ELAVSKA INOTNOST Storitvene dejavnosti enakopraven partner L. Minulo sredo je bil v Festival-* dvorani v Ljubljani III. kon-j®^s sindikata delavcev storitve-dejavnosti Slovenije. Udele-•io se ga je več kot 200 dele-|rit,ov in gostov, med njimi so di tudi Dušan Petrovič-Šane, Predsednik jugoslovanskih sin-'‘•katov, Tone Kropušek, pred-j*dnik slovenskih sindikatov, iško Sobot, predsednik Cen-ralnega odbora Sindikata dedcev storitvenih dejavnosti |.ugoslavije, predsedniki repub-*skih in pokrajinskih odborov l§a sindikata. Delegati so po-^ušaii na kongresu dva referata, ^JPrej referat predsednika republiškega odbora Jožeta idica, za tem pa še Mire Fro-°v> tajnika odbora. Oba refe-rata kot tudi povzetke vseh raz-Pravljavcev objavljamo na 8., 9. J1?,, 10. strani naše današnje šte-hlke. , y zelo plodni razpravi je so-e>ovalo 19 delegatov in gostov; e na kratko strnemo misli iz Oprave, potem velja naslednja ■JSotovitev: storitvene dejav- °sti so v minulem štiriletnem “ndobju dosegle v Sloveniji lep J'apredek in že postajajo enako-Pfaven partner preostalemu go- spodarstvu. Zaradi izredno ugodnega položaja Slovenije pa smo možnosti razvoja storitvenih dejavnosti in še posebej gostinstva, turizma in trgovine premalo izkoristili. Zato moramo v prihodnje, če hočemo postati dežela turizma, gostinstva in trgovine, razvijati zmogljivosti na ravni mednarodnih razsežnosti, saj ne smemo prezreti dejstva, da pride k nam vsako leto poleg domačih še blizu 42 milijonov tujih turistov. Zato pa so potrebni tudi ustrezni kadri, ki pa jih, žal, tako zelo primanjkuje prav na tem področju. Po končani razpravi je kongres sprejel še statut, s čimer je Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije postal sa mostojna družbenopolitična organizacija, razen tega pa tudi cilje in naloge tega sindikata. Za tem je kongres verificiral tudi vse člane republiškega odbora, ki so bili izvoljeni na področnih volilnih konferencah, izvolili so 20-člansko delegacijo za kongres sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije in deset članov za zvezni odbor tega sindikata. ZAVAROVALNICA SAVA s # Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka SEJA PREDSEDSTVA SVETA ZSJ Enotne osnove za akcijo sindikatov v samoupravnem urejanju delitve dohodka Minuli torek je predsedstvo Sveta ZSJ prvič imelo svojo sejo v Ljubljani, kjer je v Domu sindikatov razpravljalo o dosedanjih izkušnjah v samoupravnem urejanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Namen te seje — vodil jo je predsednik jugoslovanskih sindikatov Dušan Petrovič-Šane — je bila določitev skupnih osnov, iz katerih bodo jugoslovanski sindikati izhajali v konkretnih akcijah za samoupravno urejanje delitve dohodka. Ko je v imenu sindikatov Slovenije pozdravil pobudo in prakso zveznih forumov, da se občasno sestanejo tudi izven svojega sedeža, tam, kjer so doma neposredne delovne izkušnje, je predsednik RS ZSS Tone Kropušek poudaril, da to lahko mnogo prispeva k oblikovanju nove funkcije zveznih sindikalnih organov in k takšni njihovi politiki, ki se bo oblikovala od spodaj navzgor, ob polnem spoštovanju izkušenj pa tudi samostojnosti organizacij sindikatov v republikah in na nižjih ravneh. Tone Kropušek je nato rta kratko orisal dosedanje delo slovenskih sindikatov na področju samoupravnega usmerjanja delitve dohodka, ob tem pa poudaril, da samoupravno sporazumevanje v Sloveniji ni model, ki bi ga bilo nujno posnemati. Tudi dokončno ni, saj so ga slovenski sindikati od začetka razumeli kot pro- ces, v katerem bodo spoznano neprestano preverjali v praksi, in opuščali, kar bo praksa ovrgla, ter dodajali, kar bo nujno. Samoupravni sporazumi — je nadaljeval T. Kropušek — bodo pomagali tudi pri iskanju meril družbene rentabilnosti posamezne delovne organizacije. Pokazali bodo, kdo ni sposoben s svojim delom ustvariti dohodka, ki bi zagotovil minimalno in dogovorjeno akumu- (Nadaljevanje na 3. strani) Na našem posnetku vam predstavljamo premi brusilni stroj, izdelek Iskrine tovarne Elektromehanika iz Kranja. Najpogosteje ta stroj uporabljajo za brušenje rezil pri najrazličnejših kmetijskih orodjih oziroma strojih. Sicer pa se lahko s podrobnostmi o proizvodnji električnega orodja kranjske Elektromehanike seznanite v zapisu, objavljenem na peti strani današnje številke. ( m- Oprostite, mi lahko vi poveste, kakšna je moja plača? Saj se ne delam neumnega, resnično ne vem! Pravzaprav sem sprva vedel, za kaj gre pri tej zadevi Tako kot vsi drugi ali vsaj večim drugih smo se tudi novinarji sporazumeli o tem, kako bomo v prihodnje delili do- hodek in osebne dohodke. Nismo se sporazumeli sami, pač pa skupaj z grafično in grafično predelovalno industrijo in z založniškimi hišami Ne rečem, tudi pričkali smo se in bili slabe volje, predrto smo se sporazumeli Toda tisto, kar je nastalo, je bilo vendarle sprejemljivo za vse. Poldrugi mesec pa je zadeva zavita v tenčico skrivnosti. Zame že, bojim pa se, da tudi za 99,9 odstotka vseh nas, ki smo se spora- zumeli Nič natančnega, nič oprijemljivega, nič zanesljivega. Pravijo pa, da se je na verifikaciji zatikalo. Ne dam roke v ogenj - govorijo, da je komisija trikrat popravljala sporazum. Govore, da je zdaj naš sporazum slednjič le verificiran, baje pogojno. Pravijo, da je zdaj v marsičem drugačen od tistega, kar smo podpisovali. Bojda je aneks, v katerem smo se dogovorili, da bomo nekatere delavce razporedili drugače kot po dejanski izobrazbi, doživel precejšnjo čistko. Baje nam je verifikacijska komisija določila limit na pogojno nekvalificiranega v višini 1.300 dinarjev, medtem ko so naši izračuni segali za kakih 100 dinarjev više. Šušljanja veliko, na glas nobene! Če pa so vse te govorice točne, navsezadnje tudi, če so samo polovične resnice -ali bo tisto, kar bo prišlo iz verifikacije, še to, kar smo (Nadaljevanje na 4. strani) Mercator HIGIENSKA' PAPIRNA KONFek im 'd W m m A a IMk Ca jp 4-2 O' ..SLADKI VRH. ge ii m FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA LJUBLJANA, 10. NOVEMBRA: Podpredsednik republiškega sveta ZSS, Jože Globačnik je povabil na razgovor nekatere člane republiške verifikacijske komisije in predstavnike republiških odborov posebnih sindikatov (na naši sliki). Glavna tema razgovora je bilo vprašanje, kako bolj uskladiti delo med sindikati in republiško verifikacijsko komisijo pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Dosedanji potek verifikacije samoupravnih sporazumov je namreč samo formalno javen, v resnici pa gre v večini primerov predvsem za dialog dveh — predstavnikov komisij posameznih grupacij, ki se sporazumevajo, na eni, ter verifikacijsko komisijo na drugi strani. Udeleženci razgovora so izmenjali tudi poglede o nekaterih doslej ugotovljenih problemih pri samoupravnem 'sporazumevanju in se dogovorili, da je potrebno pospešiti organizacijo republiškega zavoda za proučevanje problemov v samoupravnem dogovarjanju in sporazumevanju. BLED O TURIZMU Minuli ponedeljek je bila v hotelu „Golf“ na Bledu seja predsedstva centralnega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. Osrednja točka dnevnega reda je bila pravzaprav ocena minule turistične sezone, združena z obravnavo nekaterih problemov kontinentalnega turizma. Ker nameravamo o tej temi obširneje spregovoriti v eni izmed prihodnjih številk Delavske enotnosti, se bomo tokrat omejili le na tri osnovne ugotovitve s seje.predsedstva. Turizem — obmorski ali kontinentalni — se v prihodnje prav gotovo ne bo mogel uspešno razvijati, če ob načrtovanju novih turističnih zmogljivosti ne bomo hkrati zagotovili tudi sredstev za vzgojo kadrov in za njihova stanovanja — je bila prva ugotovitev predsedstva centralnega odbora. Drug pomemben zaključek pa je, da morajo sindikati v prihodnje spodbujati integracijske procese povsod tam, kjer je mnogo manjših gostinskih podjetij, ki pa ne morejo zadovoljevati vseh potreb svojega območja. In slednjič, v prihodnje se bo treba v procesu samoupravnega sporazumevanja boriti za boljše ovrednotenje živega dela zaposlenih v gostinsko-turistični dejavnosti. (mž) VELENJE POSPEŠITI RAZVOJ OBRTI Z VOLILNE KONFERENCE MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA PTUJ — ORMOŽ Zadovoljni s svojimi izkušnjami Medobčinski odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Ptuj-Ormož se je v sredo sestal na volilni konferenci in izvolil svoje delegate za ID. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter svojega člana za novi republiški odbor tega sindikata. Kot gost je na konferenci sodeloval tudi podpredsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Srečko Mlinarič. Volilno konferenco, ki je bila v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, so zbrani izkoristili tudi za analizo delovanja medobčinskega odbora v • sedanji mandatni dobi ter za razpravo o aktualnih družbeno-eko-nomskih in političnih nalogah sindikatov v delovnih organizacijah. Pri tem so med drugim ugotovili, da so „zadeli v polno “ s svojo metodo delovanja, po kateri je dejavnost medobčinskega odbora kar naj- bolj prilagojena potrebam osnovnih sindikalnih organizacij. Da bi z njimi VOLILNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA V ŽALCU Možnosti za še hitrejši napredek Minuli torek je bila v Žalcu konferenca občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, na kateri so izvolili delegate za lil. kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in svojega odbornika za republiški odbor. Hkrati so kritično ocenili svoje zdajšnje delo in se dogovorili, kako in kaj bodo deldi v bodoče. Na konferenci so ugotovili, da se je celotni dohodek žalskih gospodarskih organizacij v prvih devetih mesecih letos povečal za 37 %, ostanek dohodka pa je večji celo za 69 %. V industriji je letos zaposlenih le 3 % delavcev več, medtem ko se je celotni dohodek povečal za 31 %. Podjetniška akumulacija je bila v tem času za 3 milijone dinarjev večja kot v vsem lanskem letu in znaša 35 % družbenega proizvoda. Osebni dohodki so se povečali za 25 % in dosegli poprečje 1350 dinarjev, so pa še vedno za 12 % nižji od slovenskega poprečja. Septembra letos je bilo v žalskih podjetjih 822 delavcev, ki so dobivali manj kot 1000 dinarjev osebnih dohodkov; pred dvema letoma je bilo takih delavcev 3923. Močno jih pesti nelikvidnost. Kupci so jim dolžni 220 milijonov dinarjev, sami pa so dolžni 120 milijonov; kljub temu pa letos v žal- skem gospodarstvu sploh ne poznajo poslovne izgube, ki je, kot vemo, osnovni vzrok nestabilnosti našega gospodarstva. V poročilu predsednika občinskega odbora Franca Bukovca in v razpravi so večkrat poudarili, da so tolikšni gospodarski uspehi tudi rezultat organiziranega prizadevanja sindikata. Sindikalne organizacije so se letos ustvarjalno vključile v razpravo o ustavnih dopolnilih in si prizadevale, da bi ta dopolnila uveljavili v samoupravnih aktih. „Vendar moramo ugotoviti, da cilja v celoti nismo dosegli," je dejal c. „Ze razhčno Dogovorih so se, da bodo v bodoče bolj skrbeli za uveljavljanje neposrednih oblik samouprave, kajti zdaj je „delavsko samoupravljanje v naših podjetjih", kot je bilo rečeno v razpravi, „še daleč od naših potreb in želja". Od tega, kako bo sindikat znal usmerjati družbeno akcijo za uresničitev teh zahtev, bo odvisna njegova družbena veljava, večja bo socialna varnost delavcev in večje bodo tudi možnosti, da delavec dobi pomembnejši delež od proizvodnih in poslovnih uspehov. JANEZ VOLJČ UVODNA RAZPRAVA O OSNOVAH ZA PLAČILO NEKATERIH DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETU ^LGR Na nedavni konferenci sindikata delavcev storitvenih dejavnosti občine Velenje so podrobno ocenili stanje storitvenih dejavnosti in nakazali pot za rešitev problemov, ki so čedalje bolj pereči. Poudarili so, da so sicer izoblikovani predlogi za razvoj storitvenih dejavnosti, vendar pa je vprašanje, če bo mogoče zaradi nazadovanja posameznih nalog doseči zastavljene cilje. Storitvena dejavnost bi morala postati v občini bolj pomemben gospodarski dejavnik, kot je bila doslej. Eden od glavnih problemov je nazadovanje tako proizvodne kot storitvene obrti v družbenem in zasebnem sektorju. Vzrok temu je prav gotovo tudi v pojmovanju, da ima perspektivo le proizvodna obrt kot dopolnilo industriji. Na nazadovanje obrti pa vpliva tudi pomanjkanje kadrov, delovne razmere in ne nazadnje tudi slabe možnosti za najemanje posojil za modernizacijo. V Šaleški dolini prevladuje prepričanje, da bi morale banke in tudi gospodarstvo bolj podpreti razvoj storitvenih dejavnosti. Menijo pa tudi, da bi morali dati v programu nadaljnjega razvoja gospodarstva Šaleške doline večji poudarek razvoju terciarne dejavnosti. Na konferenci sindikata storitvenih dejavnosti občine Velenje so sklenili, da bodo tudi v sindikatih začeli z akcijo za pospešitev razvoja obrti. Predlagali so, da bi ustanovili inšpekcijsko službo, ki bi nadzorovala delovna razmaja pri zasebnih delodajalcih. Prav tako so menili, da bo treba čimprej skleniti kolektivne pogodbe, ki bi izenačile pravice zaposlenih v družbenem sektorju. Nadaljevali bodo z akcijo za ustanovitev osnovne organizacije sindikata zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in skušali zagotoviti večjo udeležbo zaposlenih pri zasebnih obrtnikih v organih, ki razpravljajo in sprejemajo odločitve o položaju teh delavcev. »Čaka nas P težka razprava«.i) Na II. plenarni seji republiškega odbora sirw kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije med drugim.verificirali tudi predloge za dopo^Viši tev nekaterih ustavnih dopolnil j^ov Plenarna seja republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki je bila v petek, 5. novembra, je bila pravzaprav prva delovna seja republiškega odbora v novem sestavu. Razprava na njej je bila živahna, prizadeta, pokazala je veliko zainteresiranost članov za posamezna aktualna družbena vprašanja, kar je vsekakor dober obet za prihodnje mandatno obdobje tega organa. Na seji so morali člani odbora najprej sprejeti tri akte na osnovi določil statuta, ki ga je sprejel III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije: izvolili so izvršilne organe in organizacijsko-ka-drovsko komisijo, sprejeli odlok o razmejitvi pristojnosti izvršilnih organov in funkcionarjev republiškega odbora ter odlok o sistemizaciji delovnih mest. Ker bomo drugič poročali o predlogih za dopolnitev nekaterih ustavnih dopolnil, ki zadevajo predvsem delavce v družbenih dejavnostih in ki jih je plenum verificiral, naj v tem poročilu posvetimo več pozornosti uvodni razpravi o osnovah za plačilo dela nekaterih družbenih dejavnosti v letu 1972. Prav za to razpravo velja namreč v naslovu zapisana misel, da čaka sindikat delavcev družbenih dejavnosti težka razprava o valorizaciji meril iz samoupravnih sporazumov za leto 1972. V svojem uvodu v to razpravo je podpredsednik republiškega odbora Slavko Grčar dejal, da bi ta točka ____ dnevnega reda lahko imela tudi i _____ix.