi, dočim veliko milijonov kil najboljšega iu najzdravejšepa mesa v zgubo pride. Skušnja in znanstvena razkrojitev je dokazala, da je konjsko meso iz vseh vrst roesa poprečno najbolj redilno. Bouillon (močna juha) iz konjskega mesa je posebnp redilen in okrepčevalen; obsega namreč dvakrat toliko redilnih snovij, kot juha iz govejega mesa. Zato se tudi daje v mnogih bolnišnicah konjski bouillon bolnikom, ki so okrepčanja najbolj potrebni. Konjska mast je še mehkejša kot svinjska Druga dobra lastnost konjskega mesa je, da se dalj časa more ohraniti, naj je že sveže ali skuhano. Najbolj se pa konjsko meso priporoča zavolj tega, ker je najzdravejše. to je : nima v sebi toliko boleznij kakor druge vrste mesa. Ker ni konjsko m«so pribljub-ljeno, godi se s tem tudi velika škoda narodnemu premoženju. Ako bi se konjsko meso več jedlo, imela bi od tega največ,, koristi — reja konj..	'^.Svečan.. ..
■ Slovo.
Ker sem se preselil v Celje in mi - — žal — ni bilo možno se posloviti osebno od vseh cenjenih čč. ter big. gg. prijateljev, kličem jim tem potom prisrčno : Z Bogom !
V Gorici dne 1. prosinca 1896.
Ivan Gosar
slikar.
Poslano.
Slavno vredništvo!
Prosim, sprejnite v svoj cenjeni list te-le vrstice :
Podpisani tukaj izjavljam, da nisem sodeloval pri vstauovitvi, kakor tudi da nisem imel niti najmanjšega vpliva pri dosedanjem vrejevanji in sedanjem izhajanji „Prim. Lista".
Če tedaj pri vsem tem brez vsakega mojega navdihovanja in sodelovanja venderle izhaja „Prim. List“, je prav to gotovo znamenje, da so še drugi gospodje na Goriškem, ki se ne vjemajo se „ Sotino“ politiko.
Toliko v tolažbo „Soči“, kakor tudi v mojo obrambo na nje opetovana, neosnovana podtikanja.
V	Gorici, dne 31. decembra 1895.
Tomaž Čerin, prof. bogoslovja.
Opomba vredništva. Radi potrjujemo, da g. prof. Čerin res ni pri našem listu nikedar sodeloval, niti kakorkoli vplival pri vsta-novljenji ali nadaljnem izhajanji njegovem
Odgovorni uvodnik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilarijnnaka tiskarna.
Prihodnja številka »Primorskega Listau izide dne 10. januarija.
OOOC 0*0	C3C3
J\.nton Kuštrin,
v Gosp osici ulici v hiši g. dr. Lisjaka št. S3.
prodaja različno blago n. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.	36—32
„JANUS“
Vzajemni zavarovalnici življenja na Dunaju-
Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled česar deli svoj čisti dobiček (obresti) zavarovancem.
Do zdaj se je vže zavarovalo
92.500 osob	25-24
z glavnico 115.912.500 gld.
Zavarovanim se je izplačalo glavnice in dobička (obresti) :
17.150.000 gld.
Reservni zalog znaša 11.779.966 gld.
Pojasnila, prospekte, pravila in načrte daja na zahtevo zastonj Podružnica „JANUS" v Trstu, Via Gologna 7., v Gorici, Via Ponte Isonzo št. 36.
seisEdvard Paulin,
v Nunski ulici št. X O. .
V	zalogi ima razne nagrobne vence,. biserne in porcelanaste, rože za cerkver palme, cvetke za nove maše in poroke, voščene sveče, mrtvaške obleke, rakve, trakov"., zlate črke j. t. d. po najnižih cenah.
Novic Franc,
krojač v ulici g v. Klare št. 6, izvršuje razna ' naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.	30—30 M
Ant. Koren,
trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno Ion- • čarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.	36—28	*