___: _______ ,nraVR * slov - uresničevanje samouprav‘ . .. sporazumov. Dejal je, daje letoSj]ji. dikat v nekoliko ugodnejšem P5,Jf.h žaju, ko se vključuje v razprt'* financiranju družbenih dejavno*®'Hlkrj letu 1972, ker so sklenjeni upravni sporazumi. Toda zaradi Tajj flacije in velike gospodarske ne , ftirzn bilnosti bodo te razprave vse£ zelo težke aivsek: Merila iz samoupravnih J razumov so sicer obvezna le za pisnice sporazumov toda ker tudi družbeno verificirana, cerji ta čas gotovo nimajo bolj'>,pre; meril za izračun potrebnih sredini jj. Tovariš Grčar je dejal, da licitacij8 tem, ali upoštevati merila iz upravnih sporazumov ali ne. na, dopustno je le razpravljati omlVeh segu in kvaliteti dela, to pa je vPjPttd šanje, za kakšen družbeni stand^Cev denimo, šolstva ali zdravstva, .»ih n Tl II ^ T UMIK Sl POHIŠTVA PC c N: &ad1 bomo odločili. Ugotovil je, dajligo^ dosedanji veliki napori slove11 .Vnjp družbe, da se urede razmere v dri praV( benih dejavnostih, zaradi infl3i;*|Ver žal. precej skromni. Letošnji p0’^ $inil0 (< nima kje poizvedovati in V ^ i je odvisen samo od „ž'>t deti“. Td Zato nikarte zamere, f 5 vas sprašujem o moji pla^ ----------j--- _ t t Ja, plači, kajti osebni hodek, za katerega smo ^ ^ sporazumeli, to očitno ^ faRja bo, ker tudi naš sporazum!t več tako zelo samouprave^ f temveč bo malce dišal, ^ |jenjs tako rečem, po tarifnem. [ tole! Morda naš sporazum rt\ _.vr ni najboljši, morda sploh ^ 'etih dober, navsezadnje tudi ri aaj rečeno, da je zanesljivo 1 'odk skladu z zakonom in dno ipra-benim dogovorom o usrnet' janju delitve. In če kdo taU1 _ misli, potem naj to na etia pove, da se bomo m0$ Parr spričkati in poiskati razsot nika, kar pa bo precej bolj” Pteji kot kupčkanje za zelef mizo, kjer časovna stiska tt nesljivo dela za nekoga. Zdaj, ko sem pometi pred lastnim pragom, lahko rečem, da to ni samo naš problem. Čeprav je javnost dela ena bistvenih prvin pt°' česa samoupravnega šport' zumevanja, saj bi ga morah1 spremljati od prvih zasnov sporazumov preko oblikO' vanja in sprejemanja pred' rega logov, dajanja soglasja sindf [>ov0 katov vse do verifikacije f vpisa v register pa še naprej — pri uveljavljanju samoupravnih sporazumov v konkretni delitvi, je očitno, da smo to prvino doslej najmanj razvijali - ne sicer >' iioVs vseh fazah enako in na vseh ;otoc ravneh, očitno pa je prisl0 !v« do pravcatega kratkega stikff e prav zdaj, pri verifikaciji Resnično, prava tema, M zadeva sedanjo fazo sporazumevanja. Nekaj tolažbe vendarle ostaja: na napakah se učimo. Se res? BOJAN SAMARIN N; Hc v »osti Žibe j 'očr °Pis: Pom ilt y skiir iVidn m Prav V OBJEKTIVU MODA MOTELU V četrtek je podjetje Modna konfekcija Krim priredilo v Turist-motelu v Grosupljem modno revijo. Svojim naročnikom oziroma kupcem so pokazah 46. modelov damskih plaščev, kostimov, kopalnih oblek in moških oblek za pomlad in poletje 1972. Že 26 let posluje Modna konfekcija Krim. V začetku so se imenovali Kroj in so izdelovah predvsem uniforme. Že dmgo leto pa poslujejo pod sedanjim imenom. Iz obrtnega podjetja so v zadnjih letih prerasli v industrijo, ki zaposluje že 560 delavcev. Svoje obrate imajo v Novem mestu (damska težka konfekcija), Mariboru (moška konfekcija), Kranju (hlače), Sodražici (damske obleke) in dva obrata v Ljubljani, kjer izdelujejo damsko in moško konfekcijo ter perilo. Imajo pa tudi lastno trgovsko mrežo. Deset njihovih trgovin je v Ljubljani, Novem mestu, Piranu, Postojni, Celju, Mariboru in Kranju. V kratkem pa-bodo odprli še poslovalnice v Piranu, na Jesenicah in v Semiču. Kakih sto povabljenih sije ogledalo modele, ki jih je v glavnem kreirala Meta Wedam. Običajnega ploskanja tokrat ni bilo, namesto tega so si trgovci iz vse Jugoslavije zapisovali le večje ah manjše števijke, ki jih bodo kasneje vnesh v naročilo. Modeli konfekcije Krim se približujejo italijanski in nemški modi, seveda brez vsakršnih modnih muh. Te, kot pravijo pri Krimu, pri nas ne gredo v promet. Modna konfekcija Krima svoje izdelke tudi izvaža, in to kar 30 % proizvodnje. Za letos računajo na 250 tisoč dolarjev izkupička na nemškem in švicarskem tržišču. A. AGNIC Bogato založena garderoba modne revije, ki jo je pripravilo ljubljansko podjetje Modna konfekcija Krim V prijetnih prostorih Turist-motela v Grosupljem so si trgovci iz vse Jugoslavije ogledali 64 modelov za pomlad in poletje 1972 Kaj nenavaden čas za kopame obleke, toda ko11' fekcijska podjetja morajo že misliti na čas, ko nam b0 spet vroče TOKOVI GOSPODARJENJA Rudarji zahtevajo odgovor — in to čimprej zborovanja trboveljskih rudarjev frejšnjo soboto popoldne so se trboveljski rudarji sešli na izred-''borovanje. Sklicalo ga je vodstvo osnovne organizacije sindi-da bi se pogovorili o najaktualnejših problemih v zvezi s Janjini položajem tega kolektiva. Sestanka seje udeležilo več kot ^to rudarjev, povabili pa so tudi predstavnike upravnega vodstva Savskih premogovnikov, občinske skupščine, občinskih vodstev 'družbenopolitičnih organizacij in druge. Kot vsa podobna zborova-! 'J3' je tudi to potekalo v naelektrenem vzdušju, kljub temu pa je jf, ° konstruktivno in usmerjeno v iskanje izhoda iz sedanjega polo-v katerem so se znašli trboveljski oziroma zasavski rudarji. osebnega dohodka, kar je toliko Trboveljski rudarji sodijo, da stabilizaciji našega gospostva ni duha in sluha. Cene 'viajo, proizvodni in drugi '“Osici rastejo, pogoji poslo-iii pa so zanje iz dneva v dan ^bši. Osebni dohodki že lep ne dohitevajo porasta živ-™jskih in drugih stroškov. Kaj naj stori 3.900-članski r«i, rtiv, če ugotovi, daje v de-:,etjh mesecih letos ustvaril ko-i; J13! 1,370.000 din ostanka do-°dka? Kako naj razvija samo-javljanje, če za to nima mate-e 5 ne podlage? Kako je sploh v; ^goče, da glavni direktor pod-*Xya, ki ima zaradi razmer v ffitemogovništvu še posebno ve-odgovornosti in dolžnosti, P Ptejme ’ na mesec 3.500 din ali celo manj kot osebni dohodki direktorja v manjšem trgovskem podjetju? Kako naj uskladi svoj družinski proračun vsaj z najnujnejšimi potrebami rudar, ki zasluži na mesec 1600 din, če ima mladoletne otroke in nezaposleno ženo? Na vsa ta vprašanja udeleženci zborovanja pravzaprav niso dobili odgovora, čeprav so si ga želeli. Zahtevah pa so tudi jasen in takojšen odgovor na vprašanje, kaj bo z modernizacijo zasavskih premogovnikov. Tri leta že dokazujejo upravičenost mehanizacije jamskih obratov, tri leta prosijo za kredite, kljub temu pa še danes ne vedo, ali bodo lahko uresničili svoj pro- gram. Radi bi takojšen odgovor, ali naj še vztrajajo kot rudarji ali pa naj vržejo puško v koruzo. Zborovalci niso mogh mimo znanih ugotovitev, kaj vse so rudarji prispevah po vojni za razvoj našega gospodarstva in posebej industrije. Opozorili so, da razumejo sedanji pomen tekočih goriv za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, ne razumejo pa, da kljub pomanjkanju premoga ostajamo pri nerealnih cenah in nizkih osebnih dohodkih, ki v primerjavi z drugimi industrijskimi panogami občutno zaostajajo. Tudi kupci jim še vedno dolgujejo približno 32 milijonov din. Njihov glavni dolžnik je trboveljska termoelektrarna, ki ji kljub temu skušajo pomagati, saj delajo tudi ob sobotah, da bi tako povečali dobave temu podjetju. M. V. Poleg tovarne kemičnih izdelkov Ilirija v Ljubljani je zrasla nova, sodobna zgradba, kamor se bo v kratkem preselil NARTA STUDIO. Osnovni namen studia je, da z nasveti in strokovnimi tečaji, ki jili prireja v Ljubljani in vseh večjih mestih Jugoslavije, pomaga frizerjem pri njihovem delu in sploh pri rasti frizerske stroke. Doslej je NARTA STUDIO delal v starih prostorih na Dolenjski cesti, ki pa so postali pretesni. - EP Našli so sami sebe Razveseljivi poslovni uspehi Mariborske tekstilne tovarne • Tudi osebne dohodke so popravili PREDSTAVLJA: ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE Veliko novosti letošnjem sejmu obrti in opre-5 v Kranju je Iskra predstavila jav-l0sti svoj proizvodni program roč-'e8a električnega orodja. Številne k|vosti in izboljšave nam je Peter !fl ibert, vodja sektorja za električno f/pčno 0- n- orodje pri Iskra Commerce ''Pkal takole: , A zadnjih nekaj letih je Iskra s . tdočjo lastne razvojne dejavnosti ^.v sodelovanju z znanimi inozem-Wnii partnerji dala na trg številne 1 i 0ve izvedbe električnega ročnega ig 'n se z nj'm’ uvrstila med naj- 2 ir r “nejše svetovne proizvajalce na 1,1 področju." ■.Kakšne konkretne novosti je prijavila Iskra? “ .Glavna novost so strojčki z UNI JPotorjem. To je serija devetih raz-,cnih profesionalnih orodnih stro-lv> v katere je vgrajen enak thotor. ^Ptavljamo nove izvedbe, tako da r.to lahko uporabniki na isti motor i Priključili devet različnih priključil Ta izvedba bo namenjena pred-| Sern manjšim obrtnikom, kmetovem, s pridom pa jih bomo upo- za hišna popravila." ,,Kaj pa konkurenca na tem področju? “ „Na jugoslovanskem tržišču se srečujemo z najvidnejšimi svetovnimi proizvajalci, vendar se je Iskra s kvaliteto in dolgoletno tradicijo že toliko uveljavila, da smo na tem področju popolnoma konkurenčni. Nameravamo povečati tudi prodajni program električnih in elektro-pnevmatskih orodij za gradbeništvo, da bi tako lahko nudili obrtnikom, industriji in gradbeništvu ter vsem drugim potrošnikom zaključene programe tudi na tem področju." R. NOC Mariborski tekstilni kombinat je leto 1967 zaključil s približno 6 milijoni dinarjev izgube. Leto kasneje je izguba narasla že na več kot 10 milijonov dinarjev in položaj je postajal vse bolj kritičen, saj je šlo za usodo več kot 5000 zaposlenih. V teh odločilnih trenutkih je kolektiv na srečo spoznal nevarnost in z nekaterimi učinkovitimi ukrepi in s sprejemom sanacijskega programa spremenil tok dogajanj. Kljub težavnemu položaju tekstilne industrije nasploh so že v letu 1969 uspešno zaključili poslovno leto, lani pa so ustvarili že več kot 8 milijonov dinarjev ostanka dohodka. Letošnji podatki so še bolj obetavni. Po oceni bodo kljub povečani' amortizaciji ustvarili približno 15 milijonov dinarjev ostanka dohodka, kar je več, kot so ob dosedanjih pogojih gospodarjenja pričakovali največji optimisti. Še vedno je namreč tekstilna stroka pastorka v našem gospodarstvu, za mariborsko tekstilno tovarno pa je še posebej značilno, da ima razmeroma zelo zastarel strojni park. Od kod torej dokaj razveseljivi rezultati? V prvi vrsti so se v kombinatu odločili, da bodo z naravno selekcijo uravnavali zaposlenost na razumno mejo. Nobena skrivnost namreč ni, da so nekateri očitali kombinatu preveliko število zaposlenih, še posebej v administraciji. Pokazalo se je, da so bili očitki upravičeni. Ne da bi trpela proizvodnja, so na osnovi skrbno pripravljenega kadrovskega programa v okviru sanacijskih ukrepov uspeli v razmeroma kratkem času znižati število zaposlenih za več kot 1000 delavcev. Še lani januarja je štel kolektiv MTT 5177 članov, letos septembra pa le še 4391. Bilo pa bi napak misliti, da se je položaj v podjetju izboljšal zavoljo odpuščanja delavcev. Hkrati s premišljeno kadrovsko politiko so namreč tudi nenehno spreminjali in pri- lagajali tržišču asortiment svojih izdelkov. Opuščali so proizvodnjo nerentabilnih artiklov in se vse bolj usmerjali na izdelovanje sodobnejših vrst tkanin. K izboljšanju gospodarskih uspehov so pripomogli tudi novi stroji, ki so jih kupili deloma z lastnimi sredstvi, deloma pa z mednarodnim posojilom. Kako se je povečala delovna storilnost na zaposlenega, najbolje pove podatek, da je en član kolektiva še pred dvema letoma ustvaril mesečno za 3860 dinarjev blaga, letos pa že za 6000 dinarjev. Ob izboljšanih gospodarskih uspehih so v Mariborski tekstilni tovarni v zadnjem času posvetili posebno skrb tudi izboljšanju gmotnega položaja zaposlenih. Znano je, da so zaslužki v tekstilni industriji med najnižjimi, Mariborska tekstilna tovarna pa je bila na koncu lestvice tudi med tekstilcu Zavoljo večje storilnosti so lahko v zadnjem času začeli popravljati to neskladje. Poprečni osebni dohodek zaposlenih je bil v septembru 1300 dinarjev, v oktobru pa so osebni dohodki ponovno porasli. V minulem mesecu je samo še 50 članov kolektiva prejelo manj kot 900 dinarjev, in še v teh primerih gre za novince ali tiste, ki so večkrat manjkali. Ena od temeljnih nalog organov samoupravljanja v sedanjem obdobju je, da zagotovijo vsem zaposlenim osebni dohodek, ki za polni delovni čas ne bo nižji od 1000 dinarjev. Perspektive kombinata niso tako neugodne, kot smo jih prikazovali še pred poldrugim letom, čeprav obstaja nevarnost, da bo tekstilna industrija zaradi napovedanih podražitev - zlasti bombaža na svetovnem tržišču - zaradi določenih cen ponovno zaostala za drugimi dejavnostmi. Sicer pa povzroča trenutno kolektivu največ težav nelikvidnost. Kombinat ima sicer res 60 milijonov dinarjev dolga, vendar pa mu hkrati dolgujejo kupci več kot 130 milijonov dinarjev. D. P. I ‘abili tudi pri domačih hišnih opra- I Naj naštejem strojčke iz te se-j “je: vrtalni stroj, kotni brusilni premi brusilni stroj, sekalnik P‘0čevine, škarje za pločevino, nad-e2kar, izvijač, strojček za vrezo-navojev in povratna žaga. Po-“na novost, ki jo pripravljamo, pa j? elektronski vrtalni stroji, ki jih bo a^a Iskra na tržišče že v prihodom letu. To bo pet vitalnih stro-Jev> s katerimi se uvrščamo med naj-s°dobnejše proizvajalce električnega °čnega orodja. V prodaji pa so že !>1'I'iaturni vrtalni stroji v štirih iz-^dbah, od 6 do 10 mm, z eno in Vema hitrostima in elektronski z eno in dvema hitrostima. Namenjeni 50 Predvsem montažarjem in fino-^hanikom, so izredno majhnih '“menzij, tako da jih lahko spravimo telo v žep. Kljub majhnim dimen-| ‘tem teh strojev, skoraj za polovico I jtenjšim od standardnih, pa ni nji-I j va moč nič manjša. Iskra že nekaj I Casa sodeluje tudi z inozemskim I Partnerjem pri proizvodnji električ-* “m aparatov za lakiranje, ki delujejo | P° načelu vibratorja, torej brez i ^ka. Ti aparati ali brizgalke so zelo P Primerne za domača in obrtniška | tela pri brizganju ali lakiranju pred-P metov, prostorov in podobno. V na-g siednjih dveh letih pa bo Iskra raz-1 vte in začela proizvajati tudi spe-telno električno ročno orodje za teinačo uporabo - tako imenovane ®0bi stroje. V nekaj letih naj bi se Proizvodnja teh aparatov povečala ^ desetkrat, hkrati pa bo Iskra kompletirala program hobi orodja S * * * * * * * * * * * * i S * * S \ * * * i * + * * * * * * * * * + + A A A A A A A A A A A A A A A A A *A A A % A A A A A A A A A *A A 'a A A A A A 'a A A A A A *A A A A A A A A A A A A A A A A A Delavci v prometu in zvezah Slovenije že dlje opozarjajo na potrebo, da bi tudi v naši republiki čimprej izoblikovali zasnovo dolgoročnega razvoja vseh dejavnosti prometa in zvez ter jim tako zagotovili enakopravno mesto v razvoju našega gospodarstva. Program razvoja prometa in zvez ter na njem temelječa prometna politika naj bi pripomogla k odpravljanju številnih neskladnosti, sistemskih slabosti in povsem nepotrebnih težav, ki dandanes ne le poslabšujejo položaj sleherne izmed dejavnosti prometa in zvez, ampak vse bolj pomenijo tudi zavoro za hitrejši razvoj preostalega gospodarstva, vštevši turistični promet Na vse te probleme so tako ah drugače opozorili tudi delegati pravkar minulega V. kongresa sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije, da pa ne gre za nobena pretiravanja, ampak za resnično boleče ter mnogostransko škodljive pojave, je nadvse prepričljivo dokazal Franc Rodica, zastopnik Jugoslovanskih železnic na Opčinah, kije dejal: „Na železnici se bojimo posledic, ki bi lahko nastopile, pravzaprav pa že nastopajo zaradi tega, ker se severne jadranske luke pripravljajo na to, da bi delovni teden skrajšale od šest na pet dni. Deloma je tako že storilo reško pristanišče. Taki ukrepi in odločitve naših pristanišč so po mnenju železničarjev nevzdržni, ker omejujejo že tako majhne zmogljivosti luških naprav in opreme, železniških prog, razpoložljivih vagonov itd. Veliko akvizicijsko sposobnost naših luk v primerjavi z drugimi konkurenčnimi lukami ob Jadranu in drugod je možno pripisati predvsem kontinuiranemu delu, torej delu brez zastojev. Zato menim, da bodo omenjene odločitve — poleg nakazanih problemov — povzročile tudi povečane stroške, kar bi lahko resno ogrozilo naš luški promet. Zaradi vsega tega slovenski železničarji opozarjajo odgovorne organe naših luk na posledice njihovega enostranskega ravnanja . .. Obenem menimo, da se v okviru našega sindikata lahko sporazumemo na način, ki bi najbolj ustrezal našemu gospodarstvu. Ne bi bilo prav, če'bi sindikat enostransko podpiral odločitve, ki bi zaradi uveljavljanja interesov določene dejavnosti povzročile nepopravljivo škodo in ekonomske težave drugemu udeležencu istega delovnega procesa. Že iz tega primera torej sledi potreba po večjem in trdnejšem dolgoročnem sodelovanju na področju transporta. Potrebne so dolgoročne sistemske rešitve, ki bi nam pomagale izkoristiti prednosti, kijih imamo glede na ugodno geografsko lego. Potrebujemo organ, ki bo za to skrbel, ki bo usklajeval in usmerjal razvoj v skupnem interesu nas vseh, ki delamo v transportu in hkrati v interesu celotnega gospodarstva . ..“ -MG 15. januarja 1972 Na notranji strani kronskih zamaškov steklenic vseh vrst piva tališ so natisnjene posamezne črke vaše velike sreče, v časnikih pa objavljamo nagradne kupone. Zberite po 9 zamaškov s črkami, ki sestavljajo napis tališ pils! Obenem z ustreznim številom izpolnjenih luponov jih pošljite na naslov: tališ, Maribor, Meljska 10. Več izpolnjenih nagradnih kuponov in več zbirk napisov tališ pils — več možnosti z bobnu sreče! VSAK DAN i IZ ŠESTIH REPUBLIK EKCORRADO ENAKOPRAVNOST NAS LAHKO SAMO OKREPI Tonic Water ... v jiikih sindikatih I RESOLUCIJE SO PREMALO ČRNA GORA I I I I I V republiškem odboru sindikata delavcev industrije, rudarstva in kmetijstva SR Črne Gore ugotavljajo, da so doslej uveljavljeni ukrepi za izboljšanje varstva pri delu dali dokaj skromne rezultate. Podatki, da število ponesrečenih in obolelih delavcev narašča hitreje od števila aktivnih zavarovancev, pričajo, da se razmere pravzaprav slabšajo. Izostanki z dela naraščajb; v letu 1969 je zavoljo nezgod pri delu in bolezni približno 29.500 aktivnih zavarovancev iz industrije, rudarstva in gozdarstva doseglo kar 404.420 izgubljenih delovnih dni, v letu 1970 pa je znašalo število izgubljenih delovnih dni 445.584, medtem ko se je število zavarovancev povečalo le na 31.869. Nadzorni organi so v letu 1970 ugotovili v delovnih organizacijah industrije in rudarstva kar 2.326 pomanjkljivosti, ki lahko resno ogrozijo varno delo. Podatki tudi izpričujejo, da so v delovnih organizacijah odpravili le polovico teh pomanjkljivosti; v tem letu je izdala inšpekcija 35 odločb o prepovedi dela zavoljo neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavcev; od 914 pregledanih električnih priključkov jih kar 537 ni ustrezalo predpisom . Zavoljo teh dejstev v sindikatu delavcev industrije, rudarstva in kmetijstva SR Črne gore ugotavljajo, da delovnih razmer niso mogle izboljšati doslej sprejete resolucije in sklepi, čeprav so bili še tako progresivni Zato v sindikatu sodijo, da je skrajni čas, da se te teme lotijo drugače: dogovoriti se je treba o tem, kdo, do kdaj ter kaj mora zagotoviti za bolj varno delo. Morda bo taka razprava več zalegla, kot pa dogovarjanje o načelnih formulacijah sklepov, o novih \ I I I I resolucijah! I V razpravah o sedanjem ustavnem spreminjanju našega družbenoekonomskega sistema postaja vse bolj jasno, da je na jugoslovanskem tržišču zelo težko priti do povsem čistih računov. Na enotnem tržišču se vsakodnevni tokovi tako prepletajo, da bo hkrati s prizadevanjem za vse večjo ekonomsko enakopravnost vedno treba določiti tudi skupne smeri razvoja in osnovne interese, ne pa se ogrevati za takšno pojmovanje ..čistega računa", iz katerega bi se vsak dan videli dohodki in izdatki vsakogar, oziroma ki bi preprečil medsebojno prelivanje. Dinamični razvoj vsebuje tudi zakone neenakomernega razvoja, te neenakomernosti pa ni mogoče ukiniti ne s sistemom ne z ustavo. Ta zakonitost neenakomernosti pa terja, da vsi ne moremo enako naglo napredovati Vendar pa to spet ne pomeni, da v skupnosti, ki temelji na takšnih načelih, kot so naša, v določenem obdobju ne bo prišlo do zavestnega pospeševanja razvoja njenih posameznih delov. Zato je za uspeh naše sedanje družbene aktivnosti nadvse pomembno, kako bomo v prihodnje urejali medsebojne ekonomske odnose v Jugoslaviji Dejstvo je namreč, da ima vsaka republika in pokrajina svojo ekonomsko politiko in ekonomijo. Če se bo spremenila v republiško gospodarstvo, v zaprt republiški gospodarski sistem, potem reforme, tržišča in samoupravljanja ne bo mogoče uresničevati v njihovih pravih vrednotah. Ne bi bilo torej normalno, če bi se vsaka republika na enotnem tržišču glede ekonomskega organiziranja odločala državno -teritorialno. Vsililo bi se takšno posredništvo republik, ki bi pomenilo nov vir državne moči, prišlo bi do uveljavljanja novega etatizma na vrhu republike, lahko bi rekli nacionalnega etatizma. Hkrati s tem bi nastajala konkurenca vrhov republiških elit pri razdelitvi dejanske politične moči v državi ter premoč ekonomsko močnejših na enotnem tržišču. V tej kombinaciji bi se verjetno povečale razlike v strukturnih neusklajenostih ter v gospodarski razvitosti V drugačnih oblikah bi torej spet obnavljali stalna žarišča mednacionalnih konfliktov. Če želimo v kali zatreti takšne možne pojave, smo dolžni dosledno uresničiti duh in vsebino novih ustavnih sprememb. Te naloge smo se že lotili. Država postaja vse bolj instrument združenega dela in samoupravljanja ter se že spreminja v družbeno organizacijo upravljanja. Državno vmešavanje in razdeljevanje sredstev in pravic smo začeli zamenjavati s samoupravno organizacijo in z demokratičnim dogovarjanjem. Zato si delovni ljudje prizadevajo, da bi bilo samoupravljanje sposobno in učinkovito, da bi obstajalo in napredovalo tudi kot sodoben in racionalni sistem. S prvimi učinki sprememb, ki jih sedaj uveljavljamo na ekonomskem področju, s stabilizacijskimi ukrepi, z obnavljanjem oziroma z doslednejšim izvajanjem rejam e bodo še bolj jasni interesi vsake republike in pokrajine, delovne organizacije, interesne skupnosti in občine, vsakdo bo odvisen od svojega dela in dohodka. Delavski razred in vsak narod bosta v celoti bolj samostojno razpolagala s svojim presežkom dela. Interes vsakogar pa je, da je na enotnem tržišču produktivnejši in bolj konkurenčen v gospodarjenju, da se svobodno samoorganizira in združuje. Za normalno delovanje enotnega tržišča pri tem ni in ne bo-več odgovorna samo zvezna država, marveč tudi vse republike in pokrajine in še zlasti vsi subjekti gospodarjenja ter samoupravnega političnega odločanja. Takšna razširjena odgovornost pa lahko le okrepi našo gospodarsko in družbeno moč in veljavo. V. B. Predsednik IS SRS KAVČIČ v intervjuju B0" Znano je, da se Slovenija urejanju vseh problemov g0" darskega sistema zavzema z5, da čimbolj odpremo pot n nomski logiki, 'zakonom č/A mije in trga, selekciji, večji rj duktivnosti, konkurenci itd' to načelo preračunamo fi11* no, potem so kazalci za Sl( nijo največkrat ugodni, kat ne velja za devizni ražim. , Slovenija je devizno defk™ na skoraj v razmerju 3:2. W nost našega uvoza je 9 mili$ izvoza pa 6 milijard dinarje'1'' so približne številke iz bilan^ leto 1970, v katerem je g°- darstvo, čakajoč na devalva1 več) uvažalo kot izvažalo. ^ bilanci ni upoštevano, da nk naša trgovska podjetja uvi-blago za vso Jugoslavijo, tako ni upoštevano to, da mnogo reprodukcijskega riala in surovin (bombaž, ko’ katerega uvažajo in predeOT slovenska podjetja, naprej jugoslovanski trg. Deficit imenovane plačilne bilance venije torej ni samo rezultat i rabe v Sloveniji, temveč v fl) sodeluje tudi del jugoslovai” porabe. To sicer ublažuje, dar pa ne spreminja našega p1 žaja. Kljub temu, da vemo, daj čakajo velike težave, da bo tn uporabljena ekonomska finančno škodovala Slot®1" smo za enako ekonomsko čelo, za enako politiko kot F VEČJI DELEŽ? Poslanci štirih zborov skupščine BiH so na osnovi podatkov, da je od 106 komun, kolikor jih je v BiH, le 29 razvitih, 77 pa nerazvitih (od katerih 48 nima niti minimalnih pogojev za razvoj, tako da BiH predstavlja skoraj polovico nerazvitih področij v Jugoslaviji) sodili, da bi se morala povečati udeležba te republike v skladu za nerazvite. Ta delež bi moral ustrezati narodnemu dohodku in številu prebivalcev. Mednarodna banka naj bi do leta 1975 odobrila Jugoslaviji 100 milijonov dolaijev kredita. Poslanci skupščine BiH menijo, da bi moralo biti najmanj 60 % teh kreditov namenjenih nerazvitim. SAMOUPRAVA V ZAGATI Po besedah Veselina Džuranoviča na skupni seji CK ZK Črne gore in konference sindikata Črne gore je v tem trenutku samoupravljanje v tej republiki v krizi Po njegovem mnenju so vzroki za to naslednji: večletna ekonomska nestabilnost je povzročila pomembna družbena nihanja, ki so vplivala tudi na delovne kolektive in na njihov odnos do samoupravljanja. Drugi vzrok pa je večletna negotovost glede pogojev gospodarjenja. V takih razmerah se delovni kolektivi, ZK in sindikati v delovnih organizacijah ukvarjajo predvsem s problemi lastne eksistence, z izplačili osebnih dohodkov in z zagotavljanjem sredstev za tekočo reprodukcijo, ne pa s problemi samoupravnih odnosov. Poleg teh splošnih vzrokov pa je še nekaj drugih značilnosti. Se vedno živimo v prehodnem obdobju, ko še ni izdelan čvrst družbeni sistem na osno- elemente novega sistema, kipa še ni dograjen in integralen. Če je ta ocena točna, potem je za sedanji trenutek značilno hibridno stanje, v katerem ni lahko razvijati konkretnih akcij za razvoj samoupravnih družbenih odnosov, kakor ga je definiral kongres samouprav- ljavcev. V takšnih razmerah bi moralo priti do slabljenja državnega usmerjanja na vseh področjih gospodarjenja, v resnici pa je prišlo do povečane stopnje neučinkovitosti izvajanja tistih funkcij države, brez katerih tudi samoupravni sistem ne more uspešno delovati. POMOČ OTROKOM NA TUJEM vi samoupravljanja. Na eni strani še vedno občutimo ostanke starih od- nosov, na drugi strani pa pomembne HIMVr PD H i STVO Republiška skupnost za financiranje osnovnega izobraževanja Hrvaške je odobrila 300.000 dinarjev za učbenike, ki jih bodo še to šolsko leto poslali otrokom naših delavcev na tujem Vsota ni velika, spodbudno pa je dejstvo, da je celo za 600 % večja od lanske. Po nepopolnih podatkih sekretariata za prosveto in kul-' turo Hrvaške, deluje v inozemstvu le kakih 15 hrvaških uči- V' teljev, ki skrbijo za približno 2000 osnovnošolcev. Naši delavci na tujem pa se srečujejo tudi s problemom, kam s svojimi predšolskimi otroki. Zelo redke so pobude, da bi naši delavci sami osnovali vrtce s pomočjo iz domovine. Doslej so to storili le delavci, zaposleni pri tvrdki „Constantin Rauch“ iz Umla v ZR Nemčiji. Pri tem je treba pripomniti, da so jim vso pedagoško opremo poslali brezplačno iz SR Hrvaške. (/f. /''tflrrjL- rilirm nBaanmoBnHi melbrosia® ___________tttd. Li»(,li»n» to vai ke lio Jej m« nit Za dr de NOVA VELEBLAGOVNICA □ \ ./ Štiri etaže Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. OBIŠČITE NAS -ZADOVOLJNI BOSTE! Veleblagovnica Q žLia' T Celje, Gubčeva 2 Te H N a - M E R CATO f< BREZ BESED KAM PLOVEJO DOMAČE LADJE? Vse kaže, da bo del jugoslovanskega trgovskega ladjevja za dlje zapustil domača pristanišča. Zaposlil se bo raje na svetovnih pomorskih poteh in se s tem izognil plačevanju različnih domačih pristojbin — od carinskih do luških, ki so se samo v letošnjem letu povečale za 50%. 1970 pa se je ta prevoz povečal za 25 %. V tem času pa se je precej povečala udeležba tujega ladjevja pri prevozu našega blaga, kar je po oceni Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti V zadnjih letih se je opazno povečal delež našega ladjevja v transportu blaga med tujimi lukami Leta 1969 je bilo od skupno prepeljanih 8,5 milijona ton blaga z našimi ladjami prepeljano med tujimi lukami kakih 5,6 milijona ton blaga, leta drugih problemih, ker bo ' našo industrijo postavilo PreJ nujno izbiro: ali več izvažatis11 pa zmanjševati proizvodnjo. zahtevamo zaradi tega, ker sff0 prepričani, da je naše gospodi' stvo sposobno napredovati s hitrejšim tempom, čeprav zS ceno velikih težav. Pričakuje*"’ da bi takšne rešitve lahko P" vzročile, da bi nekatere tovar"e zašle v izredno velike težave, j*3 bi morale zmanjšati proizvodni"’ druge pa bi povečale proizvo"' njo za izvoz - vendar pa v vse"* tem vidim edini izhod. To veli8 seveda samo v primeru, če ne že' limo nadaljevati sedanje praks® visoke stopnje rasti proizvodni® za ceno velikih tujih posojil. je tudi edino možen način, d" spremenimo strukturo naše pr°! izvodnje. Nisem nasploh pf° pomorščakov lahko zelo nevarno, ker tuji prevozniki niso pripravljeni s popusti spodbujati našega izvoza. inozemskim posojilom, vends* pa - kadar govorimo o sistem11 - podpiram take rešitve gled® teh posojil, ki bodo odpirale do® goročne perspektive v gosp0' darstvu. L IZ NAŠE DRUŽBE PODOBE NAŠEGA ČASA - Poglejte, Tončka, če ni l(' nesramnost! - Kaj naj pogledam, to-^riš sekretar? — Tiste tovarišice iz ban-^e. Namesto da bi se z majice takoj vrnile k delu, zavijejo na desno, v Namo. Naj vrag, če ne bom telefoniral Jožetu, naj jih prime, ^ato pa je tako, ker ni v naši družbi pravega odnosa do dela. Vsak gleda le nase, a za skupne koristi ljudem ni •Uar. To koplje jamo sistemu. Spet ga prijemlje, pomisli Tončka. — Vesel sem, ker me razumete, Tončka. To je veliko vredno. Da ne pozabim in da mi ne uide: spomite me, da bom napisal kakšno razmišljajočo stvar v tej zvezi za revijo „Ideali in naša banalna stvarnost". Veste, me kar naprej vlečejo za rokav, Pa kaj, ko ni časa. Ta problem pa je tak, da ga bo treba najti. — Koga bo treba najti? — Čas, tovarišica Tončka. Skrajni čas je že, da kdo resno in odgovorno sprego-vpri o delu kot proizvodni sili družbe. Drugod po svetu dobro vedo, da bi družba doživela popoln razkroj, če — Zakaj tujina, tovariš a jaz jih zdaj ne mislim s silo bi le za nekaj dni ali ur usta- sekretar? z vseh koncev vleči skupaj. vila delo.-Saj ste brali o stav- — I, zakaj! Ve se, zakaj. Jutri pa bomo imeli hudo ki smetarjev v Rimu, ne? Pri kako ne!? Tega pa vam mašo, brez skrbi. Razumete, nas pa ravnamo s časom kot menda res ni treba razlagati, kaj hočem povedati, Tonč- svinje z mehom. Kamor Tončka, ne? Ali pa morda, ka? pogledaš, nikjer pravega kaj? — Razumem! Kaj pa ognja: ljudje na sestankih le — O, ne, tovariš sekretar. dnevnik dela? dremljejo ali pa kimajo. Isto nikar, že razumem! — Nastavljati ga začnite z je z našim delavskim razre- — No, vidite, Tončka. jutrišnjim dnem. Danes teče, dom, ki se ukvarja z uresni- Napisala bova enkrat to na žalost, pri nas še vse po O DELU KOT O PROIZVODNI SILI čevanjem naših stališč in stvar, o delu kot proizvodni starem. Le zakaj bi vam na- sklepov. En takšen primer sili družbe, saj bi bila res ve- lagal večje obveznosti kot sam poznam. Zadnjič sem lika škoda, če bi šla ta ideja drugim. Enake pa ja, to na na primer pogledal skozi tiho mimo. Z vseh aspektov. vsak način. Kot rečeno: na okno, saj se morda spom- zaostreno in kritično. Boste inštitutu sem. Nasvidenje, nite, ko so asfaltirali tisti videli, Tončka, nekatere bo Tončka. košček pločnika pod nami. še močno glava bolela ... Pa Torej začetek bo JUTRI, Kaj vidim, Tončka! Morda nič zato! Bolje je priti z od- pomisli Tončka. DANES, res ni bilo pravi čas kamiona krito besedo na dan, kot lju- ZDAJ še lahko grem gredoč z asfaltom, toda to nikakor dem za hrbti kadrovsko ro- v Namo. Jutri ne bo več pri- ne more opravičiti onih variti. Kaj mislite’, Tončka, ložnosti. treh, štirih, ki so posedli na ali ni tako? Le kam za vraga sem vtak- pločnik in čakali. Lahko bi — Mislim, da je res tako, nil seznam, začne sekretar kdo skočil s „karjolo“ po tovariš sekretar. stikati po žepih. Kar naprej mešanico. Lahko bi takrat — No, vidite. Vi pa greste mi nekaj naroča, kot da kaj drugega poprijeli, saj de- zdaj v pisarno, ne. nimam drugega dela. „Gre- la v našem mestu nikoli ne — Ja. danes grem narav- doč pa skoči še ...“ Ja, kar zmanjka, še posebno ne na nost, brez skrbi. skoči, če imaš kar naprej lju- področju komunale. Vse — Lepo. Veseli me. Mi- di na vratu. Aha, tu je: dva drugo bi bilo bolje kot slo- slim, da se bo v kolektivu še kilograma belega, štiri zrez- neti na lopatah. Gledanje v vse lepo uredilo: če ne po ke, tri litre mleka (glej da bo zrak križem rok, to nas žre, demokratični poti, pa s silo. sveže!). Če so že dobili zrele tovarišica Tončka. In to je nekako že. Torej, če kdo limone, lahko kilo. Banane tisto, kar je treba enkrat jas- povpraša zame, recite, da ne smejo biti preveč zrele; no povedati, sicer bo nasto- sem na inštitutu. Tudi vra- če so, jih ne vzemi. O, ne pila resna situacija. Še do- taiju povejte to, da bo vedel, boš, dragica, jutri bo nepre- bro, da ni bilo kakšnih sum- vse druge pa naj zapiše. Da- klicno konec s tem. Začeli ljivih snemalcev mimo. Le nes, razumljivo, ne bo se- bomo zares. Tudi doma. kaj bi rekla tujina. stanka: ljudje so se razleteli. VINKO BLATNIK \ Izšel je priročnik — Ustava SFRJ po sprejetju ustavnih dopolnil in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI — Temeljni zakon o podjetjih — Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah — Zakon o sredstvih delovnih organizacij — Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov Obveščamo, da imamo na zalogi še omejeno število izvodov. Priročnik — za ceno 40.— dinarjev naročite pri: CZP »Delavska enotnost«, 61001 Ljubljana, Dalmatinova 4/II, p. p. 313/VI. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri CZP »Delavska enotnost«, Ljubljana .............. izvodov knjige PRIROČ- NIK — ustava SFRJ in 4 temeljni zakoni po ceni 40,00 dinarjev. Natančen naslov. ’ .......................... Račun bomo poravnali po prejemu knjig. dne ................... 1971. Podpis in žig (za pravne osebe) Nagradna križanka »Elektrotehna« Nagrade: 1. lestenec v vrednosti 530 dinarjev, darilo Elektrotehne Ljubljana Od 2. do 10. nagrade: po 10 dinarjev Rešitve pošljite na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, 61001 Ljubljana, p. p. 313/VI do torka, 23. novembra 1971. Na ovojnico napišite oznako: Nagradna križanka ELEKTROTEHNA. Izid žrebanja bomo objavili v praznični številki za dan republike. STRAN Povzetki razprave BOGO FRIŠTIK, JESENICE: „Vsem je znano, da smo v Sloveniji že uresničili zamisel, da z dogovori in sporazumi urejamo eno najbolj pomembnih področij, to je delitev dohodka. O tej problematiki smo letos že veliko govorili in razpravljali, pa tudi prve oeene so bile podane, katerih večina zelo pozitivno ocenjuje, da .smo na ta način začeli usmerjati delitev določenega dela narodnega dohodka na osebne dohodke in sklade. Priznati moram, da so slovenski sindikati, s tem pa tudi naš republiški odbor opravili to pionirsko delo z uspehom." KRISTINA GORIŠEK, PTUJ ,,Na območju Ptuja in Ormoža, ki je turistično izredno zanimivo in privlačno, ugotavljamo, da imamo po eni plati lepe pogoje za izletniški, tranzitni in lovni turizem in po drugi, da so te možnosti še vedno neizkoriščene. Precejšnje možnosti za nadaljnji razvoj Haloz se odpirajo z dograditvijo nove avtomobilske ceste Zagreb-Ptuj-Maribor. Resno bi bilo treba začeti razmišljati, kje in kakšne objekte bi ob tej novi cesti bilo potrebno graditi. Ker bi bilo potrebno istočasno poskrbeti tudi za vzgojo in šolanje gostinskih kadrov, bi moralo reševati ta vprašanja vse gospodarstvo. Za uresničitev navedenih želja pa je nujno izdelati vsaj srednjeročni razvojni program . . . FRANC PLAZAR, LJUBLJANA: Razpravljavec je najprej osvetlil položaj slovenske trgovine v okviru vsega gospodarstva. Nato je navedel vrsto problemov, ki ovirajo trgovino pri njenem nadaljnjem razvoju. „Trgo-vina se vsak dan srečuje s stotinami predpisov, kar najbolj otežkoča njeno poslovanje," je poudaril Franc Plazar. „Imamo na primer 56 občin in prav toliko načinov obračunavanja prometnega davka. Zakaj ne bi že enkrat dosegli, da bi bil davek za skodelico kave enak v Mariboru, Ljubljani, Kranju, skratka povsod. Na tak način bi imeli trgovino bolj učinkovito, saj se ne bi zgubljala v kopici različnih predpisov. Ostalo bi ji mnogo več časa za boljšo oskrbo trga in sodobnejšo ponudbo." FRANCE POŽARNIK, MARIBOR ,,Nujno e potrebno, da na področju odnosov zasebni delodajalec-delavec uredimo republiško zakonodajo, da čimprej sprejmemo kolektivne pogodbe in s tem celovito razrešimo to problematiko," je poudaril France Požarnik iz Maribora, kot delegat članov sindikata zaposlenih pri zasebnikih. „Sicer se nam bo še naprej dogajalo, da imajo posamezni obrtniki v Mariboru zaposlene le tri kvalificirane delavce in kar triindvajset vajencev. Ti mladi ljudje so na eni strani cenena delovna sila, na drugi strani pa je vprašanje kvalitete njihovega uka. Trije kvalificirani delavci jim prav gotovo ne morejo nuditi vsega znanja." LOJZE FORTUNA, LJUBLJANA Potem ko je Lojze Fortuna navedel vrsto razlogov, kaj vse še bo morala storiti slovenska trgovina, da bo zadovoljila tako proizvodnjo kot potrošnike, se je dotaknil še enega zanimivega problema. V svoji razpravi je razvil tezo, da so slovenski prodajalci mnogo bolj obremenjeni kot prodajalci na Zahodu. Navedel je primer, da slovenski prodajalec proda na leto kar za Žb.flOO dolatjev blaga, njegov kolega na Zahodu pa v enakem obdobju le za 17.000 dolarjev blaga. Tudi v tem je prav gotovo nekaj resnice, da trgovina še ni dorasla vsem potrebam današnjega razvoja. INŽ. RADO LIPIČAR, POMOČNIK SEKRETARJA ZA GOSPODARSTVO „Vese!i me, da se sindikalna organizacija tako resno loteva problemov, ki zadevajo celotno terciarno dejavnost," je poudaril v svoji razpravi inž. Rado Lipičar, pomočnik sekretarja za gospodarstvo. „V naših prizadevanjih, da si zlasti turizem in gostinstvo pridobita še večjo veljavo v družbi, bo pomoč sindikata še kako potrebna. To pomoč si ob tem, ko mi skrbimo za razvojne poti obeh panog, predstavljam zlasti pri oblikovanju internih aktov in sploh pri urejanju medsebojnih odnosov v gostinskih in turističnih delovnih organizacijah." NADA KOVAČ, MARIBOR ..Izhajajoč iz novega zakona o poklicnem izobraževanju smo pričakovali, da bo marši katero pereče vprašanje na tem področju rešeno. Gre za sklepanje učnih pogodb, za nagrajevanje učencev, vprašanje števila učencev v eni delavnici, izkoriščanje mladih ljudi, itd., itd. Po sprejetju zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij smo bili prepričani, da bomo končno priča enotnemu pristopu pri sklepanju učnih pogodb ter s tem tudi enotnemu pristopu pri vzgoji naših mladih strokovnih kadrov. Vendar ni tako. Še naprej vladajo na tem področju neurejene razmere, ker sprejetega zakona enostavno ne spoštujemo ...“ Delegati in gosti III. kongresa sindikata delavcev storitvenih dejavnosti med plenarnim zasedanjem v ljubljanski Festivalni dvorani UVODNI GOVOR JOŽETA VIDICA, PREDSEDNIKA RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI »Vemo, da bomo imeli le toliko, kolikor si bomo prigospodarili« Ko podajamo obračun svojega dela za preteklo štiriletno obdobje in ko snujemo koncipirano naše delo za naprej, gotovo ne moremo mimo ugotovitve, da smo in da bomo tudi v bodoče živeli v družbi, ki je po svoji vsebini tako pestra in razgibana, da nas vedno znova priteguje v delo, v neprestano razreševanje porajajočih se problemov in dinamičnih družbenih konfliktov. Ta dinamika družbe nam pravzaprav onemogoča, da bi se pri svojem delu uspavali, da bi postali prakticisti, da bi bili s svojim delom zadovoljni itd. Ta razgibanost nas ohranja mlade v miselnosti, daje nam možnost vsestranskega uveljavljanja v vseh družbenih procesih. Samoupravna socialistična družba je po mojem globokem prepričanju tista družba, ki človeka osvobaja vseh morebitnih spon, v kateri je človek resnično svoboden ustvarjalec svojih in kolektivnih idej ter ciljev. Po mojem globokem prepričanju človek ni svoboden že samo zato, ker živi v taki ali drugačni družbi, resnično svoboden je tedaj, ko lahko svoje ustvarjalne sposobnosti uveljavi povsod tam, kjer živi in dela, povsod tam, kjer odloča o veliki meri svojega presežnega dela, ko odloča o medsebojnih človeških odnosih, ko sam sebi predpisuje pravila obnašanja in pravila igre, ko nenehno gradi novo dinamično družbo, v kateri sam po svojih sposobnostih in močeh sodeluje kot član v verigi celotne družbe. To, tovarišice in tovariši, je po mojem mnenju bogastvo. To je tisto, kar nas spodbuja k ustvarjalnemu delu. To je tisto, kar nas stimulira pri družbenem delu sploh. Če bomo vsi družbenopolitični delavci, sindikalni aktivisti tako razumeli našo udeležbo pri kreiranju družbe, potem nam ne bo težko premagovati še tako visoke ovire, ki se nam pri našem delu vsak dan pojavljajo. Ovira namreč nikoli ni taksna, da je ne bi mogli premagati, zlasti ne tedaj, če stopimo skupaj, če skupaj združeni poprimemo in če vsak na svojem delovnem področju delamo tako, da bo teh ovir čim manj. To govorim zaradi tega, ker takšne ali drugačne ovire v končni fazi sami povzročamo. Torej, če jih povzročamo, jih tudi odpravljajmo. Takšna so nam torej bila izhodišča, ko smo snovali našo bodočo aktivnost. Ugotavljamo, da smo v obdobju štirih let naredili pomemben napredek v zboljšanju materialnega položaja delavcev, ki delajo v storitvenih dejavnostih. Da storitvene dejavnosti dobivajo pomembnejše mesto v naši družbi, se vidi med ostalim tudi iz tega, da beležimo izredno po- večano zaposlovanje. Ugotavljamo, da število zaposlenih v storitvenih dejavnostih raste hitreje kot v ostalem gospodar stvu, kar hkrati daje per spektivo nadaljnjega in še hi trejšega razvoja teh dejavnosti Takoj moram dodati, da to ni nastalo samo od sebe, naši de lavci so bili tisti, ki so razumeli potrebo po tem, da dobršen del sredstev iz dohodka izločijo za razširitev svojih delovnih organizacij, s čimer so si zagotovili svetlejšo prihodnost. Naj še dodam, da vsi deli naše slovenske družbe niso povsem prepričani v to, da moramo še hitreje razvijati terciarizacijo Slovenije. Tisti deli slovenske družbe, ki to zapostavljajo, so gotovo samo enostransko razmišljali o našem bodočem razvoju, zato je naloga nas, ki delamo v teh dejavnostih, da pokažemo in dokažemo upravičenost naših pogledov z delom, z dejanji. Neštetokrat smo že dejali, da Slovenci, ki živimo v svoji socialistični republiki, nimamo nobene druge komparativne prednosti, kot to, da živimo v tem delu Evrope in bi bili potemtakem kratkovidni, če svojega geografskega položaja ne bi izkoristili v vseh svojih prednostih in razsežnostih. Takoj pa naj dodam, da položaj sam po sebi ne daje dosti, če niso tu ljudje, ki s svojo zavestno aktivnostjo organizirajo delo in življenje tako, da daje delovne rezultate, ki se v pozitivni obliki javljajo v končni fazi v dohodku, v osebnem dohodku oziroma splošnem bogastvu družbe. Mislim, da lahko trdim, da smo v Sloveniji premagali miselnost, da bomo od koga kaj dobili, v našo zavest je prišlo prepričanje, da bomo imeli toliko, kolikor si bomo s svojim pridnim in ustvarjalnim delom pridelali in prigospodarili sami. Menim, da mora tak pogled prevevati vse nas, ne glede na to, na katerem delu republike živimo, in gotovo ne bi bilo slabo, če bi tak pogled dobil domovinsko pravico v vseh delih naše širše družbene skupnosti Jugoslavije. Od tod tudi naš specifičen pogled na razvoj zasebnega sektorja. Že nekajkrat smo dejali, da vsaka družba, ki zavira delo, ki ga ne stimulira, ni napredna družba. Menimo, da je naše veliko nacionalno bogastvo tudi v tem, da ljudje hočejo delati. Torej je naša dolžnost in naloga, da nudimo vse potrebno, da bomo to tudi v praksi realizirali. Mislim, da so snovalci nove, spremenjene, nekoliko drugače organizirane naše socialistične družbe imeli izredno daljnosežne poglede, ko so zapisali v ustavnih spremembah tako zvezne kot v amandmajih republiške ustave potrebo po krepitvi samostojnosti posameznih naših republik, s čimer je dana možnost resničnega uveljavljanja posameznih narodov in narodnosti, zlasti pa še specifično normiranje dela in življenja posameznega naroda in narodnosti. KLJUB DELITVI DELA SMO NERAZDRUŽLJIVA CELOTA Ko govorim o tistem delu slovenske družbe, ki ni za nagel razvoj storitvenih dejavnosti, zlasti ne za tako hiter razvoj trgovine, gostinstva in turizma, mi dovolite, da nekoliko sodobno razmišljam o tem, kako premagati tudi to miselnost. Ni naključje, da so vse družbe, pa tudi naša, organizirane tako, da obstoji neka delitev dela med nami. Ta delitev dela obstaja gotovo tudi zato, ker se vsi na vse prav gotovo ne razumemo. Zato tudi šolstvo, od srednjega do visokega, vzgaja različne strokovnjake. Torej različne zaradi tega, da bolje obvladajo tisto stroko, za katero so se po svojem nagnjenju odločili. Pomeni, vsi ne morejo biti tehniki, inženirji, skratka tehnologi, biti morajo tudi drugi na primer ekonomisti, pravniki, psihologi, sociologi, politologi, učitelji, profesorji, zdravniki, znanstveniki itd. No, in če je temu tako, potem morajo naša razmišljanja iti v smeri, kako in na kakšen način priti do sodobne integracije vsega strokovnega oziroma družbenega dela s ciljem doseganja še večjih delovnih rezultatov. Menim, da z nervozo razpravljati, kdo je pomembnejši, ah proizvodnja ali družbena služba ali storitvene dejavnosti, da to gotovo nikamor ne vpdi. Naše edino realne razprave so po mojem mnenju, da smo nerazdružljiva celota in da šele ta celota zagotavlja razvoj. Predlagam torej, da se pričnemo pogovarjati o sodelovanju, če je potrebno, se lahko tudi združimo, lahko se pogovarjamo o dehtvi dobička, ki izhaja iz sodelovanja itd., vse seveda v cilju doseganja kar najboljših poslovno ekonomskih oziroma samoupravnih rezultatov. Mislim, da moramo sprejeti tak pogled na združeno delo; tak pogled po mojem mnenju prispeva k hitrej-- šemu razvoju, ne pa pogled, kam in v kateri predalček v družbi smo razvrščeni: ali smo organizacija posebnega družbenega pomena, ah smo čista gospodarska organizacija oziroma dejavnost itd. Tisto smo, kar smo v resnici. Tisto smo, kar delamo. K sreči v naši republiki beležimo gibanja v tej smeri sodelovanja, združevanja trgovine in proizvodnje, gostinstva in prometa, gostinstva, turizma in trgovine itd. itd. To sodelovanje in združevanje nam je že prineslo določene rezultate, s seboj pa seveda prinaša tudi svoje normalne slabosti. Od tod po mojem mnenju izvirajo te slabosti. Trdno sem prepričan, da so posledice slabosti predvsem v tem, če smo pri združitvi uveljavili primat tistega, h kateremu smo se pridružili. Že prej sem dejal, da pri nas obstaja dehtev dela in usposobljenost za posamezno delo. Povsod tam, kjer so na primer vozniki vsilili primat med gostinske dejavnosti, ta dejavnost ne more biti dobra, gre, ponovno poudarjam, za usposobljenost za delo, gre za mentaliteto, gre za pogled na posamezno delo oziroma dejavnost. KAKO ODPRAVITI SLABOSTI? Kakšne so sedaj naše konkretne naloge, da odpravimo slabosti, ki so se pojavile? Po mojem mnenju predvsem tele: Tako v zvezni kot v republiški ustavi je rečeno, da bo osnovna oblika samoupravne družbe in osnovna oblika združenega dela temeljna organizacija združenega dela. Ta ima torej vse osnovne in izvirne pravice upravljanja in odločanja. V njej delavci na podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in o drugih vprašanjih svojega družbeno ekonomskega položaja. Iz tega sledi, da se mora načelo neposrednega odločanja delavcev odraziti v temeljni organizaciji združenega dela, je torej v samoupravnem in organizacijskem pogledu organizem, ki ga naprej ni mogoče deliti. Tu se morajo tudi realizirati samoupravne pravice v vseh njenih oblikah in razsežnostih. Če je temu tako, potem v bodoče ne more priti do primerov, svoj« Ne ki sem jih navedel. ijj-* ' Toda takoj moramo dodati, daS?!. e tak način organiziranja izoblikoval* naši ljudje in da bodo isti ljudje sPvfM)! tisti, ki bodo morali z našo pomovpjj0 jo, zlasti pa z našo vztrajnosti0’;^ spremeniti obstoječe odnose. , Da bi laže spoznah izredno gl°; aPt bok smisel temeljne organizacij8 2goj združenega dela, mi dovolite, da a* ilar] glas razmišljam, kaj vse zajema iv (.j: ppl rt npr\ncrprlnf»on rtrl Irtpa rtia • J** čelo neposrednega odločanja: .. J, - urejanje medsebojnih delovn111 ‘eua razmerij Spre - odločanje o razvojni politik1 agQ. delovne organizacije kot celote j , (poudarjam kot celote) d - odločanje o združitvi z dr11 gimi temeljnimi organizacijami zdrUrijarr ženega dela, o eventualni odcepit'1 oe]T od združenih organizacij in o osa j, mosvojitvi - odločanje o poslovnem sodel0"®!! vanju z drugimi organizacijami Pto! - odločanje o delitvi dohodka,f višini sredstev za osebne dohodke ijji^ o njihovi neposredni razdelitvi rneHtjj.1 Ir Jože Vidic, ponovno izvoljen* JI dela predsednik republiškega odbor3 naš člane delovne skupnosti na osno'1 iz s ustvarjenega dohodka in v skladus in t samoupravnimi sporazumi obr - odločanje o izločanju sredstc' j g0sj za enostavno in razširjeno reproduk cijo, za zavarovanje in razširite' j ,, materialne podlage poslovanja | - odločanje o vprašanjih družb0' nega in osebnega standarda dela'1' cev, vključno z odločanjem o sred' I _ stvih, ki jih bo temeljna organizacij3 združenega dela za te namene izi°' 01 čala in združevala v skupne sklade J ^ delovni organizaciji, lahko tudi mep delovnimi organizacijami v panog* ali v skupne sklade izven delovnih organizacij - odločanje o obsegu in načinih izobraževanja delavcev za svoje i® širše družbene potrebe itd. Že teh nekaj okvirnih področij govori o tem, da smo neposredn0 pred obdobjem novih kvalitetnih premikov v naši sociahstični sam0; upravni družbi Te opredelitve tore) potrjujejo tezo, ki sem jo postavilv začetnih razmišljanjih tega uvodnega prispevka o svobodi, o din3' miki naše družbe itd. Teh nekaj področij sem navede* tudi zaradi tega, da pokažem na nuj' nost spremembe dosedanje prakse pri nastajanju združenih podjetij ins tem v zvezi na nujnost neločljhf6 samoupravne organizacije združenih podjetjj. POROK NEPOSREDNE SAMOUPRAVE Iz te opredelitve se vidi, da nastajanje združene delovne organizacije ni in ne more biti vsiljeno od zgoraj, pač pa celotna zgradba skupnega (Nadaljevanje na 10. strani) FROLOV: TAJNIK RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE:_ FSmo ustvarjalni dejavnik v razvoju | družbenopolitičnih odnosov« danes, tretjič zapored, pola-Icev °'3račun dela Sindikata delav-lia storitvenih dejavnosti Slovenije * JJ.retckl0 štiriletno obdobje in ko j"elemamo cilje in naloge našega lovanja za naslednje obdobje, ne , .terno mimo dejstva, da smo prav L asu delovanja našega sindikata ne 0 priča temveč tudi ustvarjalni .j/vniki v razvoju družbenopoli-. Mh odnosov v naši družbi. Ne ^"terno mimo dejstva, da so se prav Od . obdobju družbenopolitični r°si razvijali v smeri vse večje ,‘"okratizacije in učvrstitve samo-Ptavnih odnosov, ki z uveljavitvijo . J.^nih dopolnil dobivajo svojo ^su<‘*ag° v državni in samoupravni Vetenosti naše republike. Srno v obdobju, v katerem “"likati vse bolj pridobivajo na Ni vlogi in postajajo pomem-ten činitelj v celotnem samo-iyPravnem sistemu naše družbe. 1 56 bolj se uveljavljajo kot .fbžbenopolitična organizacija, samostojno gradi in oblikuje jfbjo politiko, s katero se vklju-i .u]ejo v celotni samoupravni iSi) «stem naše družbe. V procesu d>Ja družbenopolitičnih in PLNomskih odnosov pa posta-(jo,|[ai° tembolj pomembni strohni sindikati. Ne kot vase ^jrJPrta organizacija, ki se bori 'J, o°lj za ozke interese svojega na ^(.“nstva, temveč kot organiza-5a enega dela delavskega raz-nibj^da, ki poleg potrebe, da .jjti vremlja širše družbene procese, jte^otavlj3 jn se bori za interese J ®lavcev, ki jih politično orga-ifa. Pri tem ne gre za oživ-rujijanje zaščitne vloge v klasič-(Sa. smislu, temveč za učinko-“o reševanje specifičnih, eko-v °niskih in socialno političnih Oi|“oblemov določenega dela sin-’j,i| “talnega članstva, v našem pri-edl^aru članstva s področij sto-"tvenih dejavnosti. .Intenzivna akcija slovenske družine V Pritlični realizaciji samouprav-I j sporazmevanja in družbenega tjjVgovarjanja še dosledneje oprede-;kn Pot. P° kateri naj bi se stro-' ®vni sindikati usmerjali in organi-Kaisko usposabljali. ! > Razumljivo je, da delovanje na-■|/te sindikata v procesu vse večje * C^atizacije ne bi moglo biti JPjšno, če teh odnosov ne bi po-vesevali in razvijali tudi znotraj rj^ega sindikata. Prav kmalu bi se tesli pred dejstvom, da nismo ak-Jmi politični dejavniki, temveč le ^sredovalci ali celo izvajalci poli-*cnih akcij izven ali pa mimo nas. e tako nismo hoteli, potem je bilo “J2umljivo, da smo morali delovati enoslojno, izhajajoč iz neposreden interesov našega članstva in //Pnih interesov delavskega razre-e oziroma vseh naših delovnih Iju-\Tako smo delovali, čeprav je bil a /b sindikat formalno del Sindikata j, a.vcev storitvenih dejavnosti Jugo-j y}'n)e> ki seje leta 1963 konstituiral s • sindikata trgovinskih, gostinskih ^ turističnih delavcev ter sindikata ) “ttnihr in komunalnili delavcev Ju-. j teslavije. 1 I 1 Samostojni sodelujemo Z VSEMI V INTERESU NAŠEGA ČLANSTVA Zavest o nujnosti razvijanja de-°kratičnih odnosov znotraj sindi- kata je bila močno izražena na vseh nivojih posameznih strokovnih sindikatov kakor v zvezi sindikatov, kar je vodilo k temu, da danes, na našem ID. kongresu le še formalno potrjujemo dejansko samostojnost Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, kar so že potrdili, ali pa še bodo potrdili ostali strokovni sindikati v Sloveniji pa tudi v drugih republikah. O tem smo v statutu, ki naj bi ga danes sprejeli, zapisali takole: „Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je enotna, samostojna in prostovoljna družbeno politična organizacija, ki deluje na območju socialistične republike Slovenije" in nadalje: „Zaradi uresničevanja skupnih političnih ciljev in usklajevanja zadev skupnega pomena se Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije povezuje z ustreznimi sindikati v drugih republikah in pokrajinah, skupno z njimi se enakopravno dogovarja in soodloča o organiziranosti in delovanju ter o financiranju tega delovanja na medrepubliški oziroma zvezni ravni". S sindikati delavcev storitvenih dejavnosti drugih republik in pokrajin smo se dogovorili, da bomo na zveznem nivoju koordinirali naše delo, zavzemali skupna stališča do tistih vprašanj, ki so skupnega pomena za vse sindikalno članstvo storitvenih dejavnosti v Jugoslaviji, da bomo prek zveznega odbora nastopali nasproti drugim zveznim organom, pristojnim za odločanje o pogojih gospodarjenja in o drugih vprašanjih, ki zadevajo storitvene dejavnosti v zveznem merilu. V ta namen bomo formirali zvezni odbor po načelu enakega števila članov iz vsake republike oziroma pokrajine. V skladu z določili statuta in skup-nimi dogovori z ustreznimi sindikati predlagamo danes kongresu v izvolitev slovensko delegacijo za zvezni kongres in delegacijo za zvezni odbor. Brez dvoma bomo kot samostojna organizacija na tako oblikovanih medsebojnih odnosih še v večji meri krepili povezanost vseh članov sindikata s področja storitvenih dejavnosti Jugoslavije v naporih za ostva-ritev skupnih političnih ciljev in interesov. Organizacija Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije ima nedvomno tudi pravico in dolžnost, da se dogovarja in usklajuje interese svojega članstva z interesi članstva drugih strokovnih sindikatov v republiki. Torej imamo pravico in dolžnost, da se dogovarjamo z-> skupne politične cilje celotnega de lavskega razreda in te cilje v praksi tudi izvajamo. V ta namen se sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije povezuje z drugimi strokovnimi sindikati v Zvezo sindikatov Slovenije. Če naj ta odnos konkretneje opredelim, menim, da gre za naslednje: Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije samostojno oblikuje svoje cilje in naloge, samostojno ukrepa v realizaciji te politike v vseh vprašanjih, ki zadevajo položaj delovnega človeka na področju storitvenih dejavnosti, hkrati pa se zavestno in kreativno vključuje v oblikovanje skupne politike sindikata, s čimer prevzema obveznost, da bo deloval za realizacijo tako dogovorjene skupne politike. Ta izhodišča obvezujejo organe našega sindikata v občinah in v republiki, da usklajujejo interese svojega članstva ter se dogovarjajo z drugimi strokovnimi sindikati v Zvezi sindikatov o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo vse članstvo. O tem smo v statutu zapisali takole: „Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije se povezuje z drugimi sindikati v Zvezo sindikatov Slovenije, v katero stopa prostovoljno zaradi skupnega uresničevanja skupnih interesov in organiziranega usklajevanja svojih stališč s stališči ostalih sindikatov in širšimi družbenimi interesi. V tem smislu se osnovne organizacije sindikata prek občinskih, medobčinskih, mestnih in republiških organov sindikata povezujejo z ustreznimi organi Zveze sindikatov Slovenije." PRIMERNA ORGANIZIRANOST JE DEL USPEHA Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije pa ne bi mogel uspešno delovati, če ne bi tudi znotraj same organizacije razvijal vse večje demokratičnosti in samostojnega delovanja posameznih organizacij in organov našega sindikata, hkrati pa si prizadeval za vse tesnejše povezovanje in sodelovanje teh organizacij in organov pri programiranju ter izvajanju akcij. To pomeni, da glede na konkretne pogoje in probleme vsak na svojem nivoju oblikuje svoj program dela in zagotavlja njegovo izvajanje. Moč naše organizacije ob takšnem pristopu .delovanja je prav v tem, da se vsi povezujemo v enotno akcijo delovanja, ki jo narekujejo interesi našega članstva. Kolikor bolj smo sposobni kreativno delovati na posameznih nivojih, pri tem pa tudi sposobni zagotoviti medsebojno povezovanje in dogovarjanje pri programiranju naših nalog in akcij, toliko večja je lahko učinkovitost našega skupnega dela. Da bi lahko vse to uresničevali, smo si med drugim prizadevali organizirati občinske ali medobčinske odbore našega sindikata povsod, kjer jih doslej še ni bilo. Spoznanje o potrebi organiziranja teh odborov se je še posebno utrdilo ob volilnih konferencah, ko so člani razpravljali o bodočih nalogah na-(Nadaljevanje na 10. strani) • DUŠKO ŠOBOT, PREDSEDNIK CO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: »Pravilno ste si začrtali pot« ,Jz materialov, ki ste jih pripravili za pričujoči kongres, je razvidno, da ste v minulih letih naredili razveseljiv korak naprej na področju storitvenih dejavnosti. Prav je, da seje Republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije nenehno boril za realizacijo najaktualnejših nalog v zvezi s kadri, razvojem družbeno-ekonomskih odnosov, delitvijo dohodka, samoupravnim sporazumevanjem, integracijskimi procesi, delovnimi pogoji in drugimi perečimi vprašanji in da je povsem samostojno oblikoval svoje poglede in stališča. Vaš kongres je dal odgovor na vprašanje, kako in kaj je treba delati v sindikalnih organizacijah v prihodnjem obdobju. Pravilno ste si začrtah nadaljnjo pot, zato bi bilo težko k temu še kaj dodati. | Med naše osnovne naloge šteje gotovo tudi ta, da v delovnih organizacijah aktiviramo vse dejavnike - še posebej osnovne sindikalne organizacije - da 'iščejo rešitve na vsa vprašanja v zvezi z ustavnimi amandmaji. Naloga delovnih ljudi je, da na osnovi osvojenih kriterijev konstituirajo organizacije združenega dela, ki bodo ekonomske, socialne in tehnološke celote. V teh organizacijah združenega dela bo nujno poskrbeti za take družbene odnose, da bodo delavci neposredno samoupravljali in odločali o svojem dohodku . ..“ • TONE KROPUŠEK, PREDSEDNIK SLOVENSKIH SINDIKATOV: Naše bogastvo: sposobnost ljudi nih dejavnosti. Če hočemo postati dežela turizma, gostinstva in trgovine, moramo v prihodnosti vse te dejavnosti razvijati ne le za slovenske potrebe, marveč za potrebe dvainštiridesetih milijonov ljudi, ki pridejo k nam vsako leto kot turisti. Se pravi, da moramo na področju gostinstva, turizma in trgovine razviti in razvijati zmogljivosti mednarodnih razsežnosti." „Slovenci smo šele zadnje čase dokončno spoznali, da naša perspektiva ni pod zemljo, saj nimamo rudnih bogastev, na osnovi katerih bi gradili industrijske velikane. Naša bogastva so na zemlji, v naravnih lepotah, v delovnih, sposobnih, iniciativnih ljudeh, v posrečeni locira-nosti, saj lahko rečem, daje Slovenija ena najdražjih parcel v Evropi in na svetu," je poudaril Tone Kropušek, predsednik slovenskih sindikatov, ko se je vključU v razpravo na III. kongresu sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. „In če je naša prednost v sposobnosti ljudi, potem je jasno, da se moramo v prihodnosti razvijati v smeri, kjer bo poudarek na neposredni ustvarjalnosti ljudi, to pomeni poudarek na razvoju storitve- Povzetki razprave FRANCI POLIČ, ORMOŽ: ,.Problemi komunalne dejavnosti in zaposlenih v tej panogi so nam znani. Manj pa so znana vprašanja manjših komunalnih delovnih organizacij v nerazvitih območjih, ki se tolčejo od danes na jutri. Zakon o komunalnih delovnih organizacijah ne vsebuje ustreznih dotočil za delovne organizacije, ki se ukvarjajo z večjimi dejavnostmi. Predvsem pa zakon ni prilagojen tistim komunalnim podjetjem, ki morajo poslovati in živeti na manj razvitih območjih. Še bolj kot je neugoden sam zakon o komunalnih delovnih organizacijah, pa je neugodno to, da nalagajo posamezni občinski možje komunalnim podjetjem naloge, za katerimi ne stoje potrebna sredstva . ..“ LOJZKA ČOTAR, KOPER: „Če hočemo, da bodo storitvene dejavnosti na obalnem območju odigrale svojo pomembno vlogo, bomo za to morali dobiti tudiustrez-ne kadre. Že na naših volilnih konferencah v Kopru, Izoli in Piranu smo namreč ugotavljali, da so prav ustrezni kadri tisti, ki ovirajo še hitrejši razvoj storitvenih dejavnosti na obali. Obalno gospodarstvo bi na primer že v začetku letos potrebovalo najmanj 1.700 kvalificiranih delavcev. Teh pa že skoraj ni več mogoče dobiti niti pri nas niti na širšem območju Primorske. Ob tem pa bi v naslednjih štirih letih na slovenski obali potrebovali še vsaj 1.000 učencev v trgovski stroki, za katere tudi ne vemo, kje jih bomo dobili...? “ JANKO HAVLIČEK, LJUBLJANA „V Sloveniji na področju gostinstva in turizma relativno nazadujemo, oziroma, v drugih republikah nas v tej panogi gospodarstva že krepko prekašajo. Menim, da številna pereča vprašanja rešujejo prepočasi in da smo preprosto kar malce preveč nerodni. Dogaja se celo, da se včasih otepamo posojil, tudi dolarskih, kot, da potrebne investicije ne bi predstavljale nikakršnega vprašanja. Posebno pereč je danes problem kadrov. Njihova vzgoja je nadvse draga in kljub temu se nam dogaja, da nas na veliko zapuščajo, da gredo s trebuhom za kruhom v Nemčijo, Švico, Avstrijo . . . Samo v Nemčiji imamo danes že več naših gostinskih delavcev, kot pa jih imamo v Jugoslaviji...“ MAKS SEIDLER, MARIBOR: ..Sprašujem se, kako to, da praktični pouk na našem področju poučujejo ljudje brez zadovoljive strokovne izobrazbe, da o njihovih pedagoških sposobnostih ne govorim. Učenci v posameznih strokah so tako le pomožni delavci, zato njihova strokovnost prav gotovo ne more biti na zadovoljivi ravni. S tem v zvezi naj bi bila naloga osnovnih sindikalnih organizacij v tem, da aktivno sodelujejo pri poklicnem izobraževanju mladine in vselej posredujejo takrat, kadar izobraževanje ne teče po predvidenem programu." SUZANA MODRIJAN, LJUBLJANA „Po letu 1965 je naredila trgovina precejšen napredek, saj ji je uspelo zmanjšati razlike v razvitosti, če jo primerjamo z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Vendar pa ta napredek še ni bil tak, da bi trgovina lahko prevzela vse tiste naloge, ki naj jih opravlja v našem tržnem gospodarstvu, predvsem zavoljo različnih gledanj nanjo, ki so se ohranila iz predreformskega obdobja. Niso celo redki primeri, da trgovino še vedno uvrščajo v neke vrste javno službo, namesto med aktivne dejavnike gospodarskega razvoja. Zavoljo tega bi se morali nenehno zavzemati za to, da se tudi trgovskim delavcem zagotovijo enakopravni pogoji gospodarjenja .. .“ JOŽE BARUCA, KOPER „Hiter razvoj slovenskega obalnega območja pogojuje med drugim tudi intenzivnejše zaposlovanje delavcev pri zasebnih delodajalcih. Medtem ko je bilo v letu 1967 zaposlenih pri zasebnikih 346 delavcev, jih je letos že bhzu 800. Na obalnem območju ugotavljamo, da se vse preveč množijo primeri grobega izkoriščanja teh delavcev. Delni vzroki za to so v močni konjunkturi predvsem v gradbeništvu in gostinstvu. Nekateri zasebniki pogosto sprejemajo v delovno razmerje ljudi le za nekaj mesecev in jih za ta čas sploh ne zavarujejo. Skratka, predsedstvo obalnega sindikalnega sveta Koper ugotavlja, da so osnovne pravice delavcev pri zasebnikih v mnogih primerih zelo ogrožene . . JOŽE LEKŠAN, KOPER Ni dovolj, da se v sindikatih le deklarativno emo za nagrajevanje po delu. Nujno je, da se lotimo tega s povsem konkretnimi predlogi in s konkretnimi nalogami. V številnih delovnih organizacijah temelji delitev osebnega dohodka le na ovrednotenju delovnega mesta. To z drugimi besedami pomeni, da v mnogih delovnih organizacijah sploh nimajo niti približnih osnov in meril za ugotavljanje delovnega uspeha. Rezultat tega je, da je za različno delovno sposobnost, prizadevnost in ustvarjalnost nagrajevanje enako, oziroma da gre v številnih primerih še vedno za najbolj preprosto uravnilovko . ..“ »Vemo, da bomo imeli le toliko, kolikor si bomo prigospodarili« (Nadaljevanje z 8. strani) podjetja nastaja od spodaj'navzgor. To je šele porok neposredne samouprave. Kako se nadalje opredeljuje temeljna organizacija združenega dela: „Vsak del delovne organizacije, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delo vi ovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, imajo delavci pravico organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela.“ več bolj zato, ker so nam dosedanja spoznanja, zlasti pa precejšnje število razgovorov po Sloveniji, pokazala, da te snovi v vseh naših delovnih organizacijah niso obvladali, da naši člani ne poznajo v celoti bistva samoupravnih sporazumov. Samo na kratko o tem, kaj ste se dogovorili v samoupravnih sporazumih: v njih ste se izrecno dogovorili, da se sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb gibljejo v odvisnosti z doseženimi rezultati dela in da s sporazumi spodbujamo interes vseh nas za dobro Razen tega smo se v sporazumih dogovorili tudi o nadomestilih za bolovanje do 30 dni, o naj nižjih sredstvih za stanovanjsko izgradnjo, o najnižjih sredstvih za izobraževanje, o regresih itd. in bomo tisti, ki dajemo soglasje k posameznemu samoupravnemu spo- DELO NIKAKOR NI KONČANO Marsikdo od tu prisotnih lahko postavi vprašanje, zakaj o tem sploh govorim. Moj odgovor bi bil naslednji: razumu, pomeni, da dajemo soglasje tudi na vse morebitne spremembe, ki se bodo v bodoče gotovo porajale kot posledica našega dinamičnega razvoja. Kot rečeno, na vseh ravneh sindikalne organiziranosti v osnovni organizaciji, v občinski in republiški organizaciji sindikata bomo tisti, ki bomo morali reči svoj da ali ne k vsem onim rešitvam, ki na kakršen koli način zadevajo naše člane. Kot vidite, načela postajajo resničnost, to pa je vse tisto, kar nas spodbuja pri delu. Naša naloga je do sporazuma tudi v celoti realizirana. V naših nadaljnjih nalogah v kongresnem gradivu težimo k neki sistematičnosti, določeni kompleksnosti. Trdim namreč, da moramo tudi v 1 političnem delu izobhkovati neko zakonitost, da ne rečem tehno- Tretjega kongresa sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije so se udeležili tudi številni gostje, med njimi Dušan PETROVIČ-Sane, predsednik jugoslovanskih sindikatov, Tone KROPUŠEK, predsednik slovenskih sindikatov, Jože GLOBAČNIK, podpredsednik slovenskih sindikatov, Duško SOBOT, predsednik centralnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije in drugi In dalje: ..Delavci temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije imajo pravico svojo temeljno organizacijo združenega dela izločiti in jo konstituirati kot samostojno organizacijo na način, ki ga določa zakon.“ Vendar z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije ali z njeno izločitvijo iz sestava delovne organizacije ne smejo kršiti pravic delavcev v drugih delih skupnega podjetja niti kršiti interesov in pravic te orga-nizacije kot celote, če ti izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ah iz skupnega dela z združenimi sredstvi, prav tako ne morejo enostransko spreminjati medsebojnih obveznosti itd. V čem vidim med ostalim tudi izredno globok smisel opredelitve temeljne organizacije združenega dela? Gotovo tudi v tem, da bodo delovni ljudje določene temeljne organizacije združenega dela tudi v bodoče združevali del ustvarjenega dohodka za skupne namene podjetja, vendar bodo o takem združevanju odločali sami delavci te temeljne organizacije. Vedeli bodo torej, kam so sredstva usmerih in imeh bodo dolžnost in pravico, da vedo, kako se ta sredstva uporabljajo. Torej, v čem je kvahtetna sprememba: v tem, da v raznih združenih podjetjih o razvojnih programih, o investicijskih odločitvah ne bo odločal več samo ozek krog ljudi na takoimenovanem vrhu podjetja ah samo centralni samoupravni organ, marveč bo potrebno v vsaki temeljni organizaciji združenega dela brez prikrivanja in računskih operacij pri razmejevanju tako imenovanih ..skupnih stroškov" pokazati celoten ustvarjeni dohodek in prepustiti delavcem, da tudi odločajo o njegovi delitvi, če so že sodelovah pri njegovi ustvaritvi. Glede na interesno navezanost delavcev posamezne temeljne organizacije združenega dela na skupno podjetje pa bo tako združevanje sredstev lahko pomenilo prispevek za skupne naložbe, ki ga ne bo treba vrniti, lahko pa samo posojilo pod točno določenimi pogoji, vendar je takšna ah drugačna odločitev lahko samo v pristojnosti tistih delavcev, ki so ta sredstva ustvarili. gospodarjenje, nadalje, da so razlike med osebnimi dohodki vseh nas, ki smo zaposleni pri enakih ah sorodnih delih, predvsem odraz razlik v delovni storilnosti in delovnih pogojih. Zadah smo si nalogo, da se bo nenehno krepila akumulativnost in reproduktivna sposobnost naših delovnih organizacij ter da bomo spod-bujah splošen družbeni razvoj, zlasti pa vlogo delovnih ljudi, ki ste jih opredelili kot poglavitne nosilce družbene reprodukcije. Recimo, da so to globalne opredelitve. Poglejmo še konkretne oprede-litve: Ko delovne organizacije oziroma v njih zaposleni delavci sklenejo samoupravne sporazume o merilih za dehtev dohodka in osebnih do- 1. Kar smo doslej naredih in ure-dih s samoupravnimi sporazumi, je šele začetek urejevanja tako pomembne materije, kot je dohodek. Pomeni, delo na področju ustvarjanja in dehtve dohodka bo permanentna naloga vseh nas. Vsaka organizirana družba, zlasti pa naša samoupravna, mora biti organizirana tako, da obvladuje celoten proces reprodukcije, slučajnost mora biti tu izključena. 2. O tem govorim zaradi tega, ker smo sindikati, če smem tako reči, partner v sporazumevanju, kar pomeni, da bomo morah biti tudi v bodoče vprašani, kaj mislimo o taki ah drugačni rešitvi na področju dohodka. Da sem konkreten, če smo hodkov, so se med ostalim zlasti dogovorih: - o spodnji ravni sredstev osebnih dohodkov - o merilih poslovne uspešnosti, pri čemer upoštevajo zlasti doseženi dohodek, število zaposlenih ter njihov izobrazbeni in poklicni sestav - o vseh tistih merilih, ki spodbujajo rast produktivnosti dela, poslovnih uspehov itd. Skupna sredstva osebnih dohodkov naj bi se večala predvsem v odvisnosti od doseženih rezultatov dela itd. Zato ni naključje, če smo v svoje sporazume vgradili tak instru-mentarij, ki čim bolj spodbuja dobro gospodarjenje tako delovne skupnosti kot celote, kakor tudi posameznih ah vsakega njenega člana in še to, da se odpravijo vse tiste razlike pri osebnih dohodkih, ki ne temelje na rezultatih dela. Nadalje so bih dogovorjeni v samoupravnih sporazumih tudi najnižji in najvišji osebni dohodki, ki pripadajo delavcem za opravljeno delo v polnem delovnem času in normalni storilnosti, kakor tudi način formiranja skupnih sredstev za osebne dohodke. logijo, ki bo razumna, realna in sprejemljiva. Kot vidite, v svojem uvodnem prispevku skoraj ne izhajam iz poročila za preteklo obdobje. Menim, da o tem, spoštovani delagati in gostje, lahko sodite le vi, nikakor pa ne mi, sestavljavci. Moja razmišljanja so obrnjena v prihodnost, sicer ne v daljno, odmaknjeno .prihodnost, temveč v ta trenutek, v bližnjo prihodnost in, le v nekaterih pogledih tudi v nekoliko daljšo prihodnost. Dovolite mi, tovarišice in tovariši delegati in gostje, da izkoristim vašo prisotnost na tem kongresu in vam povem naslednjo misel: Delati med ljudmi in za ljudi je hvaležno delo. Vse, kar bomo naredili danes, kar smo naredili v preteklosti, kar bomo naredili v bodoče, bo dobro poplačano, če bo naš prispevek resnično osvobajal delavca-ustvarjalca, krepil njegovo osebnost, da bo postal resnični kreator svojega trenutnega in bodočega položaja. Republiški odbor m njegovi organi • s Po končanem III. kongresu sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije se je na prvi seji sestal tudi novo izvoljeni republiški odbor tega sindikata. Za predsednika so ponovno izvolili Jožeta Vidica, za tajnico odbora pa Miro Frolovo. Pododbor za trgovino bo vodil Lojze Fortuna, pododbor za gostinstvo in turizem Saša Žabjek, pododbor za obrt Albin Hacler, pododbor za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Tomo Zevnik in pododbor za zasebni sektor storitvenih dejavnosti Rade Miloševič, vsi iz Ljubljane. V predsedstvo Republiškega odbora so bili izvoljeni: Jože Vidic, Mira Frolov, Lojze Fortuna, Sašo Žabjek, Albin Hacler, Tomo Zevnik, Rade Miloševič, Lojze Mežnarič, vsi iz Ljubljane, Marjan Polovič iz Novega mesta, Kristina Gorišek iz Ptuja, Franc Fišer iz Maribora, Stane Polajnar iz Celja, Lojzka Čotar iz Kopra, Jože Poljak iz Kranja in Dora Dovgan iz Nove Gorice. Poleg teh so bili v Republiški odbor izvoljeni še naslednji iz Ljubljane: Vjekoslav Jenko, Husein Kustera, Albin Erklavec, Boris Matajec, Suzana Modrijan, Janko Velikonja; iz Celja: Ivan Jernejšek, Branko Markič, Maks Padežnik, Marjan Rojnik; iz Maribora: Jože Gabrovec, Vladimir Haas, Alojz Muraus, Dunja Samec; iz Kranja: Mira Bračko, Bogo Frištik, Silvo Jordan; iz Kopra: Jože Lekšan, Jože Veselič: iz Postojne: Vojka Lenarčič, Albert Daolio; iz Murske Sobote: Karel Osojnik, Žiga Veren; iz Nove Gorice: Marjan Velišček; iz Ptuja: Danilo Masten; iz Črnomlja: Jože Žagar; iz Domžal: Bojan Burnik; iz Kočevja: Andrej Tomšič; iz Krškega: Branko Bregar; iz Raven na Koroškem: Franc Čuk; iz Tolmina: Olga Flisar; iz Velenja: Gustav Verdelj in iz Zagorja: Nikola Bojovič. Za zvezni odbor sindikata delavcev storitvenih dejav-n osti Jugoslavije je bilo izvoljenih naslednjih deset članov: Jože Banica iz Kopra, Bogo Frištik z Jesenic, Mira Frolov, Jože Vidic, Zlata Pribošič in Jože Mežnarič iz Ljubljane, Jože Gabrovec iz Maribora, Stane Polajnar iz Celja, Edvard Progar iz Postojne in Gustav Verdelj iz Velenja. S III. kongresa sindikata delavcev storitvenih dejavnosti sta poročala Milan Živkovič in Andrej Ulaga, slikovna oprema Andrej Agnič. Posebno izdajo uredila Nena LUZAR »Smo ustvarjalni dejavnik v razvoja družbenopolitičnih odnosov« b “ont Steč; Icev, JV ^Furl Pomeni, da taka opredelitev zahteva tudi ustrezno samoupravno organiziranost v delovnih organizacijah, da bi navedeno dosegli. Skratka, če to poenostavljeno povem, gre za to, da piramida samoupravne organizacije nastaja od spodaj navzgor. V tem smislu in na tak način smo koncipirali naše politične cilje in naloge za naslednje obdobje, ki so bili dani v javno razpravo že meseca julija letos. Lahko so med nami tudi taki, ki bodo rekli: „Nič novega, nič izvirnega nam ni ponujenega v predkongresnih materialih." Zato smo prepričani, da bodo vsi razmišljujoči delegati in gosti našega kongresa s svojo bogato prakso in izkušnjami prispevah k oblikovanju kar najkon-kretnejših ciljev in nalog za naslednje obdobje. SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE Dovolite mi, da nekaj spregovorim o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju; ne zato, da propagiram, tem- Sporazumi so uspeli poenotiti tudi merila o tako imenovanih materialnih stroških, kot so dnevnice, kilometrina, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje in podobno, opredeliti sklade skupne porabe itd. Pri snovanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov je imela izredno pomembno vlogo tudi naša organizacija. Naj vas samo spomnim na izhodišča republiškega odbora, ki so bila naslednja: 1. Skupna masa sredstev za osebne dohodke, dogovorjena v samoupravnih sporazumih, ne more biti nižja, kot je bila pred uveljavitvijo sporazumov. 2. Udeležba osebnih dc«»odkov v nacionalnem dohodku se ne sme znižati. 3. Hitreje morajo naraščati najnižji osebni dohodki. 4. Cena živega dela mora biti realnejše ovrednotena. 5. Ustrezno je treba ovrednotiti nadurno delo, nočno delo in delo ob državnih praznikih in drugih dela prostih dnevih. Vse te dodatke smo tudi kvantificirali in dosegh v okviru posameznih sindikatov sporazum o poenotenju teh kvantifikacij. Vsa ta izhodišča so nas vodila pri dajanju soglasja k posameznemu samoupravnemu sporazumu. Iz Vsega tega je med ostalim razvidno predvsem dvoje: 1. Ne moremo porabiti več, kot ustvarimo 2. Vsi delavci, ki delajo ob nenormalnem delovnem času, nadure, nočno delo itd., naj dobijo za to pravično nadomestilo, ki se izraža v povečanih osebnih dohodkih. (Nadaljevanje z 9. strani) šega sindikata. Dosedanje izkušnje že obstoječih odborov so namreč pokazale, da so bile akcije osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah dokaj intenzivnejše in plodnejše skoraj povsod, kjer so ti odbori že delovali Zato se je članstvo na volilnih konferencah odločalo za njihovo organiziranje, pri čemer je dobilo vso podporo tudi s strani občinskih sindikalnih svetov. Ker pa vendar povsod ti odbori še niso organizirani, si bomo morah priza-\ devati, da to dosledno uresničimo, saj brez primerne organiziranosti ne moremo pričakovati zadovoljivih uspehov pri reševanju naših nalog. Razvoj integracijskih procesov in pa širjenje delovnih organizacij izven območij njihovega sedeža nas je glede organiziranja osnovnih sindikalnih organizacij marsilge zalotil nepripravljene. Z združevanjem delovnih organizacij so se ponekod združile tudi osnovne sindikalne organizacije v eno osnovno organizacijo, kar je povzročilo, daje v delih združenega podjetja sindikalno delo precej zamrlo. Zaradi ene osnovne organizacije sindikata marsikje v dislociranih obratih nismo organizacijsko učvrstili delovanja sindikata, tako da člani v teh obratih v sindikalnem delu celotne organizacije malo ali pa sploh ne sodelujejo. Tudi povezanost članstva sindikata z drugimi osnovnimi organizacijami v občinskem merilu v takih primerih izostaja, kar pomeni, da se članstvo v dislociranih enotah ne vključuje v skupne akcije za razreševanje problemov v okviru občine, niti politično ne de- luje za razreševanje problemov in pri razvoju odnosov znotraj delovnih organizacij. Menim, da tudi tega vprašanja v današnji razpravi ne bi smeli prezreti. Seveda pa ob zagotovilu, da se voljeni predstavniki v republiškem odboru sicer zavzemajo za interese članstva iz območja, kjer so bili iz- voljeni, ne gre pozabiti, da so ti VOLJENI PREDSTAVNIKI SO DOLŽNI ZASTOPATI INTERESE ČLANSTVA Po načelu vse večje demokratičnosti in hkrati tesnega povezovanja organizacij in organov našega sindikata je bila sprejeta odločitev, naj bi članstvo neposredno in dokončno na svojih območnih volilnih konferencah izvolilo člane republiškega odbora našega sindikata. Ob tej demokratični obliki pa mislim, da prevzema članstvo dotičnega območja tudi neposrednejšo odgovornost za odločitve, koga delegira v republiški odbor, hkrati pa si tudi zagotavlja večjo odgovornost voljenih predstavnikov za svoje delovanje v republiškem odboru pred članstvom tistega območja, kjer so izvoljeni. Nedvomno se tako krepi tesnejše povezovanje med osnovnimi organizacijami sindikata, občinskimi ali medobčinskimi ter republiškim odborom v medsebojnem vplivu in posredovanju interesov enega dela oziroma vsega članstva našega sindikata. predstavniki hkrati dolžni zastopati tudi interese vsega članstva našega sindikata. Pravzaprav pa bodo te skupne interese tem laže razumevali in jih zastopali, kolikor bolj bodo pri delu v republiškem odboru izhajali iz problemov ožjega članstva. Prav v tej navidezni dvostranskosti se namreč zagotavlja večji medsebojni vpliv in usklajevanje akcij med organi in organizacijami in preko tega popolnejše uresničevanje programiranih skupnih ciljev in nalog. jenja, politiko delitve dohodka uporabo sredstev ustvarjenega ““L®4 hodka, koncepcije gospodarska Ul razvoja, vprašanja družbenega staj y, darda in drugo. Z vsemi temi vp^kot šanji se sooča in se mora soočati- j, sodelovanju z drugimi dejavniki Pl vplivati na njihovo razreševanje. Ahjgi tivnost naše organizacije v tem r plat gledu pa je zlasti pomembna taji ^ kjer ti procesi konkretno potekaj"- ^ kjer so ta vprašanja najbolj otiplFV 1 Pri tem mislim predvsem na K\.V'3 membno vlogo osnovnih sindikajpl '96 organizacij v delovnih organizacij3' Ij^ do njihovih samoupravnih orgajj. p in drugih družbenopolitičnih nizacij. Nedvomno je, da prav'V 3! PROUČENI PROGRAMI DELA - OSNOVA ZA AKCIJE SVOjil"1 Go, ge Svoje poglede, stališča in predlo-uveljavlja sindikat predvsem v sodelovanju z drugimi samoupravnimi subjekti v naši družbi tako organi samoupravljanja v delovnih organizacijah, družbenopolitičnimi skupnostmi, drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in podobno. Z njimi se dogovarja ali ustvarjalno sodeluje pri odločitvah zlasti o vprašanjih, ki zadevajo pogoje gospodar- lahko stališči mo uprav: izven delovnih organizacij. NedvoJ no pa je, da je naše delovanje v jj; odnosih lahko tvorno le, če dodot"’ poznamo objektivno stanje in P£’ spektive, če smo sposobni ugot3' Ijati pri tem nastajajoče problem"^ oblikovati predloge za ustrezne : PETER RANClGAJ, GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE. LJUBLJANA: „Med svojimi ugotovitvami o problematiki s področja trgovine je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v zvezi s svojim delom v minulem mandatnem obdobju navedel, da se je zavzemal za čim hitrejše sproščanje cen blaga in storitev. Vsa ta prizadevanja so zelo pozitivna in nujno potrebna, vendar prepogosto povsem jalova. Ko deklariramo tržni značaj našega gospodarstva in temu ustrezen družbeno-ekonomski položaj organizacij združenega dela, potem naj bi bila pravica organizacij zotjuženega dela, da cene proizvodov pn storitev oblikujejo prosto iiy samostojno glede na pogoje trga. Ta pravica podjetij pa ne pride do izraza zaradi pretirane neposredne družbene kontrole cen na tak ali drugačen način, kar ustvarja negotovost in s tem gospodarsko škodo ..." J*.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^X-\XX'VXXXX-V'%.XXXX'k,XX" šitve. Mislfm, da brez temeljit®?? poznavanja družbenoekonomskj pogojev in temu ustrezajočega st1' jektivnega delovanja ni mogoče čakovati uspešnosti v zavzemanju h ostvaritev naših stališč in predlog0:' Podlaga takšnemu delovanju pa L predvsem program dela, ki po swj vsebini temelji na vsestranski PJ učitvi in poznavanju stanja, razi"® ter problemov, s katerimi se sreoir jemo. Če temu dodam, da so progra"1' ske zasnove in akcije celotne Olga nizacije našega sindikata lah*40 uspešne le, kolikor izhajajo iz P"0, blemov ter zasnov dela osnovnih s"1, dikalnih organizacij v delovnih 0l' ganizacijah, se vračam na osnov"3 izhodišča našega delovanja, ki sel" jih že omenila, a ta so — demokr"' tično, iniciativno in samostojno d®' lovanje vsakega posameznika, org"-nizacije in organa našega sindikat?-ki naj se v vseh oblikah povezovanj3 združujejo s skupnim program0!" dela v skupne akcije za dosego naši" ciljev. Vse to, kar sem povedala, j° v takšni ali drugačni obliki zapisan0 v statutu, ki naj bi ga danes sprejeli i" ki naj nam bo vodilo za čim usp®’’ nejše izvajanje naših nalog. ŠPORT IN REKREACIJA • SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE OSS GROSUPLJE Igre presegle Vsa pričakovanja Občinski sindikalni svet Grosuplje že nekaj let zapored Prireja v počastitev občinskega praznika sindikalne športne ‘žre. Letošnje igre so presegle vsa pričakovanja. Tako po ^deležbi sindikalnih organizacij, kakor tudi po nastopih po- Naj navedem le nekaj podatkov, ki zgovorno kažejo, da so (košnje sindikalne športne igre dobro uspele. Tekmovanja se le udeležilo 12 sindikalnih organizacij, lani le 8, skupaj pa je ^stopilo 220 tekmovalcev in tekmovalk, lansko leto 102. REZULTATI: Streljanje: 1. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje (Zupančič, Špelič, Benec) 444 krogov, 2. Splošno mizarstvo rosuplje (Zajc, Kastelic, Štibernik) 424 krogov in 3. IMF, j 0Drat livarna Ivančna gorica (Zaletel, Zajc, Pušlar) 401 krog. Posamezniki: moški 1. Štibernik Franc (Splošno mizar-Grosuplje) 151 krogov, ženske 1. Lovrenčič Jelka (Spl. Žrad. podjetje Grosuplje) 136 krogov. Namizni tenis: 1. Spl. grad. podjetje Grosuplje II. (Globokar, Pendevski), a. IMP obrat Ivančna gorica (Skubic, Klopčar), 3. Spl. |j Eradb. podj. Grosuplje I. (Zupančič, Zabukovec). Kegljanje: 1. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje L (Fink, Janežič, Močnik, Potočnik, Ciglar, Mohor) 258 kegljev, 2. Kovino-stroj Grosuplje I. (Knez, Hribar, Adamič, Podržaj, Zupančič, Pebolj) 236 kegljev, 3. Motvoz in platno Grosuplje I. (Predalič, Perme, Predalič F., Rupnik, Hočevar, Kadunc) 233 kegljev. §ah: 1. Splošno gradbeno podjetje Grosuplje (Fajfar, Šuš, Zu-I Pančič, Benec), 2. Kovinostroj Grosuplje (Štangar, Hribar, Gruden, Rozman), 3. Osnovna šola Grosuplje (Barič, Ambrožič, Učanjšek, Sedlak). Šah ženske posamezno: 1. Vehovar Mira (Zavod za invalide Ponikve). ANDREJ AMBROŽIČ Ekipa celjskih šoferjev, ki jo sestavljajo člani številnih delovnih kolektivov, tekmuje pa za združenje šoferjev Celje, je na nočnem rallyju v Leobnu osvojila odlično drugo mesto. (Foto: J. Kuzma) V Celju 2000 nastopajočih Minuli teden je pričelo tekmovati v Celju 22 ekip v odbojki, ki zastopajo prav tolikšno število delovnih organizacij. V tej panogi bodo tekmovale tudi ženske. Organizator iger je prejel prijave desetih ženskih ekip. Na programu sindikalnih športnih iger OSS Celje je še jesenski del kegljanja za moške in ženske, ter tekmovanja v odbojki za starejše člane. Komisija za rekreacijo in oddih pri celjskem sindikalnem svetu je ugotovila, da se je iger doslg' udeležilo že več kot 1600 moških in blizu 200 žensk oziroma vsega skupaj 300 športnikov več kot minulo leto. Iger se je nadalje udeležilo 50 sindikalnih organizacij, toda če upoštevamo, da so nekatere organizacije nastopale združeno, potlej so letošnje sindikalne igre v Celju zajele kar 80 sindikalnih organizacij. In kakšen je vrstni red najboljših v posameznih kategorijah? Člani: 1. EMO, 2. Železarna, 3. Cinkarna, 4. Aero, 5. Klima, 6. Libela, 7. Ingrad, 8. Cetis, 9. Kovinotehna, 10. Železnica, ^SEDMEM PRIJATELJSKEM SREČANJU LJUBITELJEV GORA TREH DEŽEL iMaiiinsIvo brez meja |■t Sredi meseca oktobra je bilo [JS Mokrinju, sredi Karnijskih |;P nad Šmohorjem in nad fpUebo, že sedmo prijateljsko I ečanje ljubiteljev in obiskoval-gora iz treh dežel: Koroške, —P°venije in Julijske krajine-“ “hanije. f. Eas in kraj so organizatorji dj Ja tovariškega srečanja dolo-in izbrali nadvse posrečeno ll#l vsesplošno zadovoljstvo več i,Cot 80 udeležencev, ki že se-f’ettl let z besedo in dejanji pro-"f^irajo in uresničujejo geslo: ^Planinstvo brez meja. jo: iniciativo za ta^a vsakoletna, » daj že tradicionalna prijatelj-f kk Srečanja’ so dali pred letom ity, 5, koroški planinci iz Be-Saka (OAV). fr! Predstavniki slovanske in ro-P ,,anske narodnosti iz Ljubljane, fri$ ce ‘n Udin, ki ljubijo gore, onavdušeno pozdravili po- hllot0 Prvi Posvet Je EU leta J v Beljaku, kjer so bili po- stavljeni temelji za uspešno sodelovanje ter zdravo rast množičnega planinstva, visokogorskega turnega smučanja plezalnega športa in alpinizma na teritoriju zelenih Karavank, vzhodnih in zahodnih Julijskih Alp in Karnijskih planin. Po letu 1965 so sledila še tovariška srečanja v Udinah (1966) v Ljubljani (1967) in znova v Beljaku (1968) in Gorici (1969). Preteklo leto so se gorniki iz Koroške, Julijske kra-jine-Furlanije in Slovenije zbrali na VI. posvetu na Veliki planini, sedmo prijateljsko srečanje pa je bilo v novem repre- zentančnem planinskem domu na Mokrinju, kjer Korošci grade veliko novo celoletno planinsko, turistično in visokogorsko ter alpinistično središče v najlepšem predelu Karnijskih Alp (1515 m). Predstavniki PZS, OAV in CAI so skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organov koroške in avstrijske zvzne vlade pozitivno ocenili sedemletno delo in istočasno nakazali željo in potrebo po čim tesnejšem nadaljnjem sodelovanju. Glavna tema posvetovanja je bila izdaja posebnega dnevnika in zaslužnega, častnega znaka Vedno na zalogi bogata kolekcija damsko konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zeli majhnih serijah. i Torej, v Modni hiši ] oblačila za ženo, moža. i hčerko in sina! 1 I PRODAJNI SERVIS modna hiša Ljubljana — Delavci Splošnega gradbenega podjetja Gradišče preživijo marsikatero prosto urico na športnem igrišču. Nekaterim je postala aktivna rekreacija takorekoč že vsakdanja navada. Na igrah gradbincev so se letos gradiščanci uspešno pomerili tudi v kegljanju. za vse tiste, ki bodo prehodili in se povzpeli na 15 ali 30 vrhov, ki jih zajema projekt Pot prijateljstva Weg der Freundschaft ali kakor jo imenujejo Italijani Via DelFamicicia. Na sedmem prijateljskem posvetu planincev iz treh dežel so udeleženci veliko razpravljali tudi o. sodobni gradnji planinskih objektov, žičnic in celoletnih planinsko-smučarskih in turističnih centrov v najlepših predelih Karavank, Julijskih Alp in Karnijskih planin. Izredno živahna razprava se je dotaknila tudi zaščite planinskega sveta, o čistoči, kulturni postrežbi in dostojnem obnašanju obiskovalcev gora. Planinci iz Koroške so izrazili upravičeno željo in potrebo po ureditvi, markiranju in zavarovanju transverzalne planinske poti po Karavankah iz Tromeje, Peči, preko Kepe, Golice, Stola tja do začetka Karavank. To bi bil vsekakor velik in pomemben doprinos h gradnji mostov med narodoma tostran in onstran Karavank. Planinci iz Julijske krajine in Furlanije so povabili prijatelje, tovariše in znance iz Koroške in Slovenije, da se v čim večjem številu udeleže posveta drugo leto (1972) v Pordenonu v Furlaniji, pozneje pa bo deveti posvet znova nekje v Sloveniji. Na osmem prijateljskem posvetu bodo planinci treh dežel razpravljali o Julijskih Alpah kot celoti in o enotnem markiranju in zavarovanju planinskih poti, ki so po izjavah in priznanjih najbolje urejene v Kamniških planinah, Karavankah in naših, vzhodnih Julijskih Alpah. Ob zaključku sedmega posveta planincev iz treh dežel so vsi udeleženci ugotovili in pozdravili sodelovanje slovenskih planinskih organizacij iz Celovca in Trsta, ki vsekakor veliko prispevajo k napredku in zdravi rasti planinstva brez meja na območju Kravank, Julijskih Alp in Karnijskih planin. ŽURO 11. Toper, 122 Žična, 13. Prosveta, itd. Starejši člani: LEMO, 2. Železarna, 3. Cinkarna, 4. Klima, 5. Kovinotehna, 6. Aero, itd. Članice: 1. Ingrad, 2. Toper, 3. Cinkarna, 4. Prosveta, 5. Železarna itd. • MARIBOR Tekmovanja v kegljanju Komisija za šport pri OSS Maribor je z letošnjimi tekmovanji v glavnem že končala. Te dni se bodo pričela še jesenska tekmovanja v kegljanju in namiznem tenisu. Po prijavah sodeč bo udeležba rekordna v obeh panogah. Za tekmovanja v namiznem tenisu, ki bodo potekala po liga sistemu, je prijavljeno 28 moških ekip, ki so razdeljene v dve skupini, in 10 žen-skih ekip, ki letos nastopajo prvič. Tudi za tekmovanje v borbenih partijah je prijavljeno že več kot 40 ekip. Rok prijav je do 12. novembra, tako da lahko pričakujemo še večje število nastopajočih. Naslov najboljših branijo v namiznem tenisu igralci kolektiva TAM, ki že nekaj sezon nimajo pravih nasprotnikov, ter kegljači Konstruktorja, večkratni prvaki OSS Maribor. Obe ekipi imata letos lepe možnosti za osvojitev prehodnega pokala v trajno last, saj se jima obeta že tretja zmaga zapored. J. RAIŠP V Ljubljani je te dni izšla četrta številka Telesne kulture, revije za teoretična in praktična vprašanja telesne vzgoje, športa in rekreacije. Tudi to pot gre za publikacijo, ki smo je, posebno telesnokulturni delavci, samo veseli. V njej lahko preberamo tako kvalitetne strokovne prispevke kot tudi interesantna razmišljanja, ki obravnavajo našo telesno kulturo z družbenopolitičnega vidika. „Spremembe zvezne ustave so bile plebiscitarno sprejete. In prav je tako..piše v uvodniku „Vojna napoved" te- jj lesni (ne)kulturi na Slovenskem Dagmar Šuster. „Toda, spre- f jeti zakone je žal eno, izvajati jih pa - drugo. Bržkone tudi £ najvišji zakon ni izjema. Bitka za uresničevanje ustavnih t dopolnil je pred nami in gotovo bi živeli v iluzijah, če bi £ mislili, da bo lahka in enostavna. Njen potek in tudi njen S končni izid pa sta v naših rokah. In to je tisto, kar ohrabruje. £ Gotovo ni potrebe dokazovati povezanosti nedavno sprejetih £ ustavnih dopolnil s telesno kulturo pri nas. Naj povem kar £ naravnost. Med mnogimi izključnimi pravicami in dolžnost- jj mi republike je tudi telesna kultura. Popolnoma razumljivo t je, da si od tega — podobno kot na drugih področjih - £ obetamo ugodne rezultate. Ti so še toliko pomembnejši in * potrebnejši, če upoštevamo razmere v današnji telesni kul- £ turi na Slovenskem. Te razmere so žal takšne, da je najbrž že £ IZŠLA JE ČETRTA (DVOJNA) ŠTEVILKA »TELESNE KULTURE« Osvežitev v suši s kar upravičeno govoriti o telesni nekulturi. Argumentov za kritično oceno tokrat ne kaže ponavljati...“ premišljuje v uvodniku Dagmar Šuster. Na moč interesanten je v novi številki Telesne kulture tudi povzetek doktorske disertacije dr. Miloša Mrakoviča. Disertacija govori namreč o naraščanju delinkvence med mladoletniki in o škodi, ki jo mladoletni delinkventi povzročajo družbi. Za pregon, sojenje in rehabilitacijo posameznega mladoletnika je družba že pred nekaj leti plačala blizu 10.000 novih dinarjev. V to pa ni všteta škoda, zaradi katere je bil mbdoletnik obsojen. Raziskava želi s tem v zvezi odgovoriti na vprašanje, ali lahko sprejemamo telesno vadbo kot preventivno in terapevtsko sredstvo proti delinkvenci med mladoletniki, da bi tako dobili napori za humanizacijo življenja novih rodov še eno praktično dimenzijo. Prav zanimiv je tudi članek oziroma komentar Borisa Leniča, ki govori o „žalostnem stanju na slovenski obali". V njem trdi in navaja primere, da sta šport in turizem na obalnem območju, ki bi morala, tako kot povsod po svetu, sodelovati z roko v roki - sovražnika. ..Žalostno je, če gradijo hoteli bazene le za tujce. Če bi imeli nekoliko večje bazene, v katere bi hodili trenirat plavalci, bi jim športniki to uslugo gotovo plačali. .." Precej hude krvi je povzročil to pot kratek prispevek Emila Brezavščka pod naslovom ..Formalizem ni izginil". Brezavšček namreč ostro napada proste vaje oziroma nastope mladih ljudi, ko simultano izvajajo natančno določene in predpisane gibe ,,brez prave vrednosti". Pravi, da so te vaje ostanek preteklosti, ki jih na račun te lesno kul turne nepismenosti Šlovenci radi gledamo. Gre torej za strokovno vprašanje, ki smo ga po vojni pri nas že mnogokrat načeli in, vsaj nekateri, že davno tudi razčistili seveda še ne vsi, kar najbolj nazorno dokazuje naša telesno kulturna praksa. Torej, tudi četrta dvojna številka Telesne kulture je vredna, da si jo ogledamo in marsikaj prečitamo. Še posebno, ker vlafa m publicističnem telesnokulturnem področju drugače tako zaskrbljujoča suša. In ob koncu še to: revija Telesna kultura je naša edina elitna publikacija na svojem področju. Zato bi bilo lepo in tudi prav, da bi bilo v prihodnje v njej za spoznanje manj * * * * * * % * * * % * * * * * * * * *> * * * * + * * + * * ** * * * * * * * * * JI tudi prav, da bi bilo v prihodnje v njej za spoznanje manj t > pravopisnih napak. £ S kladivom. Zasavske davčne službe so sklenile ostreje ukrepati proti kršilcem zakonov in predpisov, utaji dohodka ali prometa. Nedvomno bodo s tem vsaj deloma preprečile neupravičeno bogatenje posameznikov, ki ne temelji na rezultatih dela, marveč na izkoriščanju tuje delovne sile in seveda izigravanju predpisov. Žal je v zvezi s tem treba povedati, da takšne vrste neupravičenega bogatenja posameznikov podpirajo celo delovne organizacije, ki bi morale še posebej skrbeti za spoštovanje predpisov in se ravnati po svojih samoupravnih aktih in dokumentih. Konkretno: trboveljska davčna služba prav letos odkriva, da številni občani, ki so priglasili tako imenovano popoldansko, torej postransko obrt, o kateri sicer zakon pravi, da je lahko samo dopolnilna in za konkretne potrebe občanov, postajajo pravi proizvajalci določenih vrst izdelkov ali polizdelkov za potrebe podjetij. Ta jim po posebnih pogodbah ali pa kar brez njih odstopajo potreben reprodukcijski material, popoldanski obrtniki pa na svojih strojih izdelujejo blago v serijah. Pri tem je še posebej zanimivo to, da podjetja sploh ne predpisujejo normativov o porabi reprodukcijskega materiala, zato to nekateri spretno izkoriščajo in z njim proizvajajo še izdelke za svoje potrebe in ga prodajajo zasebnikom in drugim. Davčna uprava je samo pri enem takem „obrtniku“ odkrila letni promet v višini nad 60.000 din. Znani pa so celo primeri, da nekatera trboveljska podjetja dajejo taka dela tudi šušmarjem, torej ljudem, ki niti nimajo prijavljene popoldanske obrti. Gre za razne mojstre in kvalificirane ljudi, ki se zadnji čas celo združujejo in povezujejo v skupine in na veliko proizvajajo polizdelke ali kar izdelke za potrebe delovnih organizacij, ne plačujejo nobenih obveznosti in dajatev ali pa samo nekatere in izkoriščajo tujo delovno silo, jo slabo plačajo, sami pa poberejo največji profit. Davčna uprava je vsem tem kršilcem krepko stopila na prste, podjetja pa opozorila, naj nikar ne podpirajo take vrste kooperacij. -M- po prstih Pri praktičnem pouku Foto: A. Agnič ZASAVSKE KULTURNE SKUPNOSTI PRIPRAVLJAJO RAZVOJNE PROGRAME Na prav| naslov!,, Opozorilo ali demanti’! Končno je prav vseeno, ka^ temu rečemo. Dejstvo je, da je na zaoj njem plenumu republiške^, odbora Sindikata delavce'! družbenih dejavnosti Slo'r nije Slavko Grčar opozori novinarje, naj bi bili pri p° j ročanju bolj natančni. Isteg’ dne je namreč izpod peres?! poročevalca F. S. v DEL1! izšel članek pod naslove!1' ..Negospodarstvo naj povH1' svoje dolgove." Iz poročila, ki govori o konskih ukrepih, predi0! Ženih zvezni skupščini, da W izboljšali likvidnost, je m0' goče razumeti, kot da s° glavni dolžniki gospodarstvu negospodarske dejavnosti, sf pravi interesne skupnosti' samoupravni skladi, saj le'f® poleg družbenopolitični!1 skupnosti navajajo kot dot' nike gospodarstvu. 25 milijard starih dinarje'1 ni dolžno gospodarstvu šoj’ stvo, zdravstvo ali katerakoli druga družbena dejavnost, j® dejal na plenumu tovariš Grčar, pač pa so dolžni pr°' računi družbenopolitični)1, skupnosti. V različne investi' cije se niso spustile družben® dejavnosti, pač pa družbe; nopolitčne skupnosti. Torej ne gre za dolg negospodarstva gospodarstvu, pač pa z8 dolgove družbenopolitični!1 skupnosti gospodarstvu' Tako torej, ko se ta misel natančno razčleni. Vsekakor so besede Slavka Grčarja demanti tega, kal smo čitali v omenjenem p°' ročilu DELA. Glede natančnosti pri navajanju pravil) dolžnikov gospodarstvu pa tu bilo vsekakor koristno pogledati tudi besedilo, ki poslancem obrazlaga omenjeni zakonski ukrep, kajti vsega, kal je novinar citiral v oklepaju, si gotovo ni izmislil, pač pa povzel po uradnem viru. Nismo tega zapisali zaradi poklicne solidarnosti, pač pa zavoljo prepričanja, da je opozorilo treba nasloviti na pravi naslov. S. G. kako dohitevamo? Vštric z družbenim razvoje Najnovejša informacija Zavoda za statistiko SRS nas seznanja s primerjavo porasta povprečnih osebnih dohodkov v letošnjih prvih osmih mesecih nasproti lanskemu istemu obdobju. Glede na to, da že ti podatki govore o velikih zaostajanjih na nekaterih področjih družbenih dejavnosti, lahko -predvidevamo, da bodo razprave o valorizaciji meril iz samoupravnih sporazumov za leto 1972 težavne, saj bo za dohitevanje potrebno zagotoviti precej denarja. Sicer pa naj govore podatki. Povprečni osebni dohodek v Sloveniji Indeks 119 Gospodarstvo 119 Negospodarske dejavnosti 118 Kulturno socialne dejavnosti 120 Šolstvo 121 Znanost 117 Kultura in prosveta 114 Umetnost in zabava 121 g? Zdravstvo 120 Socialno varstvo 119 Družbene in državne službe 114 Družbene organizacije 115 Zbornice 116 Finance in zavarovanje, banke, SDK 112 Socialno zavarovanje 117 Državni organi in pravosodje 116 Izvršni odbori temeljnih kulturnih skupnosti v zasavskih občinah so se te dni lotili priprav za sestavo srednjeročnih programov nadaljnjega razvoja kulturne dejavnosti na svojem območju. V Trbovljah so že imenovali posebno komisijo iz članov temeljne kulturne skupnosti, v Zagorju in Hrastniku pa bodo to storili prihodnje dni. Gre za pomembno delo in že zdaj je očitno, da samoupravni organi teh skupnosti ne bi radi opravili dela na pol ali pa zanemarili katerokoli področje kulturne tvornosti, kot ne želijo tega dela opraviti sami, ne da bi pri tem sodelovalo večje število občanov, delovnih ljudi in drugih zainteresiranih. V tem tiči tudi osnovno spoznanje, da je kultura, kulturna tvornost, sestavni in bistveni del družbenopolitičnega življenja in nadaljnjega razvoja revirjev. Temeljne kulturne skupnosti se seveda zavedajo, da bo moral biti njihov delež pri izdelavi teh programov najizdatnejši, ker so prevzele skrb in odgovornost za to področje udejstvovanja. Vse so že oblikovale nekaj osnovnih izhodišč. Tako ni nobenega dvoma, da bodo v programih posvetili posebno pozornost utrjevanju amaterizma, delovanju in napredku številnih amaterskih društev, njihovih skupin in sekcij. Seveda ne samo zaradi tradicij in zato, ker so bila nekdanja amaterska delavska društva sestavni in bistveni del naprednega delavskega gibanja v revirjih, marveč tudi zavoljo tega, ker so v Zasavju prepričani, da lahko tudi v sodobnih razmerah prispevajo velik delež k oblikovanju človeka in širše kulturne podobe krajev, v katerih delujejo. Razumljivo je tudi, da bo ve- ljala posebna skrb nadaljnjemu razvoju in utrjevanju stalnih kulturnih ustanov, občinskim in podružničnim knjižnicam, slikarskim kolonijam, muzejem in predvsem delavskim domovom, ki so središča kulturnega udejstvovanja v vsaki zasavski občini. Prostore teh hramov bo treba smotrnejše izkoriščati, jih bolj odpreti domačim in gostujočim skupinam in omogočiti občanom, da bodo njihovi stalni obiskovalci. Naposled naj bi v teh programih našle mesto tudi vse druge kulturne dejavnosti, ki v revirjih še niso polno zaživele, pa obetajo postati s1* ne oblike delovanja številij ljudi, to so: vaška prosve11! društva, njihove sekcije in sij pine, podružnične knjižnrg kinematografi in pogostejša t stovanja na odrih tamkajšnj domov. Programi nadaljnjega razvoj kulturnih dejavnosti v Zasa')! bodo morali upoštevati še dn$ potrebe občanov, vsekakor P so lahko jedro nadaljnje kulto ne dejavnosti v teh občinah. 1 bodo nakazali vse možnosti ® še širše sodelovanje ljudi pri PF hovem izvajanju. ■ ? »s v- 'Im SAMO V\ COL COTI Pogovor o kulturni akciji, ki ga je medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti pripravil s podpredsednikom RS ZSS 1. Tavčarjem, je jasno pokazal, daje načelom, pač po zgledu naše vsakdanjosti, dosti laže ploskati, kot jih uresničevati v praksi. S tem pa seveda ni rečeno, da bi morali biti pretirano skromni ali celo nezadovoljni z vsem tistim, kar so v celjski občini v okviru kulturne akcije ali v njeno korist v razmeroma kratkem času vendarle dosegli. Predvsem ni mogoče mimo dejstva, da je Celje po organiziranosti svoje kulturne sfere vsaj;v rahli prednosti pred vsemi drugimi območji na Slovenskem, še zlasti pred republiško kulturno skupnostjo, ki je z igro personalne narave lahkomiselno zanemarila vse druge bistvene funkcije in je še vedno ni čutiti. Ta oko- liščina ni brez pomena, kajti zavoljo nje je bilo nekaj brezbrižnosti do ustanavljanja kulturnih skupnosti v mnogih občinah, kar seveda onemogoča načrtovanje in financiranje skupnih akcij. IGjub dokaj osamljenemu položaju, da tako rečemo, je zlasti ob podpori medobčinskega sindikata delavcev družbenih dejavnosti sicer uspelo začrtati tudi izhodišča za kulturno akcijo, ki pa je za zdaj, četudi gre za trajno gibanje, dejansko samo na pol poti. Treba je dodati, da sta namreč poleg kulturne skupnosti poglavitna nosilca — sindikat in organizacija SZDL omagala že na začetku in da potemtakem za vzpostavitev čvrstejših odnosov med kulturo in delovnimi organizacijami nista kaj prida naredila. Zatajila je tudi občinska organizacija zveze kulturno-prosvetnih organizacij, za- tajile so šole itd. Resnica je, da je kulturna akcija ostala v domeni kulture, to pa predvsem, ker kultura sama načrtuje programe in zavoljo abstinence družbenih dejavnikov teh ne more soočiti s potrebami in željami porabnikov kulturnih dobrin. Pa vendar bi kazalo opozoriti vsaj na izkušnje osrednje celjske ustanove - Slovenskega ljudskega gledališča, ki si je - spet po svoji domiselnosti - utrlo širšo in trdnejšo pot navzven. Navezalo je stike z gledališkimi amaterji in z gospodarstvom, z društvom prijateljev mladine in organizacijo SZDL, pa z republiškim sindikatom rudarstva itd. Tako ši je za lanski praznik OF ogledalo 2 predstavi več kot tisoč kmečkih žena, ki še nikoli niso bile v gledališču. Podobno bo Likovni salon poskrbel za višjo izobrazbeno raven svojih obiskovalcev s posebnim tečajem, omogočil pa bo tudi razstavo izdelkov industrijskih oblikovalcev, ka-terin znanja podjetja ne znajo izkoristiti, pa bodo njihovi predstavniki na kraju samem lahko spoznali, česa so pravzaprav sposobni. Pomembna se nam zdi pobuda, da bi tovarniška glasila seznanjala svoje bralce z informacijami o delu celjske kulturne skupnosti in predlog, da bi kulturno akcijo na Slovenskem redno spremljala morda Delavska enotnostim tudi drugo časopisje. Za Celje pa bo seveda najpomembnejše, če bo uspelo uresničiti zamisel, da bi vse kulturne akcjje skupno načrtovali (torej tudi soudeležba družbenih dejavnikov) in še posebej, da bi se o srednjeročnem programu kulture v javni razpravi izrekli tudi vsi, ki jim je kultura navsezadnje namenjena. N. N. V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici je bil pod pokroviteljstvom akademika Franceta Miheliča zadnjo soboto v oktobru slovesno odprt II. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Zelo zanimiva razstava, ki nas seznanja z domišljijskim svetom naših otrok in njihovim likovnim izražanjem, bo odprta zelo dolgo, vse do 31. marca 1972. Tak° si bo razstavo lahko ogledal marsikdo, ki ga bo pot peljala mimo Kostanjevice. Prireditelji pa že zdaj vabijo k sodelovanju pionirje in njihove likovne pedagoge za III. bienale, ki bo septembra 1973. leta. Na sliki — Božičevič Ana: Mačka; Osnovna šola Ljubljana-Vič, likovni pedagog Ivo Mršnik. •i-vT7IT /%\TCTjr A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je Ml ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MIL^ % la. POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, dcvijjjj Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 26 N-®*5 171TWTr^rriXT^OiT* račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 1 k — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana