SuUtmí »i a«con4-«lai ■t Chicago, II!.. un< PuUI.Wed wkl, . nit w. nth at. CHICAGO, ILfa 30. JUN1JA(JUNE 30.) 1932 LETO — VOL. XXVil, MLUARDE V POMOČ jWPITALISTOM rCSO PRIPOMOGLE K STABILNOSTI Propadanje bank ni še ustavljeno. Nezaposlenost narašča.—Pomankanje vladne kotrole.—Krivi preroki Vsa obetanja Hoovrove administracije za stabiliziranje ekonomskega življenja v deželi ao ae izjalovila. Vladna u-atanova z milijoni kapitala, ki je bil dan na razpolago bankam, ni mogla preprečiti bančnih polomov. Ko je zavalo-vel po deželi fflas, da kreditna korporacija pomaga le v gotovih slučajih, in to samo bogataškim posameznikom, se je sačel nov naval vlagateljev na banke s katastrofalnimi posledicami. fte blizu 800 bank je v tem letu prenehalo s poslovanjem, ki so imele do $500,000,-000 vlog. Kot navadno so prizadeti v njih najbolj revnejši sloji. Prvič v tej krizi se je dogodilo, da je v prošlem tednu in tudi v tem trajal v Chicagu skozi več dni velikanski histerični naval vlagateljev na obe največji banki. V zadnjih par tednih je v Chicagu spet propadlo mnogo bank, skozi nekaj dni kar po pet do osem na dan. Ti polomi so imeli svoj odmev na newyorški borzi, kjer so ¿le cene delnicam še bolj navzdol, medtem ko je borza v Chicagu večinoma v mrtvilu. -:--r— Rekonstrukcijska korporacija s par milijardami kapitala je bila ustanovljena z obljubo, da bo pripomogla k pojačanju industrije in k obnovi obratov. Obetali so, da bo s svojimi krediti pripomogla do zaslužka ti-ločem delavcev direktno in sto-foočem indirektno. Korporacija je izdala že mnogo milijo- HAIi LJUDJE SO V ŠPEKULACIJAH 50 MILIJARD NA IZGUBI Dolavci, mali trgovci, pro-feuonalci, bogatejši srednji doji to mali kapitalisti ao is-v špekulacijah 50 milijard dolarjev. To je pri-*®al predsednik newyorike borze Richard Whitney čla-®u aenatne preiskovalne ko «iaje Norbecku. Teh 50 'lijard tvori isedaj razliko I včerajšnjo "proiperite-to" in današnjo mizerijo ter ^eakroti. Po podatkih, ki i* j« predložil imenovani Predsednik neworake borze, okrog {25 milijonov ljudi Večje ali manjše ▼aoU v špekulacijah z delni Milijoni, ki eo bili W v ž-»pih mnogih ljudi, * ae stekli v žrela velikih To je Vzrok, čemu ae-•et preiskuje. Ugotovili eo, ie marsikateri kapitaliat •elašč pognal cene delnicam **T*for in jih potem u propyl, da je postalo podjetje Wj njegovo. Socialistic ** etranka je svarila ljud-gfr »aj ae išče poboljšan j a "°J*Ca žtvljenskega stanja * ^PekuUcijah * delnicami, vaba je bila prevelika * ¡skušnjavi ae fciiao mogli Ovijati. Zdaj jim je ial, nov ali o obnavljanju obratovanja ni ne duha ne sluha. Nakazani vladni krediti so bili porabljeni največ za odplačilo obresti upnikom korporacij na stare dolgove. Tako bo denar pošel, kriza pa je večja kot kdaj poprej. Industrija delavce še vedno odslavlja. Či-kaški župan je bil v Washing-tonu in apeliral na kongres za pomoč, kajti mesto dolguje učiteljicam, policajem, gasilcem in drugim mestnim delavcem nad trideset milijonov dolarjev na zaostalih plačah. Beda med njimi je velika. Banke nočejo posoditi več in oblast se boji izgredov. Župan je senatorje svaril, naj pomagajo zdaj, kajti pozneje bodo morda prisiljeni poslati vojaštvo v Chicago. Nihče ne ve, koliko časa bo masa še v stanju potrpeti. Nevarnost je v zraku in jo čutijo zdaj vsi — tudi velebankirji. Ko je nedavno odložil predsed-ništvo rekonstrukcijske korpo-racije "general" Dawes, je pojasnil, da je to scoril ker je kriza dosegia vrhunec in se razmere spet na poti izboljševanja. Dospevši v Chicago, kjer je njegov dom, je reporterjem zagotovil, da se blagostanje povrača. Ali že nekaj dni na to se je pričel naval na banke, kakršnega v Chicagu še ni bilo. Časopisje o vsem tem molči ali pa poroča na kratko tjaven-dan. Priobčuje dolgovezna poročila o sporih v demokratski in republikajiski stramki radi prohibicije, toda ekonomskih problemov se izogiba, ali pa jih predstavlja v napačni luči. Ne republikanska in ne demokratska stranka nimata programa, ki bi dajal količkaj garancije, da privedeta deželo iz krize. Ima ga le socialistična stranka. Delavcem in farmarjem bo samo v korist, če dajo slovo strankama, kateri sta odgovorni za sedanje žalostno gospodarsko stanje in za mizerijo med nezaposljenimi ter se otklenejo stranke, ki ima voljo, program in sposobnost odpraviti kaos in ga nadomestiti s , planiranim gospodarstvom po načelih socializacije. Komunisti v Nemčiji gla-sujejo s fašisti V pruskem deželnem zboru in tudi v nemškem državnem zboru se je že dostikrat dogodilo, da glasujejo komunisti za predloge fašistične stranke in fašisti za komunistične. Dne 16. junija je pruski deželni zbor sprejel komunistični predlog, ki priporoča, da naj Nemčija odstopi od društva narodov. Zanj so glasovali komunistični in fašistični poslanci. Predlog za Nemčijo ni obvezen. Istočasno so komunisti predlagali, da naj se kajzerjevi žlahti neha plačevati pokojnino ,a pri tem so fašisti glasovali proti. Dne junija so komunisti in fašisti v pruskem deželnem zboru odvrgli naredbo prejšnje vlade, ki je prepovedovala politične demonstracije, ker dovajajo do pretepov in u-morov na ulicah. TABOR, KAKRŠNIH WASHINGTON NI VAJEN ir i «tau* Pomikanie Nemčiie v reakcijo in fašizem VVashinton je videl že precej demonstracij in par krat so v njemu taborili tudi brezposelni. Ko p« se je zbralo tu do dvajset tiwc veteranov in ae utaborili kot kaka okupacijska armada, spravili v skrbi ne samo ko "»grešnike nego tudi policijska oblast glavnega mesta. Lahko je streljati na stavkarje, lahko je brezposelne označiti s "komunistično sodrgo" tai jih nagnati s plinskimi bombami, ampak to *«o pač bivši vojaki, člani patriotičnih organizacij, ki so prišli, da opozore denarne p atriote na njihove medvojne obljube. Na sliki je taborišče v Simaa tik Washingtona. N 4 levi je šotor Rdečega križa, kjer ao zdravniki na razpolago obolelim veteranom. SEDEM STO TISOČ DOL. DEMOKRATOM ZA VOLILNO KAMPANJO Pred pričetkom nominacij-ske konvencije demokratske stranke prošli teden se je vršil v Chicagu sestanek odličnih demokratov, na katerem je njihov vodja kapitalist Jx>hn J. Raskob poročal, da je zbral v kampanjski fond že nad sedem sto tisoč dolarjev. On sam je že pred tem prispeval sto tisoč dolarjev, vsega skupaj v prošli do te volilne kampanje pa že nad milijon. Kapitalisti demokratom gotovo ne priapevajo tako visoke vsote zato, da se bi borili za ljudstvo, nego, da služijo pro-fitarskim interesom. Raditega ni med demokratsko in republikansko stranko prav nobene razlike. Obe sta služabnici veletatov, ki so okradli ameriško ljudstvo vsega in ga pahnili v mizerijo. . JUGOSLAVIJA V RESNI POLITIČNI, GOSPODARSKI IN DRŽAVNI KRIZI Diktatura izjalovljena. Neizpolnjene obljube.—Opozicija postaja drzna. Slab ugled države v inozemstvu Garner proti radikalcem Predsechiik zbornice poslancev demokratski vodja John N. Garner iz Texasa, katerega je ponujalo Hearstovo časopisje ameriškemu ljudstvu za predsednika Zed. držav, je v enemu svojih govorov dejal, da se bo morala vlada žuriti, "če hoče ustaviti naraščajoče socialistične in komunistične tendence." Garner je v besedah demokrat in zelo navdušen "za ljudstvo", ali v tem slučaju je zahteval' da "naj vlada rabi vsaiko sredstvo v svojem območju," da ustavi nadaljno širjenje radikalizma. Noben državljan, najsibo odličnjak ali preprost delavec, ne bi smel dajati radikalcem nikake vzpodbude, je dejal Garner ia s tem dal trujstjanom razumeti, da jim je zvetft in da od njegove strani ne preti njihovim interesom nikaka nevarnost. Volitve v provinci Hesse Pri deželnozborekih volitvah v nemški provinci Hease so dobili fašisti 32 poslancev preje so jih imeli 27), socialisti 17 (preje so imeli dva), centristi 10 in komunisti 8 (preje 10). Diktatura v Jugoslaviji je v škripcih. Kralj Aleksander je v nevarnosti za prestol. Država je v opasni krizi in v veliki negotovosti. Brutalno vladanje Aleksandrove diktature ni doseglo namena in Jugoslavija je danes v državotvornem smislu na slabšem kot pa je bila ob času proglasitve diktature. Gospodarsko je na robu propada. Ko je Aleksander razpustil parlament in pozval na vlado generala Zivkoviča, je obljubil utrditi kraljevino, odpraviti njene hibe z dekreti in iztrebiti strupeno strankaretvo. O-betal je dalekosežne gospodarske in politične reforme, znižanje izdatkov in pa vlado, katere edini cilj in namen bo služiti ljudstvu. Režimski propa-gandisti v inozemstvu so diktaturo pozdravili in jo potem ves čas opravičevali ali pa slavili. V „ Zed. državah so na kraljevaških slavnostih celo govorili o svobodi, ki jo je deležno prebivalstvo v Jugoslaviji, dasi je ni bilo nič več in nič manj kakor v Mussolinijevi Italiji. Aleksandrova vlada nasilja ni služila ljudstvu, nego vladni kliki. Zatrte svobodščine niso odpravile fanatičnega stran-karstva, pač pa so uničile zdrav razvoj političnega življenja v državi, kar se zdaj bridko maščuje. Hrvatje so nezadovoljni bolj ko kdaj poprej. Tudi v Srbiji sami nima diktatura vzlic svojemu srbetvu popularne podpore. V svetovnem tisku se širijo že dolgo vesti o napetih političnih razmerah v Jugoslaviji, ki meje na revolucijo. Dasi ni verjeti vsakemu poročilu, je vendar dejstvo, da vesti o naraščajoči nezadovoljnosti z Aleksandrom in njegovo vojaško diktaturo ne pretiravajo. Politični umori se dogajajo tudi pod diktaturo in vlada je celo obdolžena, da se sama zateka po svojih agentih k temu sredstvu. Ti očitki niso brez podlage. Celo na Dunaj so že prišli tajni agentje v službi režima, da izvrše politični umor. Dr. Mile Bftdek, ki je bil nedavno umorjen v Zagrebu, je žrtev političnega atentata in odgovornosti zanj dolže vlado. Položaj v Jugoslaviji je danes v marsičem sličen položaju v Španiji v času, ko je diktatura zavozila državo in je diktator Primo Rivera padel, in končno tudi kralj. Oficirji, ki so bili aretirani v Mariboru in obtoženi zarotni-štva proti vladi, so bili obsojeni na smrt, eni pa na dolge zaporne kazni. Cenzura je poostrena. Zborovalne svobode ni nikake. *A vpliv vlade je tako nazadoval, da delujejo opozicijonalci danes mnogo bolj otvorjeno nego pred pol letom. Njih moč med ljudstvom narašča in kraljeva pada. Mnogi se navdušujejo za republiko. Na dan obletnice smrti Štefana Radiča 20. junija so se dogodili po Hrvatski veliki izgredi. Slovenski klerikalci so nasprotni sedanjemu režimu radi svojih vzrokov. Kralj je med dvema ognjema. Ce vztraja pri diktaturi in jo poostri, (Nadaljevanje na 5. strani.) Nemčija je z eno nogo že v monarhiji. Pod vlado junker-j a Franz von Papena so postali fašisti privilegirana skupina. Njihova privatna armada je spet dovoljena in otvorjeno grozi, da bo zatrla protivna gibanja s silo in proglasila pre-ki sod. Izgredi se dogajajo dnevno, v katerih je mnogo oseb ubitih in ranjenih. Organizirano delavstvo straži socialistične liste, s tiskarne in dvorane. Dne 25. junija so fašisti udrli v urad in tiskarno socialističnega dnevnika Voerwarts, toda so jih tiskarji odgnali. Socialistična stranka je izdala proglas, v katerem izjavlja, da bo delavstvo bra-državljanske svobodščine n svojo organizacijo z vsemi močmi, ki so mu na razpolago. Pretepi med fašisti in komunisti so vsakdanji dogodek. Fašiati operirajo z geslom "boj j udom". Ljudstvu vbija-jo v glavo, da s0 židje vzrok gospodarske krize v Nemčiji, zato jih je treba zatreti in z njimi vred "njihov marksizem". Kajzerjevci zdaj odprto propagirajo pdvratek monarhije. Ciani Franz von Papenovega kabineta so monarhisti po mišljenju. Hitlerjeva stranka ljubimka s kajzerjevimi sinovi in nacionalist Alfred Hugenberg je na javnem shodu izjavil, da je njegova stranka za odpravo republike in uspostavitev monarhije. i * , Fašisti zahtevajo, da naj vlada proglasi preki sod in zatre delavsko gibanje s silo, če pa jim ne ugodi, bodo vzeli policijsko oblast v svoje roke. Zahtevajo dalje, da naj se v Pru-siji odslovi vse policaje, ki so socialisti po prepričanju, komunistično stranko pa naj se proglasi izven zakona. Bavarska vlada se je zoper-stavila kabinetu pruskih jun-kerjev v Berlinu in pravi, da ne bo dopustila kršenje pravic, ki jih daje nemškim deželam weimarska ustava. Temu stališču Bavarske se je pridružilo tudi par drugih dežel rajha. Položaj v Nemčiji je napet in so v njemu tri možnosti: 1.) Vstop fašistov v vlado in proglasitev fašistične diktature. 2.) Poskus demokratičnih struj, da si "pribore vlado. 3.) Poostritev diktature pod sedanjim režimom. V enem ko drugem slučaju je civilna vojna skoro neizogibna. Za enkrat je situacija najbolj v prilog fašistom, ki imajo vsled gospodarskega kaosa med neukim ljudstvom veliko in naraščajočo zaslombo. Ali že zdaj, ko je na krmilu njim prijazna vlada, ima to ljudstvo priliko spoznavati, da se razmere ne izboljšujejo in da so fašistične obljube samo prazne obljube. Če se delavstvu v teh kritičnih dneh posreči preprečiti fašistično diktaturo, bo začela Hitlerjeva zvezda kmalu zatonjevati in Nemčija bo ohranjena mir* nejšemu razvoju. Zaplemba premoženja bivšemu španskemu kralju Španija je zaplenila vso imovino bivšega kralja Alfonz**, ki je znašala v gotovini in vrednostnih papirjih $2,500,000, poleg gradov in palač. Alfonz ni revež, ker je v času svojega vladanja vlagal visoke vsote tudi v inozemstvu, katerih Španija ne more zapleniti. Velik dolg učiteljem V Chicagu je uposljenih ▼ javnih šolah 14,000 učiteljev in učiteljic, katerim dolguje občina na plačah od lanskega aprila blizu dvajset milijonov dolarjev ali vsakemu povprečno $1,500. Le tu in tam dobe nekaj plače za teden ali dva, ostalo pa jim bo mesto plačalo, kadar dobi te milijone pri komu na posodo. Vprašali so za posojilo tudi kongres, ki ga je odklonil. Nov socialistični list Socialistična stranka bo začela s 1. avgustom izdajati poseben kampanjski list, ki ga bo razpečavala na shodih in kjerkoli bo prilika. Izhajal bo tedensko. Urejeval ga bo Edward Levinson. Za 16 številk znaša naročnina 50c. ZA IN PROTI OBOROŽEVANJU Odbor za agitacijo med u-nijskim delavstvom Eksekutiva socialistične stran-ker je izvolila poseben odbor, čigar naloga je voditi agitacijo za socialistično listo v unijah in jih pridobiti /a sodelovanje s soc. stranko. Med drugimi sta v tem . odboru J. J. Handley, tajnik wisconsinske delavske federacije, in James D. Graham, predsednik delavske federacije v Montani. Na taj sliki so amoriiki vojni m.trum^h, kaftori iulada batala v «rak« valiko prej pradno ga mor* clovok vidvti ali slilati. Ko matrumoriti saana-mu j« jo bližajoča aa Ulalo, aa vojaki labko pripravijo • •▼o jim i topi sa , bardiranja aoroplanov. Vsa to jo sicor k* sa "obrambo", kor j* mir ia^ dalja manj siguran. Vsa vlada govora pra«{ milftarfemu im ao aa*opana na; rasoroiitvanih lumfaramcab, ali njA iadatki v 1 voiajo. _ . f • y • m • i iletarec" delavski list es misleče čitatel)e. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE Je Se Ze PROLETAREC - ^^^ Slabi časi in delavski tisk Medtem, ko je dobri dve leti nazaj še vse kapitalistično in l&kajsko časopisje lagalo o prosperiteti, "katere v tej deželi ne more ničesar omajati", je socialistični tisk že leta 1928 SVARIL delavce, da naj ne nasedajo praznim obljubam, da naj se ne dajo varati propagandi za "pivo" in Hooverjevi "prosperiteti", nego naj glasujejo tako, kakor bo njtm v korist, kajti NA PRAGU JE KRIZA. Štiri leta je od tega. Glasovali so, kot so jim naročili s spretno kampanjo kapitalisti. Potrošili so v agitaciji za Smitha in Hoovra nad dvajset milijonov dolarjev, in ker med republikanci in demokrati ni razlike, trošijo toliko milijonov zato, da zbegajo volilce in jih odvrnejo od stranke, ki resnično zastopa ljudske interese. Ljudje, ki trdijo, da ameriško d«l»v»tvo ne bo nikoli imalo SVOJE stranke, trdijo to, KAR 2ELE kapitalisti. Zato so deležni oglasov in podpor, zato morejo kakega svojega človeka spraviti po lestvi navzgor—vse NA STROŠKE NEMISLEČEGA delavstva. Socialistični tisk je bil z delavstvom v VSAKEM slučaju—v "dobrih" in "slabih" časih. Povprečen delavec to zelo slabo vrača. V "dobrih časih" se odreka delavskemu listu z izgovorom, da mu ni nič hudega in da je vsakdo "samo zase", V "slabih časih" pa se izgovarja na—slabe čase in zahteva, da naj mi kaj naredimo zanj—pa nam bo verjel itd. Ako ne bi bilo še toliko stotisoč takih delavcev, ne bi kapitalistični tisk vodil vso deželo za nos, ne bi bila mogoča korupcija kakršna je razpaiena v tej deželi, in Zedinjene države ne bi bile BREZ SOCIALNE ZAKONODAJE, ki so v tem oziru izmed vseh industrialnih dežel na svetu NAJBOLJ nazadnja- ške. r Delavci, negujte SVOJE liste! C1TAJTE jih, ker ne izhajajo radi pro- fita, kakor kapitalistični, nego radi va», in branijo vaše interese v "dobrih" in slabih časih. Porabite vsako priliko za širjenje "Proletarca". UČITELJICE V CHICAGU ZAHTEVAJO PLAČO Konferenca JSZ v zapadni Pennf Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice s delokrogom v zapadni Pennsyl-vaniji se vrši v nedeljo 31. julija v Slovenskem domu, MOON Nihče ne more služiti bogu in belcebuhu obenem. Delavci, kateri izdajajo denar za take časopise, pomagajo širiti strup med ljudstvom in jačajo moč tiranov. Časopis fkateri se bavi samo s Mepetavostmi in praznimi brezpomembnimi novicami, da RUN, PA. Prične se točno ob tako kaže svojo "nepristranost" 10. dopoldne D. S. T. je slabši od onega, kateri od- To bo prva konferenca po prto priznava delavstvu so- IX. zboru JSZt Na dnevnem vražno pripadnost. Slič*" redu bo poročilo delegata in vVC* Y Y0lči*~ V.«, drugih zastopnikov o a boru, J ODiaciiu. — - "j. Ali vladajoči razred podpira ^^octle in razprava o aonven- socialistično ali drugo napred- ciji soc. stranke v Readingu, no časopisje? Ne, nikdar! Sa- Psu, o naši agitaciji, naši kam- mo delavstvo je tako nespa- panji in shodih, o agitaciji za metno, da uničuje svojo moč in Proletarca m naše klube, o de- pomaga svojemu največjemu lu Prosvetne matice, o po lož a- sovražniku. ju med premogarji itd. Vsi klubi in društva Prosvet-' Milwauski špekulatorji, ka- matice NAJ IZVOLIJO ZA- teri so lastovali, ali še lastuje-STOPN1KE. Na konferenco Jo velike komplekse stavbišč »o vabljeni tudi drugi člani in zunaj mesta, dolgujejo na dav-eomišljeniki. j1"*1 P<>1 milijona dolar- Po konferenci ob 2. pop. bo J6V» predavala s. AN NA P. KRASNA o ženstvu v delavskem gi-banju. Ženske, moeki in mladina je vabljena, da pride na to predavanje v obilnem številu. JACOB AMBROŽ1Č, tajnik. S spretnimi manipulacijami so dosegli, da je mesto izdalo ži in zvijač s katerimi se od ča-sa do časa odlikuje ameriško časopisje, oziroma ameriške revije. V zadevi zloznane inžinjer-jeve žene Mrs. Grady, katera je v Saturday Evening: Post pri-občevala skrajno bedaste in lažnjive članke proti sovjetski Rusiji je Miss Stearns nastopila tako odločno, da je uredništvo takoj prenehalo z dvižnimi članki. Predvsem je predložila dokaze iz angleškega časopisa v Moskvi in potom o-sebnih poeem od znanih Američanov v Rusiji, da je Mrs. Grady grdo lagala, k0 je pisala, da je bila izgnana iz Rusije, ker je priobčila neki neum-i ni dogodek med iz vode rešenim dečkom in njegovim rešiteljem, glede Stalina. Predložila je nadalje dokaze, da je bil Mr. Grady odalovljen iz sovjetske službe zaradi njegove nesposobnosti. Njegovo znanje ni niti približno odgovarjalo v pogodbi navedenim fak-tom. Ker je bil Mr. Grady na Nad štirinajst tisoč učiteljic In učiteljsv v Chicagu ni ddbilo plače, ' razen nekaj tednov, že od aprila lansko leto. Občina jim dolguje povprečno $1,800 vsakemu. Skupno jim dolguje nad 20 milijonov dolarjev samo na plačah. Tudi policaji in drugi mestni delavci M dobivajo že več mesecev plače. Župan Cermak je šel z več drugimi predstavniki mesta prosli teden v Washington, kjer ja apeliral na kongres, da naj naklosu Chicagu $81,500,000 posojila. Senat je apel odklonil vzlic temu, da ao člani čermakove komisije slikali položaj v najtemnejših bsirv^i. C® mesto ne dobi poeojila, je nevarnost, da bodo policaji odpovedali pokorščino, da bodo začele g lad ne učiteljice Z vse drugačnim poučevanjem m da so v takih iokolščinah vse možnosti za velike krvave izgrede ter razdejanja. če se to zgodi, bo morala zvesna vv|ada poslati v Chicago vojaštvo. "Za omilje-nje situacije naj se naj prvo pobriga država Illinois, banke v Chicagu pa naj mestu posodijo potrebno vsoto, pa ho problem začasno r*»«""» j« bilo mnenje večine senata. Na tej sliki ao učiteljice, ki so imele proteetni shod v Grantovees parku. Zahtevale ao, da se naj mesto pobriga in jim plača zaostalo mezdo. V ovalu je župan Cermak, Id je sprejel v mestni hiši deputacijo učiteljic m obljubil sto^ti kar bo v njegovi moči, da se jim pomaga do zasluženega denarja. » <#> •• pa velja še vedno prejšnji ko», to je, da mora nabrati zanje približno 30,000 podpisov Soc. stranka v Ohiu torej ^ na glasovnici. Njeni predstavniki se bore proti prej omenjenemu reakcionarnemu zakonu Ako ne bodo uspeli, bodo socii-listični volilci napisali na glt. sovnico ime socialističnega predsedniškega kandidata in g tem pokazali reakciji, da Si pravice izbiranja med kandidati ne puste vzeti. • ogromne vsote za kanalizacije! ta način ob zelo dobro plačano Spartakove beležke Napočil je čas, ko bo tudi ameriško delavstvo moralo zadeti z odločnim bojem proti obstoječemu krivičnemu družabnemu redu, ker razmere so postale neznosne. Moralo bo • napovedati boj vsemu, kar ga zavaja in drži v nevednosti. Predvsem je potrebno odstraniti iz delavskih * hiš lažnjivo buržoazno časopisje, ker drugače je težko razširjati spoznanje in resnico. Vsi tisti, ki trpijo vsled teh krivičnih razmer, se morajo pričeti zavedati, da je tako časopisje, posebno če nosi delavstvu prijazno krinko, najhujši strup za delavstvo in najsilnej-ša opora vladajočega razreda in druge izboljšave; sedaj so vsa ta stavbišča brez vrednosti in bodo še dolgo v bodoče. Kričava ameriška reklama je službo, je njegova žena pričela Rusijo sovražiti in se je hotela na ta podel način maščevati. Urednik tednika Satur- bila tudi v tem slučaju skrajno] day Evening Post je priznal, da uspešna. Lahkoverni ljudje so kupovali, brez da bi upoštevali gospodarske razmere. Nekateri so si gradili drage hiše, medtem ko so špekulanti polagali "nove ceste" in določali tudi že imena, ki bodo v veljavi mogoče v 50. letih. Toda tako je pod kapitalizmom. Socialisti so že pred leti zahtevali, da bi mesto samo gradilo male lepe domove in jih prodajalo ljudem za lastno ceno, na lahka odplačila. Nasprotniki so to označili za boljševizem. Ako bi socialistični načrt bil pred kakimi desetimi leti uveljavljen, bi ne bilo sedaj teh velikih izgub. Mesto bi lasto-valo vsa ta zemljišča in gradilo nove dele mesta po natančno določenih načrtih, brez špeku-lativnih namenov in tako bi ne Nekateri časopUi trtijojb ^ sedaj ^ ra20ČaranJ ln nepotrebnih dolgov. ao nestrankarski, toda v so prehinavski, da bi pokazali svojo pravo barvo. Tudi v razrednem boju velja je vodstvo lista napravilo napako, ko se je poslužilo dotič-nih člankov brez najmanjših tehtnih dokazov. Miss Stearns je izjavila, da je bila po čita- Nasveti za pojačanje agitacije v prid JSZ Bridgeport, O. — Na redni seji kluba št. ll dne 19. junija smo razpravljali 6 nailnln in Sredstvih za pojačanje agitacije v prid JSZ in Proletarca. Delegat našega kluba na IX. rednem zboru je imel v ta namen priporočila, ki pa na zboru zaradi omejenega časa niso prišla v u pošte v, zato so bila vzeta v pretres na klubovi seji. JSugeetirano je, da ^j bi se pod okriljem JSZ podvzelo sklicevanje shodov po vseh naselbinah, kjer mogoče. Za privlačnost teh shodov naj se p revi. aj a filmske slike o našem delavskem gibanju, naših priredbah, konvencijah, o uspehih socialistične administracije na Dunaju, filme iz sov. Rusije in o delavskem gibanju vobče. Slike naj se spremlja s predavanjem. Na vsaki A taki priredbi bi imeli tudi kampanjski govor v prid lista in stranke. Seveda so s tako akcijo stroški, poeebno z nabavo instrumenta in drugega, kar je k temu potrebno. Sredstva naj bi preskrbeli klubi, potem pa se Prihodnja seja kluba št. 11 bo tretjo nedeljo v mesecu, to je 17. julija ob 10. dopoldne. Člani, pridobite do tedaj čimveč delavcev za pristop v klub. Dajmo svoje sklepe za pojačanje šgitSčije tnal izvajati, pa je uspeh zagotovljen. Joeeph Snoy. bi morala vsa stvar voditi t? jTo«"L ko, da se bi izplačevala s svo- ¡T* jT/«.T nju prvega članka prepnCana ..... ... boditev. J F B Jimi dohodki. Klub št 1 v kampanji za nove člane „» Chicago, 111. — Na prošli seji kluba št. 1 je bil izvoljen poseben odbor 7. članov, čigar naloga je voditi agitacijo za pridobivanje novih članov v klub. V tem odboru so Anton Medved, John Hujan, Rok Bo-žičnik, John Sprohar, Anton Andres in Angela Zaitz; avtomatično je priključen temu odbbru tudi klubov organizator Chas. Pogorelec. Zaradi nominacij kandidatov v odbore JSZ, strankinega referenduma o točki v platformi, ki se tiče vprašanja prohibicije in drugih poslov na tej seji ni bilo diskuzije. Na prihodnji bo predaval s. Donald J. Lotrich o konspiraciji, ki je poslala v ječo Tom Mooneyja in Billing-sa ter o akcijah za njuno osvo- o lažnjivosti vsebine, ker je bilo v vsakem stavku preveč strupenega sovraštva in nobene logike. To pač dovolj jasno priča, kako globoko je padlo ameriško časopisje, kateremu ni za dosego namena že nobeno sredstvo prepodlo. Spartak. tr . . . . , i Iz poročil je bilo razvidno, Kaj je mnenje članstva^ dru-da w udeleži Q naáih čla. gih klubov o tem nasvetu? Seja, na kateri smo o tem razpravljali, je bila jako zanimiva. Pristopila sta dva nova člana. V bližnji bodočnosti skliče klub shod, na katerega bosta pozvana za govornika Joseph Martinek, urednik češkega socialističnega lista Delavec v Clevelandu, in Olga Vehar, od ravn0 tam.' Za socialistično stranko vlada med delavci vseh narodnosti veliko zanimanje. Reakcija v Ohiu se je sicer zavzela, da nam s svojo drastično po- nov, članic in somišljenikov strankinega piknika, ki se vrsi v nedeljo 10. julija v Elm Tree Grovu na 6542 Irving Park Blvd. Peljite se po tej ulici s karo cestne železnice ilo kon- Kampanjski fond Js Ss Zs IV. izkaz. V kampanjski fond JSZ. so v svrho agitacije za naše kandidate in jačanje soc. stranke prispevali sledeči: Chicago, III. John Cheroa-zar, $2; po $1: Frank Zaitz, Math Skrinar, Ivan Molek, Fred A. Vider; Frank Margol-le, 80c; po 50c: Ignac Schmidt, Steve Malnarich, Anton Trojar, J. Zupančič, Math Majerle, ?t-ter Majerle, Peter Movrin, Anton Garden; Neimenovan, 45c; po 25c: Nick Baloh, Fred Ni-robe, Anton Marinšek, Jos. Svi-gelj, An na Hribar, Frank Jur-ca, Francés Vider, Jennie Su-šan, William Lepčin, Joe Golob, Frank Berovec, Peter Sto-par; Cicero: Fany Kurent, Valentin Kurent, Francés Kozak in Kristina Turpin; M. Abram, 20c, skupaj $15.45 (nabral An-drew Miško). B ur ge t tsto w n, Pa. Neimenovan, $1; Frank Laurich, 50c; Anton Jeram, 25c, skupaj $1.75 (poslal Anton Jeram). West Park, O. Klub št. 6 JSZ. $2.35, (nabral JtiiS. San-kar). Oglesby, III. Klub št. 3 JSZ. $10.00. Bridgeport, O. Klub št. 11 JSZ. $1; po 25c; Mike Jerala, (Moon Run, Pa.), Joseph Snoy, Tony Kravanja, Florian Pishek (Neffs), Rozi Skoff (Barton) skupaj $2.25 (poslal Joseph Snoy). * Power Point, O. Had Tušek, 32c; po 25c; Jacob Bergant in Steve Chuck, skupaj 82c (poslal Jacob Bergant). Chicago, III. Po $1: Jacob in Mary Muha in Joseph Kotar (Detroit) skupaj $2.00. — Po 50c: Joseph Gerbajs; po 25c: Martin Gornik, Joe Oblak, Agnes Mayerle, Anton Drešsr, Louis Volk; Ludvik Katz, Ro-. . , man Leskovšek in Paulina Dr INonumranje socialističnihEich» sk"p*j $2.75 (nabral John Rak). Cleveland, O. Po $1: August Komar, Milka Babnik, Rudolph Božeglav, John Metelko; po 50c: Vincenc Jurman, Louis Kulovec, M rs. Joseph Turk, Louis Ulle; po 25c: Rose Pa-gon, George Turk, Stanley Pa low Springsu. Vstopnice v predprodaji so po 25c. Pri vhodu jim bo cena višja. V nedeljo 23. oktobra vprizo-ri klubov dramski odsek veliko Cankarjevo dramo v 5. dejanjih "Hlapci''. Pod okriljem kluba št. 1 je mladinski odsek aranžiral do-zdaj dva ulična shoda. Shod dne 23. junija je imel še večjo udeležbo kakor prvi. Otvoril ga je Oscar Godina, glavni govornik pa je bil dr. R. B. Green. Na pri&šli seji je klub zaključil naročiti večje število socialističnih kampanjskih znakov in platforme, ki se jo bo razpe-čavalo na naših shodih in drugih priredbah. Aktivni v zbiranju prispevkov v kampanjski fond so dozdaj A. Miško, Justin Zaitz, Chas. Pogorelec in John Rak. — P. O. kandidatov v Ohiu Leta 1929 je ohijska legislatura brez kakega razglašanja v časopisju poostrila volilni zakon, katerega namen je manjšinskim strankam onemo gočiti politično delo. Prejšnji gon, Laddie Pujsdar, Ivan Babnik ; Leo Jevc, 20c; Jerry Ro-žanc, 15c; Neimenovan 5c,sku-' $7.65 (poslal Ivan Babnik >. Skupaj v tem izkazu $45.02, prejšnji izkaz $160.36, skupaj $205.38. zakon je dolbčal ,da mora vsaka stranka, katera pri prejšnjih volitvah ni dobila predpisani odstotek glasov zbrati 30,-000 podpisov, če hoče biti na glasovnici. Omenjenega leta pa je ta zakon poostren toliko, da mora stranka dobiti najmanj 10 odstotkov od vseh oddanih gla- Thomas v Washingtonu Na shodu veteranov svetovne vojne, ki so zbrani v Washingtonu da si izvojujejo bonus, je govoril Norman Thomas, ki jim je tolmačil, da bodo za svojo stvar dosegli več, stavo prepreči nominiranje kandidatov, toda socialistično gibanje bo napredovalo vzlic takim zaprekam. 0 m 9 če se bore za zavarovanje de- I lavcev proti brezposelnosti in Znani milwauški predavate-, za takojšnjo pomoč nezapos- geslo: Kdor ni z nami, je pro- ljici Miss Lucie M. Stearns gre ljenim. Nad 5,000 veteranov ti nam. I zasluga za omejitev podlih la- ga je poslušalo. KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI lelite svojim priredbam čimveč moralnega ln gmotnega uspeha? >é »S » >* ilni f^. .OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i Ko to pišem, je stavka pre-mogarjev še vedno popolna. Sest rovov si, prizadeva obnoviti obrat pod protekcijo deputi-jev in milice, a brez uspeha. Več stavkarjev je bilo aretiranih. Revščina je neznosna. Člani našega kluba so vsi na stavki. Ce ta mizerija ne odpre delavcu oči, potem ni upanja, da se bo sploh znalo otresti se sta rih strank. Zavladale pa bodo take suženjske razmere, kakršne so obstojale pred stoletji. ca, kjer je imenovani piknisKi, sov, in šele potem se jo smatra vrt. Klub št. 1 prireui v nedeljo 24. julija izlet v forest preserve nad Stežinarjem v Willow Springsu, na katerega je vab- Socialistični kandidatjev Wisconsinu za legalno stranko in ima pra-, Socialistični kandidat za fo-vo do rubrike na glasovnici vernerja države Wisconsin J« brez peticij. Ce pa te pravice Frank B. Metcalfe; za kandi nima, pride na glasovnico le, data v zvezni senat je bil na aTo nabere toliko podpisov, da socialistični listi nominiran Enu' "K* '"»"-I "" *"» --- ------------------ «---«----- » -------------------------------««ril ljeno članstvo in drugi rojaki.| tvo» ijo 15 odstotkov volilcev v Seidel, za podgovemerja wu državi, kar pomeni, da bi ino-jliam Coleman, Arnold Zander rala za Thomasa in Maurerja za državnega tajnika in Geor zbran okrog 300,000 podpisov.'ge Eaglehill za državnega bla Za kandidate v državne urade gajnika. "Sava" "moon- Klubov pevski zbor bo imel svoj običajni light" piknik v soboto 13. avgusta na Keglovem vrtu v Wil- V PRIHODNJI ŠTEVILKI NOVA POVEST "SMOLA KAPITALISTA MEJACfl onvencija H.B .Z. (Nadaljevanje.) Dvomim, da je bila v zgodovini hrvatskih podpornih organizacij katera konvencija bur nejša, kot je 111. konvencija| Hrvatske bratske zajednice v Garyju, Indiana. Na tem njenem zborovanju vidimo proces prehajanja^organizacije iz ekatrema radikaliz-ma v ekstrem reakcije — po zaslugi otročje in bedaste taktike komunistov. Komunisti, ko pišem to poročilo so še vedno "solid block" in glasujejo ter ploskajo ali pa razgrajajo na povelje. Narodnjaški blok je enoten edino v namenu, da se komunistični "revoluciji" v H. B. Z. zavije vrat. Takozvani prosvjetaši so med dvema ok njema. Ker smatrajo komuniste za provokatorje in nevarne obstoju Zajednice, glasujejo največ z narodnjaki. Na konvenciji v Pittsburghu 1.1921 so bili današnji prosvjetaši še komunisti, ali pa so bili somišljeniki komunističnega gibanja in so takorekoč vodili konvencijo. Konvencijo v De-troitu in konvencijo v Cleve-landu je tudi nadvladoval komunistični vpliv. Šele na kon- venciji v St. Louisu pred 3. leti p »¿eben fond-v vsoti tri tisoč je začel komunistični vpliv za dolarjev za dnevno izdajanje "Kadnika" med konvencijo. Ta začasni dnevnik po avoje po- tonjevati in na tej so komunisti edino še v vlogi opozicije. Je( ned njimi nekaj sposobnih de-'niaga k razburljivim prizorom ULOVLJENA V ZRAKU legaiov m precej iakrenih ljudi, ki mislijo, da služijo dobri delavski stvari. Pač ne poznajo pustolovcev, ki se igrajo radikalizmom sebi v zabavo. Treba je namreč vzeti v obzir, da jih je nekaj tudi v "narodnem*' bloku, ki so bili preje komunistični vodje, npr. predsednik konvencije Boič. Voditelji proevjetašev so bili prej voditelji hrvatskih komunistov. In tako se danes ti voditelji pre-kljajo na stroške članatva, v resnične probleme, kot je npr. bolniški sklad, pa so se "poglobili" prav malo in večinoma nič. Sestanki ob večerih se vrše kakor prve dni. Nekateri ao zelo burni, posebno narodnja-Ški, medtem k<* so komunistični jako "disciplinarni". Na njih dobivajo delegatje navodila, kako jim je treba postopati v manevrih, da ukanijo večino narodnjaškega bloka. Ke munisti so več tednov pred kon- na konvenciji. V izdaji z dne 21. junija je priobčil na prvi strani na senzacionalen način odkritje, da so vzeli trije glavni odborniki pri Pittsburgh A-merican Bank and Trust kom-paniji posojila v skupni vsoti nad $10,000 ne da bi dali za povračilo kako garancijo v imovini. Dotična banka je namreč propadla in z njo vred precejšnja vloga, ki jo je imela v nji HBZ. Tak list gre seveda iz rok v roke in je treba prizadetim veliko pojasnjevati ter tolmačiti. Vendar pa Rad« nikovo razkritje naslednje dne ve konvencije ni doseglo zaže-ljenega cilja, pač pa je pod- Glon Waltars in Jam- Howard «ta utikotapljala alkohol fa Mokiko * ¿•d. drs.ro . ojnoplanon.. Ko u> ju uradniki Rroki biči jako». oddolka oau-m ' - - - »-lui* latala i„ ju «Joli. V n^na^^C žgalo fanatizem narodnjakov " d°¡¡¡J1 lso •*,?no,' ""^¡"f «ikofcoia. Na .liki - *idi, da j« jo „.m, proti "ljevemu krilu". ^JTJ^^^ ^ ' ^ f& 2 Neodgovornost in nezmožnost konvencije reševati vitalna vprašanja Zajednice, se je med drugim pokazala posebno v razpravi o bolniških skladih. Bolni člani, med katerimi je po splošnem priznanju veliko si-vencijo Obirali po vai Ameriki mulantov, jemljejo več podpo- re nego znaša skupni asesment v ta namen in deficit pokrivajo izredne doklade ter transferi-ranja vsot iz drugih virov, ki pa so zdaj tudi izpraznjeni. jem lestvice za bolniške pod pore, kakor jo je predlagala Jugoslovanska bratska federacija. Omenil sem že, da j0 je velika večina potem vzlic nje- Prosvetsia matica In kulturno delo Poročal na IX. zbora JSZ 28.-30. maja 1932 Ivan Molek Na pesmi socialne vsebine smo bogatejši, posebno za čitanje, recitacije in deklamaci-je. Teh smo v zadnjih letih precej ustvarili iz svojih moči in naše publikacije hranijo že krasno zbirko pesmi socialnega motiva, s katerimi Prosvetna matica lahko postreže organizacijam za vse prilike in vsako slavnost. Ni mi treba posebej opozarjati naših delavskih pevskih zborov, da je njihova dolžnost, da vselej in"bb vseh nastopih goje delavsko pesem. Večinoma se zbori zavedajo te dolžnosti in jo izvršujejo, ali ponekod še vedno skromno. Kakor delavski dramski odseki še vedno delajo grdo napako, da vlačijo aa oder razen "trash" takozvanih narodnih iger s svojimi, lažnjivimi ^herojskimi karakterji, tako se tudi pevski zbori preradi poslužujejo narodnih pesmi. Nekatere narodne pesmi se podajo umetnikom, ki jih znajo mi-mično interpretirati, ampak iz ust diletan-tov, ki stoje na odru kakor lipovi bogovi, je taka pesem brez efekta. Več proletarskih pesmi na delavske odre! — Ena oblika proletarske umetnosti je še, ki ni pri nas v Ameriki še čisto nič znana in je prav lahko izvedljiva. Po Evropi je že zelo razširjena, posebno v Nemčiji in Rusiji. To so zborne deklamacije, ki jih izvajajo večji ali manjši zbori moških in žensk. Na ta način se lahko predvajajo kratki igrokazi ali cela zbirka izbranih socialnih pesmi z dekla-miranjem. Toplo bi priporočal Prosvetni matici, da zbere primerne komade in uvede to umetnost tudi pri nas. To bi bilo nekaj novega za naše odre, in prepričan sem, da bi imelo velik efekt. Prosvetna matica publicira knjige in bro-iure leposlovne, znanstvene in politično-eko-nomske vsebine in v mejah svojih sredstev vrši dobro ta del svoje naloge. To delo mora nadaljevati, zlasti na polju socialnih ved. Slovenci v splošnem smo zelo revni na znanstveni literaturi. Kar imamo, so drob-tine, ki smo jih dobili po vojni. Zelo nam manjka knjige, ki bi v naj polj udnejši besedi, razlagi in z najpriprostejšimi primeri poenostavila bistvo sočializma. Za našo agitacijo bi bila teka knjižica jako potrebna. Žalostno dejstvo je tudi, da Slovenci še danes nimamo občne zgodovine, ki bi bila kaj vredna; niti poštenega pregleda občne zgodovine nimamo. Ali naj čakamo na tako književno delo v sftari domovini? Mislim, da bi se Prosvetna matica lotila zelo hvaležne naloge, če bi pripravljala gradivo za pregled občne zgodovine z znanstvenega in materialističnega stališča. Poznanje zgodovine, prave zgodovine, je delavcu jako potrebno, ker dru-ff&če nima pojma o razvoju človeške družbe. Večkrat je že bila med nami izrečena že-Ija, da bi Prosvetna matica izdajala leposlovno in poljudno znanstveno socialno revijo. Taka revija, čeprav bi izhajala Je trikrat »li štirikrat na leto, bi nam bila silno potrebna. Sotrudnikov imamo sami dovolj, da bi jo lahko napolnil. Toda večne finančne kri- v katerih bredemo od leta do leta, nam n« dopuščajo tega. Ideja aocialne revije pa ne sme umreti; čakati mora živa svojega poroda. Kajti, če hočemo, da bo Prosvetna matica res to, kar smo ji namenili: centrala delavske izobrazbe in višja šola za naše delavstvo v Ameriki, ne smemo niti en dan umakniti izpred oči vseh teh projektov in načrtov. Med tem pa se mora naše delavatvo veliko bolj zavedali važnosti in potrebe te svoje u- stanove. Glavna podpora mora priti iz naših vrst. Ne zanašajmo se preveč na prijatelje, ki so danes z nami, jutri pa proti nam. Podpora naprednih organizacij nam je dobrodošla, če pride z iskreno željo in namenom, pa naj bo še tako skromna — toda podpora, ki jo prispevatelj prinaša pod vtisom nekake prisiljenosti in jo izroča z godrnjavostjo, kakor da je naša Prosvetna matica nekak "racket", taka podpora je grenka in jaz bi • rajši videl, da je ni. Skrbimo rajši, da utrdimo in razširimo lastne organizacije, klube, po vsej deželi, da bomo mogli sami financirati svoje kulturne ustanove. Kulturno delo Prosvetne matice mora iti sporedno z našo politično akcijo in oboje se mora vzajemno podpirati. „V nekaterih ozi-rih je kulturna akcija za nas važnejša kot po-^litična, ker je prosvetna akcija podlaga, je šola za politično. Predno more priprosti delavec dobro razumeti socialistično politiko in ves, s to politiko zvezan kompleks ekonomskih in socialnih dejstev in problemov, mora prej biti v naši delavski šoli. Socializem pa ni samo političen; je tudi socialna in ekonomska veda, je vprašanje etike. V okvirju socializma je cela kopica znanstvenih teorij in socialne filozofije. In predno delavec vse to pravilno pojmuje, se mora učiti, je vse zaman; neprenehoma se mora učiti. Ta nauk, ta šola, ta propaganda socialističnih principov, mora biti poljudno razlagan in nadrob-ljen ne samo v naših političnih časopisih in ne samo v naših poljudnih revijah, temveč tudi v noveli, romanu, drami in pesmi. Z drugimi besedami: mi moramo delavce učiti socialistično misliti, govoriti, igrati in peti. To je smisel proletarske kulture in izobrazbe. Zato je kulturna akcija, akcija splošne delavske izobrazbe s tiskom in predavanji, za nas važnejša kakor politična akcija. Socialistično delavstvo v Evropi se veliko bolje zaveda te resnice kot pa ameriško socialistično delavstvo. Socialistična stranka v Ameriki polaga vso važnost v politično akcijo, zelo pa zanemarja kulturno stran. Zato pa imamo v stranki člane vseh cerkva in razne druge paradokse, ki so v Bvropi nemogoči. Fakt je, da je povprečen evropski socialist veliko bolj izobražen in bolj pozna socializem kot pa ameriški. Ne bom se dosti zmotil, če rečem, da 85% ameriških socialistov pojmuje socializem le v tem, da bo vlada prevzela in obratovala tovarne, rudnike in druge obrate, vse drugo pa lahko ostane po starem. Med ameriškimi socialisti je tudi dosti takih, ki ver jamejo to kolosalno napako, da je socializem — prvotno krščanstvo in da je KriSt bil prvi socialist. Vse take blodnje bi bile nemogoče, če bi ameriška stranka bolj pazila na delavsko izobrazbo. Vse te nedostatke moramo imeti pred očmi in pomagati, da ae odstranijo, ako nočemo za-bresti v gol politični reformizem —- mi sami pa, naša Jugoslovanska socialistična zveza, - moramo nadalje skrbeti, da bo Prosvetna matica naša zdrava in krepka desna roka. Ski*-beti moramo tudi, da bo naša mladina šla po naši poti, da tudi mladina spozna potrebo izobraževalnega dela v Prosvetni matici, katere se oklene. Med tem, ko še nimamo lastne poljudne revije, naj Prosvetna matica širi med našimi delavci starokrajsko poljudno kulturno revijo "Svobodo", ki je jako dobra za propagando. (Konec.) Jugoslovanska bratska fede- govemu priporočilu zavrgla, racija je predložila pridruže- veliko po krivdi glavnih odbor mm organizacijam načrt za sistematiziranje bolniških skladov. Konvencija SSPZ v Pittsburghu ga je sprejela, konvencija HBZ v Garyju pa zavrgla na prav žalosten način. Celo glavni odborniki si ga niso upali braniti. Zato pa je bilo toliko jačje gibanje, da se centraliziran sistem bolniške podpore ukine. 63 delegatov je glasovalo za ta predlog in 200 proti. Centralizacija torej o-stane. Potem se je pričela debata, ali naj HBZ plačuje le podpore resničnim bolnikom, ali pa tudi penzijo pod označbo "dokler član ne ozdravi". Eni so pri tem silovito naglaša-li bratstvo. Čimveč dobe za mal denar, bolj so bratski, seveda na stroške drugih bratov in sester. "Lijevo krilo" se je na vso moč navduševalo za ve- nikov, ker se niso poglobili vanjo, dasi je bila oglašana za njihovo delo. Razen tega je Cainkar omenjal sedanji mi-zerni položaj, izkoriščanje, kateremu so izpostavljeni delavci, brezposelnost itd. ter obsojal sedanji sistem. Zelo burna seja je bila 22. junija. Galame je bilo nič koliko. Svoječasno so komunisti, ko so bili v Zajednici še močni, oziroma bivši komunisti, ki so danes le še prosvjetaši, u-stanovili v Zajednici ter njenih društvih takozvane prosvjetne odbore. Pozneje so se jih po-služili v veliki meri komunisti, ki so pod to firmo sklicevali shode članstva in na njih širili svojo propagando, večinoma brez trohice prosvete v nji. Odbor za pravila je predlagal, da se smejo pod firmo prosvetnih like podpore ter majhne ases- odborov zajednice obdržavati inente, ne v interesu HBZ ne- razprave in predavanja le te-go v interesu svoje privatne po- daj, ako predmet odobri glav-iuike. Večina delegatov lije-j ni prosvetni odbor. Komunisti vega krila sploh ni razumela so seveda jasno razumeli, da se tega manevrisanja, kakor ne razumejo podeželski kaplani politike svetega očeta v Rimu. Komunistični predlog se je glasil, da naj dobiva vsak bolni član prvega pol leta bolezni $7 tedenske je zavarovan jim gre za biti ali ne biti, pa so opet dvignili silnu buku i vuku. Predsednik je moral konvencijo prekiniti, po odmoru pa je bil predlog odbora sprejet s 137 proti 104. glasovom. Ta podpore (ako1 točka povečava moč odbora. Ce v enodolarskem je odbor reakcionaren, bo slu- razredu in seveda toliko več v drugih), potem pa $3.50 na teden na vsak zavarovalninski razred bolniške podpore, dokler ne ozdravi. Temu so rekli glavni odborniki "penzija", toda komunisti so se močno borili za svoj načrt. Glasovalo je zanj 94 delegatov in 158 proti. A tudi ta velika večina ni sprejela dodti boljši načrt, odpravila pa je 4penziju". Odbor je predlagal znižanje operacijskih podpor, lijevo krilo je začelo z buno, da naj ostanejo po starem, in večina konvencije je odobrila njih predlog. A novca u blagajni nema. Dne 20. junija Je pozdravil konvencijo v imenu SNPJ Vin-cenc Cainkar. Pred tremi leti, ko je govoril na konvenciji HBZ v St. Louisu, so mu komunisti priredili burno ovacijo. To je bilo takoj po konvenciji SNPJ, ko so komunisti okrog Radnika še domnevali, da je Cainkar njihov pristaš. Ko je govoril delegaciji v Garyju, pa je šel med člani lijevega krila glas, da mu nije ništa vjerova-ti. Cainkar je govoril za združenje hrvatskih, slovenskih in srbskih podpornih organizacij in je priporočal spre- Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, Isstnfk. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, IH. TsL 6IS4. sahtsraJWv mm sgnospooppoooon—Pool žila reakciji. V drugem slučaju bi sploh ne bila potrebna. Ako ne bi bili naši "lijevo-kri-laši" nerodni, nespametni in dostikrat bedasti, sploh ne bi bila sprejeta. Znano je, da komunisti veliko kolektajo. Znano je tudi, da gre večina nabranega denarja za njih propagando, pa čeprav ga zbirajo za kaj drugega. Ker je to dejstvo splošno znano med Hrvati ,ki so bili za komunistične akcije izmed vseh narodnosti najbolj radodarni, so se na tej konvenciji uprli in predlagali v pravila določbo, da se ne sme na seji društva čitati nika/ko pismo, oglas ali list, ki nima nobenih stikov s poslovanjem društva ali zajednice, razen, ako je o-dobreno od gl. upravnega odbora. Nova postavka je seveda nedemokratična. Zahteva, da se društva ravnajo strogo v mejah te točke kar znači v mejah mišljenja večine upravnega odbora, pa naj bo že v prid ali škodo večine članstva. Da je prišla v pravila, je zasluga komunistov. V debati o nji so se dogajali najbuniejši prizori. Ko je končno le prišla na glasovanje, je bila odobre- na 8 166 glaaovi, proti pa je bilo 98 članov in simpatičarjev levega krila. Ako bo novi odbor ti dve točki dobesedno izvajal, bo levo krilo le še brez-močen ostanek v zajednici, pred nekaj leti pa je bilo v nji odločujoč faktor. "Narodno krilo" je aprejelo tudi točko, katera poostruje kazni in določa izključenje za prestopke, zapopadeni v prej omenjenem stavku. Komunisti so zopet na vso moč branili svojo kožo, ali njih predlog je propadel in bodoči glavni odbor ima pravico izključevanja za take prestopke. Zanimivo je, da se komunisti na tej konvenciji zelo potegujejo za demokracijo, svobodo govora in slično, medtem ko v svojem programu te reči nazivajo za 1 l>uržvazne bed; stoče". Je pač odvisno,, kdo kontrolira "svobodo govora". Prilično razprave je povzročila sirotišnica, katero ima za-jednica v Deaplainsu, 111., in je prenatrpana otrotk. Zemljišče je sicer veliiko, toda hiš je premalo. Uprava želi, da se zgradi eno večjo, moderno stavbo, ki bi stala $100,000. Konvencija je stvar prepustila glavnemu odboru, toda za gradbene stroške sme potrošiti le $25,000. Pričkali so se mnogo tudi radi vprašanja ve-ronauka. Otrokom v sirotišnici je svobodno, da lahko pohajajo v cerkev, toda v zavodu samem ni verskega pouka. Za-vetiščna šola je alična ameriškim javnim šolam. Verno katoliški delegatje so zahtevali, da se uvede v sirotnišnici vero-nauk. Končno je bil osvojen sedanji sistem, ki daje otrokom na izbero, da hodijo v cerkev in k veronauku, ki se vrši izven zavetišča, ali pa se mu smejo odreči. O dnevnicah, volitvah odbora in drugih sklepih konvencije poročam prihodnjič.—P-č. To in ono pri nas in drugod Cleveland, O. — Skof Paul J. Jones iz Antioch vseučilišča je govoril dne 22. junija na banketu, ki je bil prirejen v prid kampanje za Normana Thomasa in James H. Maurer-ja. Vršil se je v centrali YM-CA. Jones je dejal, da spada bodočnost socializmu. Napadel je kapitalistični sistem in kon-statiral, da je v tej krizi nehal funkcionirati. Odgovoren je za nemire in vojne. Za živ-ljenski obstoj ljudstva je nezmožen skrbeti. L. 1920 in dalje smo bili v "prosperiteti", zato se ljudstvo ni brigalo za socialne probleme. Ko pa se je dogodil krah, in se večal čezdalje bolj, ae je začelo yPra^evati: Kako neki je prišlo do poloma T Kriza je že marsikomu pripomogla mialiti in mnogo jih je že spoznalo, da delavstvu ne bo nihče drugi izboljšal razmer, če si jih samo ne bo. Ljudstvu moramo dopovedovati, da kriza ni božja šiba in da ni Bog kriv, če se nam slabo ¿odi. B^gostanje je v človeških roWh. In za razmere kot so so ljudje odgovorni. ■V kampanjski fond za soc. kandidate se je zbralo $200. (Tukajšnji dnevnik Press, last Scrips-Howardovega sindikata, e izstopil iz ohijske trgovske komore. Za vzrok je navedel, da člani komore delujejo proti vsem socialnim napravam, ka-ere naj bi olajšale bedo delavskemu stanu. Trgovska komora je odločno nasprotna zavarovanju delavcev proti brezposelnosti, starostni pokojnini, odškodninskim in drugim podpo-ram socialnega značaja, medtem ko jim je Press naklonjen. Tudi med tatovi je razlika. Eni so dobrosrčni, drugi pa neusmiljeno lakomni. s Pri nas ta teden ni bilo nič posebnega v domači politiki. Frank Barbič. Piknik v Gowandi Gowanda, N. Y. — Rojaki blizu in daleč so vabljeni na piknik, ki se vrši dne 3. julija v prid Slov. nar. doma. Posebno se pričakuje, da se ga udeleže v čimvečjem števila delničarji ter člani tukajšnjih društev. Dobra pijača in jedača. Tekme in izvrstna godba. Vstopnina prosta. J. Matekovič. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:30—8:30—6:30—8:80 Daily Toi. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:30—6:00 p. m. dsily. Toi. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointments only. Roaidonco Tol.t Crawford 8440 If no anawor—Call Rockwall 9200. ♦oooooooooo»oooooooo»»eoo< SOCIALISTIČNI PIKNIK v nedeljo 10. julija i: Elm Tree Grove 6542 Irwine Park Blvd. (na koncu proge cestne železnice) || CHICAGO, ILLs j VSTOPNINA 30c. Vstopnice dobite v uradu Proletarca in pri vseh članih in članicah JSZ v Chicagu. „i IGRE GOVORNIKI 1 GODBA KEGLANJE PLES 000»Me»MMMM»000000000 Phone Lawndale 4872 Dr. Otis M. Walt ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 28th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop, izvzemši nedelje. TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. 8 PUB. CG. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. ToL l.»wn* *2 Vgi rokopisi In oglasi morajo biti v našem uradu naj posneje do pondeljka popoldne sa prioMitev ▼ itevilki tekočega tedna. ____ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established ^906. ___________ Kditsr___________________ Frank Zsits Business Manager .... Charle* Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries. One Year $8.60; Si* Months $2.00.__ ROLET A R E C 3639 W. 26th ST.. CHICAGO, ILL. _Tal«f>hon«: RookwoM 1SS4. _ 546 Mussolinijev "mir" v Italiji V Italiji odkrivajo zarote jako pogosto. Zarotniki navadno plačajo svoj prestopek, kakršen že je, z življenjem, in fašistična sol-dateska ga jim vzame s streljanjem v hrbet. Nedavno so aretirali mladega Italijana, katerega namen je bil, kot je poročalo časopisje, ubiti Mussolinija. Le naključju, da ni ob nobeni priliki mogel v ducejevo bližino, se je zahvaliti, da ni izvršil atentata. Mussolini je namreč zelo zastražen, na slavljih ga obkrožajo cele čete vojakov in orožnikov, v bližini so detektivi, in ljudstvo v prvih vrstah je dopuščeno le s posebnimi vstopnicami. Sele zadaj je "masa", ki ploska svojemu Mussoliniju, katerega po njenem mnenju čuva , božja previdnost, da ga ne predre nobeno bodalo in ne zadene nobena kroglja. Mussolini je trdil in še trdi, da je fašizem najboljša forma vlade. To je naravno, kajti svoje fašistične spake pač ne bo proglašal za fiasko. Ce bi bil fašizem res tak vzorni vladni sistem, čemu pa je treba toliko terorja, toliko deportacij, toliko sodnih ubojstev, toli-kp napolnjenih zaporov? Cemu je treba cenzure, ki ne dovoljuje nobene publikacije, razen fašističnih? Cemu so prepovedani vsi • shodi, razen fašistični? Cemu se je bilo treba zvezati s cerkvijo, če je fašizem res tako trden, da lahko sam neomajano stoji na svojih nogah? Mussolini je zadušil svobodo tiska, govora in zborovanja in pomoril, zaprl ali pa izgnal cpozicijo zatö, ker je fašizem prešibek, da se bi mogel vzdržati v svobodno misleči demokratični deželi. Fašizem je vlada terorja. Teror pa ni red, nego spričevalo šibkosti vlade, ker s tem priznava, da nima zadostne za-slombe med ljudstvom. Fašistični poglavar zatrjuje, da je njegov sistem trajen, ker je v vseh ozirih boljši kakor pa liberalen, demokratični vladni sistem. Zgodovina potrjuje, da je v zmoti. Noben sistem, ki sloni na nasiljih, kakršna uganja fašistična diktatura, ni trajen. Enaka usoda, kakor je zadela diktature v prošlosti, doleti prej ali slej tudi strahovlado Mussolinijevih krvnikov v Italiji. ^ r* 1 Kdaj bomo zmagali? Marsikateri delavec pravi, da mu je socialistični program všeč, toda kaj pomaga, ko pa ne bomo nikoli zmagali. Ko se je vršil dolgotrajni boj za odpravo telesne sužnosti, je bilo stotisoče sužnjev, ki so irdili enako. V borbi za odpravo fevdalnega sistema, z njegovo tlako, desetino, z ječami in rablji v vsakem gradu, je nešteto tlačanov istotako jamralo, da bi bila osvoboditev lepa reč, toda kaj pomaga, ko pa nikdar ne pride. V borbi za volilno pravico so stotisoči delavcev bili indiferentni, češ, gospoda, ki vlada in davke plačuje, nam ne bo nikoli dala volilne pravice. V boju za enakopravnost žensk srečavamo enake pesimiste. In tako v vsaki borbi za socialni napredek in ljudske pravice. Socialisti bodo zmagali in socializem je bodoči ekonomski red tako gotovo kakor pride po vsaki noči dan. Ampak treba se je zanj vsposobiti, treba se je zanj boriti in zmagali bomo, kadar bo dovolj pametnih delavcev, ki se bodo združili v ta namen. Težko smiliva uganka Kako to, da komunisti laglje nastopajo skupno s fašisti kot s socialisti? Dokazi: v Prusiji (neštetokrat), v Bavarski, v Saksonski in v prošlih desetih letih v mnogih drugih deželah. Ako komunisti domnevajo, da s tem povečavajo svetovni kaos in priložnost za svetovno revolucijo, se bi lahko spomnili vsaj Italije. Tudi tam so skupno s fašisti rušili socialistične organizacije, posledice pa trpi ves delavski razred v Italiji. Isto se lahko dogodi v Nemčiji. Ako pride v Nemčiji fašizem kdaj do absolutne vlade, ali do kakršenkoli svoje vlade, ne bo to toliko zasluga v enem ali drugem oziru zgrešene taktike socialne demokracije kot pa "uspeh" komunističnih metod in akcij, katere so bile in so voda na mlin fašistične reakcije. PRIZNANJE A. E. PUTNAMOV1 V NEW TORKU bi ena ali druga stranka predlagala pameten izhod, ob enem pa bo demokratska kritizirala Hoovra, zato pa porine v Belo hišo ako mogoče svojega Hoov-ra. Temu stanju napravi lahko konec edino le delavstvo, ako začne resno delovati za svoje pravice in človeško življenje pod okriljem socialistične stranke. Ko se ja Amelia Putnam pripeljala Iz Francija t New York, je bila deležna sprejema, kakršni so v navadi v tem mestu ▼ si i č ni h slučajih. Mrs. Putnam ja bila prva ženska, ki je sama preletela Atlantik s aeroplanotn. Pravi, da ni s tem k znanosti ničesar doprinesla, hotela pa je le dokazati, da ja ženska p™v tako zmožna izvršiti uspešen polet in operirati aeroplan kakor moška. Taktika socialistov in komunistov v F ranci ji Mariborska "Delavska politika" s dne 11. junijs 1932 je o prošlih vo-litvah V francoski driavni zbor s osi-rotn na taktiko socialistične in komunistične stranke priobčila sledeči čls-nek: Socialistična taktika enotne fronte pri parlsmsetotarnih volitvah. Po volitvah v Franciji je treba posebej orisati stanje o-beh glavnih delavskih grupa-cij v Franciji, ker se je njuno razmerje pri zadnjih volitvah zelo izpremenilo. Po francoskem volivnem redu se vrše dvakratne volitve povsod tam, kjer pri prvih volitvah nobena stranka ne doseže absolutne večine. Tako so prve volitve mobilizacija in štetje vseh sil posameznih strank, pri drugih volitvah pa skušajo stranke število svojih glasov čim najugodneje izraziti v številu mandatov. Za te druge ožje volitve je socialistična stranka Francije sklenila sledečo taktiko: podpirati onega levičarskega kandidata, ki je pri prvih volitvah izmed vseh levih grupacij dosegel največje število glasov. S tem je hotela doseči to, da ne bi radi razcepljenosti glasov na razne leve kandidate zmagal desničarski kandidat. Kjer socialistični kandidat pri prvih volitvah ni dosegel relativne večine, je torej socialistična stranka pri drugih volitvah u- maknila svojo kandidaturo in pozvala svoje pristaše, naj glasujejo za večinskega levičarskega kandidata, pa naj bo to komunist ali Herriotov radikal. Herriotovi radikali so s svoje strani sklenili isto. Komuni- 700. 4 Saone-et-Loire (Creuzo-tove tvornice!) 55,000 proti 8,000 itd. Francoska komunistična stranka je bila doslej tretja najvažnejša sekcija III. internaciona-le, no, in sedaj je ta sekcija Stična stranka pa ni nikjer od- propadla. Socialistična stran-stopila od svoje kandidature in ka Francije pa je postala pred-podprla socialistično, temveč je straža delavske internacionale rajši postavila vnovič svojega v času, ko je angleška del. kandidata, čeprav je bila po- stranka nazadovala in ko 4toji dana nevarnost, da bo radi te- nemška socialna demokracija ga zmagala meščanska desni- pred težkimi preizkušnjami, ca. To pomeni, da je sociali- lj* stična stranka zahtevala od - svojih pristašev veliko samoza- I tajevanja napram komunistom. Kako lojalna je bila sociali- Število nezaposljenih je stična stranka v izvajanju svo- tem poletju naraslo v vseh jega sklepa, kaže primer iz meriških mestih, ostalim delav-volivnega okraja Corbeil v po- cem pa so znižali plače. Zara-krajini Seine-et-Oise. Tu je di ogromnega zmanjšanja na- SLIKA KRIZE v a- KAKO MISU PRINC" 0 AMERIŠKIH INŽENIRJIH V RUSIJI "Princ" Teodor Romanoff, ki dobil pri prvih volitvah komunistični kandidat 10,758, socialistični pa 10,202 glasova. Čeprav je ibila ta razlika tako majhna, je socialistična stranka umaknila svojo kandidaturo in njeni pristaši so na pdziv stranke glasovali za komunista. Komunistična stranka bi imela s svojimi glasovi v francoskem parlamentu samo 3 poslance, kajti od 13 kom. poslancev jih je 10 izvoljenih samo radi socialistične podpore. Nasprotno pa je komunistična stranka s svojo taktiko preprečila v 13 okrajih socialistično zmago in omogočila izvolitev meščanske- Ri| o v | ga poslanca. Ta nazorni pouk D O la I(je dvignil m0ralni ugled francoske socialistične stranke, do-čim je komunistično ^eveda kompromitiral. Oficielna parola komunistične stranke je bila "Razred proti razredu", v Samuel Insutl Samuel Insull je bil eden največjih ameriških špekulantov in "public Utilities" magnat brez primere. Ko je prišel pred mnogimi leti v Ameriko, ni imel nikakega bogastva. Ali novorazvijajoča dežela in pa u-godne okolščine so mu pripomogle v eni kompaniji do višje pozicije, kar mu je odprlo pot v špekulacije. Kontroliral je milijardna premoženja in postal multimilijonar. V špeku-lacijski igri zadnjih par let pa je med onimi, ki so izgubili. Kapitalistično časopisje piše o njemu zelo pomilovalno, posvetilo mu je cele kolone sla vospevov in poveličevalo njegovo "podjetnost", medtem ko za brezposelne milijone in za izkoriščane delavce, ki so tudi Insullu spravili skupaj milijone, nima nobene prijazne besede.- Samuel Insull ni revež vzlic temu, da so ga velebankirji kritični uri potisnili ob steno in vzeli nekaj njegovih milijonov, še več pa onim, ki so Insullu zaupali svoje prihranke Blizu Chicaga ima, oziroma je imel farmo, ki ga z vsemi luk surioznimi napravami stane šti ri in pol milijona dolarjev. Ra zen te ima še druge domove Zed. državah. Poseduje veliko, bogato upravljano in negovano farmo v Angliji, kjer je bil rojen. Insull je mnogo izgubil, gladen pa radi tega ne bo ne on in ne njegova družina kajti tudi ako si je dal zase na J kakršenkoli način na stran ma gari samo pol milijona, je to še vseeno veliko več kot pa znašajo dohodki stoterih delavskih družin skupaj. Kapitalistični tisk predstavlja v Insullu junaka industrial-ne dobe. V resnici se lahko vzame Insullov slučaj za enega Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN kupne moči ameriškega ljudstva hira velika in mala trgovi- izmed" mnogih dokazov nimf na, železnice delajo izgube in vsa ekonomska struktura ope-vanega in toliko let slavljenega ameriškega kapitalizma se zvija v histeričnih krčih. V Chicagft j« 17. junija demonstriralo nad 6,000 pohlevnih učiteljic, ker so že mesece brez zaslužka in jim okraj dolguje na plačah milijone dolarjev. Enako ne prejemajo plač tisoči drugih mestnih delavcev. Več ali manj slična slika je v večini drugih ameriških mest. In kaj pravi k temu republikanska ali demokratska stranka? Republikanska se je na svoji selnosti kapitalističnega sistema in njegovih špekulacijskih orgij. Zaradi njih so pahnjeni milijoni delavskih družin v bedo in ekonomska zgradba dežele je vržena v kaos. Povečani davki Novi davčni načrt določa eno milijardo 113 milijonov dolarjev nadaljnih davkov. Ako se vzame v obzir, da se plača vse davke s produkcijo in konsum-ciio, da jih torei plačajo v eni ali drugi obliki delavci in far- pravi, da je sorodnik umorje- ■ resnjcf pa je bjia njena taktika nega zadnjega ruskega carja, "Delavski razred proti delav- se zelo huduje na ameriške injskemu razredu," 1 zašla naravnost v arji, in če se dalje vzame v po--konvenciji pričkala o — prohi- štev še znižanje plač, ki znaša biciji, kot da je to največje živ- milijarde, in znižanje cen po-ljensko vprašanje, v platformi ljskim pridelkom, vsakdo lahko pa hvali zasluge predsednika sam izračuna, da so davki za ponekod taktiko meščani pioa delavcem," kakor se je izjavil Blum. Socialistična stranka je kljub vsemu temu izvajala taktiko enotne | fronte proletariata in je tudi zmagala. . Socialistična stranka je napram zadnjim volitvam 1928. 1. napredovala za 257,000 glasov in jih dosegla skupno 2 milijona, komunistična stranka a je nazadovala od 1,063,000 glasov v 1928. 1. na 774,000 glasov, to se pravi, da je izgubila 300,000 ali skoro tretjino svojih glasov. Poleg tega so pokazale številke, da je vpliv francoske socialistične iftranke razširjen po graditi industrijo. "Inženirji in J vsej Franciji, dočim imajo ko-drugi ameriški veščaki, ki so munisti le nekaj gnezd, po ve- ..........* ibrez Hoovra in svoje, katerih kajpada nikjer ni. In na demokratski konvenciji se bodo enako Je prepirali o moči in suši, ne da "z _:_ ta dva sloia zaeno z znižanimi plačami in cenami tolikšno breme, da ga ;iw bo mogoče vzdržati. MLAD JETNIK ženirje, ki pomagajo sovjetom se dali kupiti za ukradeno sovjetsko zlato, delajo sramoto čini države pa so skoro vpliva. Socialisti imajo n. pr Zed. državam", je nedavno de- proti komunistom v posameznih jal v svojem gnjevu. Princu se i okrajih sledeče razmerje gla ne godi slabo. Biva včasi v Los Angelesu, včasi v kakem letovišču na vzhodu ali kamor si že poželi. sov: Bordeaux 67,000 proti 5000, Loire 33,000 proti 5000, Finietere 16,000 proti 1,700, llleet-Vilaine 15,000 proti 1,- Policija v Powh«t®n Pofatu, O., j« naila 12-1 rtn*«i Pavla Fiaata pri-klanj»n«ffa na poatalji. Dačak pravi, da )a bil jatnik tri mMtca Kol poročajo, ga ja obdal s »ariiami oča, Vor |>i pustil, /da bi m igral m drugimi otroci. (Nadaljevanje.) Bil pa je Železnikar mož-poštenjak, v javnem in zasebnem življenju. Težko se je preživljal s svojo krojačijo. Bil je samec; abstinent, visokih nravnih nazorov in dober kot otrok. Oboževal je n. pr. pariško komuno in komunarde, revolucijonarje je ljubil z vso nežnostjo nepokvarjene duše; nazadnja-ke je mrzil odkrito in strastno. "Farji" so mu bili poosebljeni nazadnjaki; užival je v tkzv. farški gonji. Političnih smernic soc. dem. stranke ni razumel; bil pa je preverjen, ko je prišel iz ječe: kar pride od Adlerja (od vodstva iz Dunaja) je najboljše in gorje tistemu, ki bi dvomil. V strogo gospodarskem oziru je bil "mojster" in je bolj razumel gospodarsko politiko srednjega stanu kot socialistične gospodarske teorije. Delaven pa je bil; pripravljen za sleherno agitacijsko pot in za vsako i gmotno i moralno žrtev. Ni pa bil niti govornik in niti organizator. Bil je neizvoljeni "vodja" socijalno demokratične stranke.' Gibanje v 1. 1883—84 ga je pripeljalo pred kruto sodni jo in v strašno ječo — ime je zaslovelo; iz ječe prisedšega ga je gibanje zopet potrebovalo. Okrog njega so se zbrali Brozovič, Hitejc, oba Petri-ča, C obal, Mihevc, Linhart, Rok Drofenik, Mlinar, Bartl, Kordelič in vsi oni, ki so v Ljubljani in na Kranjskem delovali kot ao-cijalni demokratje pred 1. 1900. Franc Zeleznikar je bil rojen 1. 1843; umrl pa je 23. februarja 1903 prostovoljne smrti. Njegov mlajši sobojevnik Rok Drofenik, ki je bil mnogo inteligentnejši, mnogo bolj podkovan v naukih socijalne demokracije nego 2e-leznikar, je umrl prav istega dne. XVIII. Ljudski glas. Od 1. maja 1882 do 24. jan. 1885 je izhajal v Ljubljani dvakrat na mesec z različnimi datumi "Ljudski Glas", ki ga je začel izdajati časnikar . Filip Haderlap. Program mu je bil nekak krščanski socijalizem z geslom: "Krščanska vera je naš ideal." V uvodnem članku beremo: "Kaj hoče "Ljudski Glas"?" List se ni rodil, da bi delal razpor, ampak da bi ljudstvu koristil; ne sovraštvo ali zavist, ampak ljubezen do našega naroda ga je rodila. Pravični bomo naproti vsem, kajti po družbinskem redu so vsi potrebni; koristiti je treba v prvi vrsti obrtniškemu in kmetijskemu stanu. Viši stanovi, tudi kmetiški stan, imajo svoja glasila, samo slovenski, obrtniki do zdaj niso imeli svojega glasila. Pa ne samo rokodelci, ampak vsi tisti, ki si v potu svojega obraza svoj kruh služijo, bodisi z drevesom ali s peresom, potrebujejo zagovornike svojih interesov. Ker pa nečemo biti enostranski in nečemo ščuvati stan zoper stan (dokler si kateri iz njih ne prilastuje krivičnih predpravic>, ampak pospeševati vsestranski napredek in blagostanje celega naroda. Pod* pirali bomo kupčijo, šolo in slovensko knjigo. Zagovarjali bomo pravice našega naroda glede politične svobode in jezikovne enakopravnosti. Da bi se pa revnim stanovom dalo pomagati s siinostnim prekucom sedanjega druž-binskega reda in z različnimi teorijami novodobnih socijaiistov, tega nikakor ne moremo uvideti. Saj ti možje niso edini v svojih nazorih, in med mnogimi dobrimi nasveti ponujajo tudi mnogo protinaravnih in neizvrilji-vih. Marsikaj se lepo bere, a v življenju se ne da izvesti; nasprotno pa je krščanski drui-binski red utrjen že skoz osemnajst stoletij; vera naša je prikladna za vse stanove, san*o ko bi se v resnici izvrševala, posebno ona zapoved : "Ljubi svojega bližnjega kakor si-m sebe!" Ko bi se ta zapoved držala, potem bi ne bilo ne socijalnega vprašanja ne prepira med narodi. Kar hočemo doseči, moramo do-sezati polagoma in na postavni poti. Seda njo vlado bomo podpirali. Prosimo za pomoč, sicer pa izročamo usodo lista volji Bož ji!" Od I. okt. 1882 je prevzel dosedanji u-pravnik in solastnik Ferd. Suhadolnik še u-radništvo. V 14. številki je povdarjal v članku za delavce: "Ce že mi pri vsaki priložnosti rečemo, da ne odobravamo socialističnega programa, ker ne izhaja od Boga, vendar ne smemo biti gluhi in slepi za čene pritožbe delavcev. Saj ravno vsled te ga se je socijalizem rodil, ker so bogati potrocl gosto brez vsake vere odrastejo. Bf«IJ nost takih kapitalistov je kriva, da najM agitatorji socijalizma toliko posluha med lavci. Krščanstvo je sužnosfc odpravilo, * je pričelo ceniti vrednost človekovo m W gove neumrjoče duše; kjer pa se odpravlja in zgubiva vera v večnost, rajo ravno stanovi v sužnjost nazaJ.?iA" Čudno, da voditelji delavcev tega previdijo. (Dalje prihodnjič.) Neverni Tomaž MlHoll Zožčenko Tomaž Krjukov tri leta ni molče odšel od okenca. "Ni pi-^fd sina nikakih pisem, " 'te pa kar nenadoma, izvo-Tocnaž Petrovič, iz mesta POČASNO VRAČANJE kaj pa poatajaš tod? Kaj vtikaš svoj rilec po nepotreb- rublje, pa bi bilo. Ta pa na isvolite pet rubljev. Pri takem denarnem obratu se lahko še kak rubeljček zapije." Tomaž Krjukov se je dobro okopal, oblekel čiato arajoo, iz-pil pol steklenice doma žgane vodke in se odpravil na pošto. "Ni kar tdko", je mislil spoto- eal,M si je mislil Tomaž, "bo že še pisal. Kadar, je denar nem . . . m^M tu, je lahko čakati." Vzel je "Rilec," je razžaljen vpra- Moskve, od rodnega srna pet denar, začudeno pogledal nanj šal Tomaž. "Koma pa to go-rubljev. "Viš ga, si je mislil in mahoma potrkal po deščici voriš?" Tomsi, ogleduje obvestilo, "Ej, stric," je zavpil, "kak de-1 "Eh, gobec pijani!" se je er-«kak drug sin bi odrinil tri nar pa daješ, glej!" dito odzval blagajnik. "Se "Kak denar?" je ponovil skozi okno gleda, hudič sivi..." .blagajnik. "Nov denar ..." j Tomaž sč je nagnil h oken-l, "Nov?" je vprašal Tomaž, cu, naglo pljunil blagajniku v "Morda pa ni pravi, a? Misliš, lice in brz0 odšel proti izhodu, da pijanemu človeku lahko vse Prijeli so ga, ko je odvezoval odrineš. Kje je vodni znak?" konja. Skušal se je iztrgati, Tomaž je pogledal bankovec kričal je m si celo prizadeval, proti luči, ga obrnil v roki in da bi ugriznil stražnika v li-še enkrat pogledal. "Glej, ce. Vse ni nič pomagalo, vloma, "pet rubljev! Kaj vse se'.glej," se je začudil. "Čigava kli so ga k službujočemu a-ne zgodi na svetu. Carjev ni je ta slika?" Kdo je to? Ali gentu milicije. Tu se je Tort*, nič podobnega ni več, na ni kmet? Pri moji veri, kmet maž nekoliko pomiril in se na oblasti pa je kmet. Morda moj sin upravlja državo. Kar po pet rubljev lahko odrine očetu. Monda pa ljudje le lažejo o kmetski oblasti. Gotovo lažejo. Morda služi sin za sobarja v hotelu." Tomaž je prišel na pošto in pri Okencu predložil obvestilo. "Denarja imam dobiti od sina", je dejal. Blagajnik je pobrskal med papirji in položil na deščico ob okencu pol červonca. "Dobro," je dejal je. Tedaj le ne lažejo. Tedaj vso moč trudil, da bi nekaj poje le kmet na vladi in v ča- jasnii, mahal je z rokami, je-•teh!" maj jz ¿epa denar in pozival Zopet se je približal k oken- agenta, naj vendar pogleda cu. "Stric, povej no, kdo je denar. naalikan? Oprosti mojim be- Ta pa je žurno namakal pe-»edam." jx> v črnilo im pisal zapisnik o Denar si dobil in hodi. Kje razžaljenju uradnika v službi, je naslikan?" "I, na denarju." Blagajnik je pogledal na o pijanosti na javnem prostoru in o pljuvanju po tleh v z ar prti dvorani. Tomaž je pod- denar in z nasmehom dejal:, križal zapisnik in vzdihujoč "Kmet je na sliki. Ti, naše ter majajoč z glavo odšel iz u- veličanstvo, si na sliki name- SO MOGOČE V TEJ DEŽELI Tomaž, "kaj pa pisma ni zra- sto carja. Razumeš?" ven od sina?" Blagajnik je( "Tak res? Kako pa to, stric, i, iyn ■ -— da jaz o tem nič ne vem? Or- TUDI NEVERJETNE REČI Z^^TJ^V8i Blagajnik se je zasmejal. "Pri moji veri, da je res," je rekel Tomaž. "Kmetje vladajo in kmetski stan je zdaj v Gaston B. Means, ki ga vidi- ¿»»teh. Kako je v resnici nih-te na sliki, je bil pod predsedni- No, ako je kmetova itvom Hardinga uradnik justič- *lika de*mrju, bo že res. negs departmenta. Pozneje je Kar ne «re mi v glavo, da ne prišlo o njemu na dan, da je ™ lagali." navaden lopov in so ga odšlo- "Vo)*"* obliubil. bro^p lažno vožnjo v tvukfl, do kalub 100 milj mosta. Pnoili tod™ p. jim obljubil* na migljaj od «gora, tudi iolosnioe dva tujini soiiano roinj«, 6. se po.rn.jo v „o*, krajo (mnog, braaposolni žafrani a. ap|<* nimajo kam povrnili.) SEZNAM SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja bo priobčen seznam slovenskih kulturnih društev in sploh tistih organizacij, katere delujejo tudi na prosvetnem polju. V svrho, da bo ta statistika kolikor mogoče popolna, prosimo odbornike teh društev in druge, ki se za stvar zanimajo, da pošljejo podatke uredniku koledarja na naslov Fr. Zait», 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Informacije naj bodo v glavnem zapopadene v sledečem: 1. Ime organizacije. 2. - Leto ustanovitve. 3. Kaj je organizaciji, katero opisujete, glavni namen? (Petje, orkestralna glasba, dramatika, čitalnica, šola.) 4. Koliko je imela koncertov? 5. Koliko dramskih predstav? 6. Koliko ima knjižnica slovenskih knjig? Koliko angleških? Koliko v drugih jezikih? Koliko listov prejema? Ali ima svoje prostore ? * * 7. Koliko je vredna imovina organizacije in v čem je za-popadena? Glede slovenskih orkestrov želi uredništvo koledarja podatke samo od tistih, ki sodelujejo na slovenskih kulturnih priredbah in goje umetno glasbo. Podatkov o godbah, ki igrajo le na plesnih zabavah, ni treba pošiljati. Ameriški družinski koledar je dozdaj priobčil zgodovinski pregled slovenskega časopisja v Ameriki, seznam slovenskih knjig i>n brošur, ki so bile izdane v Ameriki, in seznam slovenskih domov. Teh podatkov ne dobite v nobeni drugi publikaciji. Ker uredništvo želi statistični pregled našega udejstvova-nja čimbolj izpopolniti, se je že pred par leti odločilo zbirati podatke o slovenskih kulturnih organizacijah. Ta pregled bo posebnost prihodnjega letnika. Seznam bo urejen približno kakor sledi: bova knjižica ima okrog 800 slovenjih, 860 anflotkih in v*č knjig v drugih jesikih. Prejema 11 slovenjih listov, ve* angleških in hrvatskih. Knjitnica poseduj« nad 100 *n*a»tv«nUi knjig, iincyciopedio Bri-tanico, novi VVebsterjev lnternationai Dictionary itd. Klub ima »voj «tan v Slovenskem naprednem domu. U>5 ANGELES. __ Fwko 1B dfam- drui. Kauost. Ustanovljeno junija 1U80. COLORADO. PUEBLO. - Pwko druL AloAki xbor. Ustanovljen 1*0«. U-stanovni ¿lani so bili Walter L. Pre-dovich, liudolf Z. G reg o rich, Jos. So-nuaa, Nick Kadovkh, Joe Rus, Dan Predovieh in Joe ZakrajAek. Zdaj invi nad dvajset pevcev. Ima tudi podporne ¿lane. Lastuje «voj letovU-¿m dom 40 milj od Puebla. Pet tiaoč dolarjev je prispoval v U namen Anton Miklič, oaUlih |5,000 pa so dobili s prodajo dehiic. PUEBLO. — Dramski klub Zora. U-stanovljen 20. jan. 1924. V prvwn odboru so bili F. Pečnik, pred.; Fr. Uibančič, tajnik; John Kral, blagajnik. Zdaj iteje okrog 80 članov. Prireja dramske predstave, med njimi tudi teije igre. N» prosvetnem polju je v Puebhi aktivno tudi dmi. Orol št. 21 SNPJ. MICHIGAN. DETROIT. — M.i.n povski .bor Svo-boda (odsek kluba it. 114 JSZ). Prireja koncerte, operete, vpri&arja igre • petjem in sodeluje t nastopi na prireditvah drugih organizacij. Popolnih podatkov fte nimamo. DETROIT. — Pars ko in dram. dSui. Ljublja«.ki Vrb. (Podatkov ie nimamo). - • . f • -v DETROIT. — Slovonski dolarski iso-braiovalni kKrb. (Podatkov fte nimk-mo.) • DETROIT. — Klub It. U4 JSZ. {Vprizarja igre aocialne tendence, aranžira predavanja in Je na prosvetnem polju y sploftnem aktiven ves ¿as «vojega obstoja. (Dalje prihodnjič.) Slavnost dvajsetletnice godbe "Moxham" Johnstown, pA. — j)ne julija bo praznovala godba "Moxham" v Slov. del. domu na Moxhamu slavnost dvajsetletnice. Vse jugoslovansko občinstvo je vabljeno, da se je udeleži. Vstopnina je samo 25c. Program se prične ob 2. pop. Sodelovale bodo tudi druge godbe. Odbor bo skrbel, da bodo udeleženci imeli dovolj zabave in dobro postrežbo. Mihael Krofina. T*" PENNSYLVANIA. PITTSBURGH. — Slovanska ljudska čitalnica. Posluje pod pokroviteljstvom Slovenskega doma. Ustanovljena 15. marca 19IZ/ Slovenskih knjig 320, angleških nemških 26, brošur 70, rasnih koledarjev 65. Skupna vrednost $350. PITTSBURGH. — Slovansko povsko društvo Praasron. — Ustanovljeno 22. marca 1911. Priredilo 8 koncertov. Sodeluje mnogokrat s pevskimi nastopi na priredbah drugih orga-zacij. Priredilo je nad 20 dramskih predstav in mnogo zabav. Dvakrat je pelo na radio. (Pj>d«tkov o številu članov še nismo/dobili.) PITTSBURGH. —/Mladinski drama-lični klub Slo*. 12. januarja 1927 s ril I igre. FOREST CITY. ia. Ustanovljen ¡0 člani. Vprizo- ladostno vsoto. Omenjena ženska mu je dala sto tisoč dolarjev in potem še štiri tisoč. Šele ko so našli otroka mrtvega, je izprevidela, da jo Means vara. Bil je obsojen, denarja pa ni vrnil. Pravi, da je pravza-PVv on postal žrtev prevarantov, katerim je izročil denar, ne pa Mrs. McLean, od katere Ka je vzel v pošteni veri. Mo-iu nihče ne verjame. Denar je bržkone skril, da mu pride Prav, ko se vrne iz ječe. val na tla. "Ne lažejo," si je mislil Tomaž. "Ugled se razločno opaža. Poslušajo človeka. Prej bi ga bili kar česnili po čeljusti, zdaj pa se boje in so pokorni. Ojoj, kako se je vse o-brnilo! Ne lažejo!" Vstal je in se z veseljem iz-prehodil po dvorani. Pristopil je k blagajni in pogledal v o-kence. "Kam?" je vprašal blagajnik. "Kako: kam?" je odvrnil Tomaž. "Listek ! Kam potuješ, buča bedasta?" "Nikamor/ je ravnodušno odvrnil Tomaž in si ogledoval blagajnikovo sobo. "Ali si lahko znotraj ogledam blagajno?" "Ako nikamor ne potuješ, na delavskih manifestacijah in zborih. Ker pa je Marseljeza obenem himna konservativne francoske republike, je za mednarodno delavsko gibanje izgubila svoj revolucionarni pomen. Beda v New Yorku V New Yorku, ki se ponaša, da je najbogatejše mesto na svetu, je vsaka sedma oseba odvisna* od javne dobrodelnosti in dobiva podporo bodisi od občine ali kake dobrodelne or-ganizacije. V prošlih 18 mesecih so porabile v ta namen nad sto dva milijona dolarjev. Na podlagi teh številk je razvidno, da je v New Yorku 1,104,793 prebivalcev, katere preživlja dobrodelnost. Umevno je, da se jim vzlic temu slabo godi, kot vsem, ki so odvisni od miloščine. Slov. kat. pav. in Ustanovljeno 7. Ima svojo dvorano. Lov in vprizorilo okrog dram. dmš. Ni februarja 1911 Imelo 6 konce^ SO iger. FOREST CITV. — Porsko društvo Zvon. Ustanovljeno 1909. Ima po en, včaai dva koncerta na leto. Vprizorilo je 7 iger. Poseduje dvorano. Sto izvodov za dva dolarja V Agitacijsks namen* pošljemo sto ¡STodo* "Pro-taarc*" i« dva dolarja. Naročite jih, kadar imate ▼•¿jo sajo, veselico, shod, predstavo ali kako drago priredbo, in jih razdelite mod uddeienct s priporoci-da naj aa nanj naroča. Pošljite naročilo pravo- WWWWWWWSAmWSMMWVS FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 26#9 S. Lawndala Av^ Chicago, tU. Tal. Crawford 1SSS. Pristna hi afcusaa émmmim JsšH« 'iwswwvwwwi C' Pristopajto k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročit« si dnevnfc "PROSVETA" Stan« sa sala lato $6.00, pol lota ss.oe. Ustanavljajte nova dnafev*. Deset Uaaov(ie) Je traka as aevo drafttvo. Naslov za ttat im aa tajniitve te: 2SS7 t. LAWNDALE AVK.. CHICAGO. ILL. CANONSBURG. ~ Dramski klub Soča. Ustanovljen 1925. (Število dramskih predstav nam ie ni bilo sporočeno.) CANONSBURG. — Pavsko društvo Ilirija. (Ni še podatkov.) FARRELL, PA. _ Slovanski delavski izobraževalni dom. Ustanovljen novembra 1926. Goji dramatiko in knjižnico. Zaradi izseljevanja rojakov iz naselbine je prosvetno delo zelo otežkočeno in pozneje je moralo ' vsled krize z aktivnostmi prenehati. CONEMAUGH. — Povsko društvo BUd. (Ni ie podatkov.) CONEMAUGH. — Klub it. 5 JSZ. Goji dramatiko in neguje prosvetno delo sploh. WEST NEWTON. — Povsko druš. Savica. Ustanovljeno 1909. Prenehalo in bilo obnovljeno sept. 1930. (Čitatelji v Penni in drugje so pro-ieni, da poiljejo podrobnosti o kulturnih. druitvih v svojih naselbinah na v uvodu označeni naslov. CALIFORNIA. SAN FRANSISCO. — Isobraiavalni in dramatični klub Slovonia, Inc. Ustanovljen 8. oktobra 1922. Klu- ot SODRUGOM IN SISTATlCARJEM V CLEVZLANDU. S«ja kluba it. 27 JSZ. s« vri« *sak prvi potok v masocu ob 7:3« «vočor. Žonskoga odaoka prvi torok ob 8. svočsr. Mladinski angleški od-sak vsak potok isvan prvega ob 8. zročor, vso v khibovib prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruiico, agitirajts in pridobivajte novih članov in članic klubu ter novih naročnikov Pro-letarcu. V orgaintaciji in imobrasbi jo n**a moč. - Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgavina s ndanin blagom. Pséi in prakif stroji posebnost Tel. Herminie 22Î1. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. I Ml V Slavonskem, Hrvalkom. Slavaikom, kakor tudi v Angl sik»m la NomAam Naia p as ob n ost sa tiskovino sa druitva la trgovoo. (JUGOSLAVIJA V RESNI POLITIČNI IN GOSPODARSKI KRIZI (Nadaljevanje s 1. strani.) bo za državo 5e sl&hfte, ako pa vlado nasilja ukir.e in dovoli parlamentarno vlado, riskira svoj prestol. Ene opozicijonalne skupine so se zedinile za federativno formo Jugoslavije, kakor jo je med vojno in po vojni propagiralo JRZ. V nji bi bile avtonomne province Srbija, Hrvat--ska, Slovenija ter Bosna »n Hercegovina. Beograd bo ostal sedež federalne vlade. William Shîrer je poročal éikaôki Tribuni in pridruženemu tiski*, la je kralj opoziciji obljubil vlado in povratek demokratične ustave, pod pogojem, da v novem parlamentu ne bo nihés-zahteval od kralja ali njegovih sedanjih in bivših ministrov, ki so vladali v času diktature, pojasnil, v kar pa opozicija noče pristati. Kralj in služabniki diktature se bodo morali za svoje grehe pač zagovarjati. John Gunther poroča iz Zagreba, da bo kralj bržkone skuéal sestaviti nekako nevtralno vlado, v kateri bi bil premier Slovenec dr. Anton Kramar. Njegova naloga naj bi bila zbližati Hrvate s Srbi in popularizirati kralja. Predno je prišla diktatura, je imel slič-no nalogo dr. Anton Korošec, Ici se mu pa ni posrečila, ker beogradška kamariJa noče odstopiti od nadvlade. Časopisje v drugih deželah ima do Jugoslavije le malo re-spekta. Mnogi listi v Ameriki in drugod so ji sovražni, ker jo smatrajo za nazadnjaško, balkansko-primitivno deželo. Predno si pridobi ugled, se bo morala torej otresti diktature in balkanizma. TRINERJEVO GRENKO VINO proti i»prt)u, «Ubrmu apstita. flava-1 bolu, Ufubi spanja. V vseh lekarnah. I SODRUGOM IN SlMPATlCARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Sajo kluba i». 232 JSZ. so vrie aako drugo nedeljo v meseeu ob 10. dopoldne v dvorani druitva "Domovina" na 14. oasti. Sodrugi, priha ja;»o rodno na sa>o in pridobivajte klub« nov|) članov, da na ta način ustvarimo atočno postojanko J. S. Z omišljenike vabimo, da se nam pridružijo. Socialistična stranka Ja v tej deioli edina dslavska stranka • konstruktivnim programom, s kate im si delavstvo lahko pribori boljie bodočnost in končno oavoboditev ia n»«rdne etičnosti. ♦♦♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦S il John Metelko, 0. D. i Preiščemo oéi in določimo očala 6417 St. Clair Ava., CLEVELAND, O. Baretintic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 1478. "New Leader" angleški socialistični tednik. I shaja v New tarira. Naročnina |2 na leto, $1 na pol leta. Najboljfte urejevan aafleflct mm-cialiMični list T Ameriki Mnogo slovanskih delavcev ga fits. Naročite si ffa tudi vi. Naročnino tanj gp izjema "Pnjletarec" j I Dr. Andrew Furlan i \ ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdon Bank Bid«.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne In od f. de 9. rvečer. Ob sredah od t. de 12. dop., in od 6. do t. zvečer. Tel. Crawford 2893. * « Tal. na domu Rockwell 2818 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦eeeeeeeeeeeeeee If Milwaukee Leader ; Najveiji ameriAki eocialMi-Ini dnevruk.-«—Narocninat $8.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.80 sa tri meeecs. Naalov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO. llfL. . ' (V Milini mr.im SNPJ Ib Pr^atlru.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASEK, lutaik. ilinilMMiMWIMl«! f NIČ VEČ NE ODLAŠAJTE! s 1 i 2 3 3 3 Sodrugi, ojačile J. S. Z.! Če hočemo voditi uspeino kampanjo za socialistično stranko, potrebujemo klube v vseh naselbinah, kjer live jugoslovanski delavci. — Čas za agitacijo je ugoden. Socializem je danes dnevno in svetovno vprašanje. O njem se povsod razpravlja. Raziirite 44P r o I e t a r c a", ki je najboljie agitatorično sredstvo za pridobivanje novih bojevnikov socializma. ga PROLETAREI P. ZOLA: RIM Pealovenil Etbm Krntu. M»MM»#m»M»M (Nadaljevanje.) To je bil torej Monte Capitolino, najslavnejši sedmerih gričev, s svojo trdnjavo, s svojim hramom, kateremu je bilo nekoč obljubljeno gospodstvo sveta, sv. Peter antičnega Rima—-ta proti foru nagnjeni, proti Martovi poljani etrmovztaočeni hrib, ki je bil videti strašan, hrib, ki so ga obiskavale strele, po katerem je v starodavnih časih vela skrivnostna groza pred neznanim iz zavetiščnega gozda z njegovimi svetimi hraSti. Pozneje je imela rimska veličina tukaj svoj tabularium, svoj državni arhiv. Sem gor so prihajali triumfa-torji, cesarji so tukaj postajali bogovi, tukaj so Stale njih marnorne sohe. In sedaj vprašuje začudeno oko, kako je moglo dobiti toliko zgodovine, toliko slave prostora na tem tesnem kosu zemlje, na teh hribovitih, nepravilnih otočičih med majhnimi strehami, na tej krtini, ki ni bila večja ne višja od majhnega, med dvema dolinama nameščener ga trga. Zopet je presenetil Pierra od Kapitola izhajajoči ob vnožju Palaftna raztegnjeni ior rum: O aek, med sosednje griče stisnjen trg,, podlaga, na kateri je moral rastoči Rim, ker mu je manjkalo prostora, kupičiti poslopja, da je kar duAilo. Globoko so morali kopati, da so mogli najti častiljiva tla republike pod petnajstimi metri v stoletjih nakopičene aluvialne plasti. Zdaj ni videti nič drugega več kakor dolgo, belkasto, snažno jamo, v kateri ni niti trnja ali bršlana, kjer se opažajo kakor ostanki kosti še odlomki tlaka, stebrov in temeljnih zidov. Popolnoma restavrirana bazilika Julia izgleda enostavno kakor projekcija arhitektonskega načrta. Na tej strani si je samo lok Septimija Severa ohranil vso širino, v tem ko je dobilo nekoliko od Vespasianovega hrama preostalih, osamljenih in kakor vsled kakšnega čudeža sredi polomov še plokonci stoječih stebrov nekako ponosno eleganco, pa se dvigajo fini in pozlačeni z maje&etično drznostjo proti modremu nebu. Tudi Fokov steber "Stoji še pokonci in poleg z govorniškega odra se vidi, kaj se je od njega s pomočjo v okolici odkritih kosov obnovilo. Ali dalje kakor do treh stebrov tempelna Kastorja in Poluksa je treba iti ,dal je kakor do sledov hiše Vestalk, dalje kakor do Favstminega hrama, v katerem se je naselila krščanska cerkev S. Lorenzo, dalje kakor do okroglega Komulovega hrama, da se dobi izredni občutek ogromnega, ki ga povzroča Konstantinova bazilika s svojimi tremi velikanskimi, zevajočimi oboki. Gledajoč s Palatina bi jih človek lahko smatral za veže hrustov; tako debelo je zidovje, da je videti kos, ki je padel od arkad, kakor skala, ki se je odfcrušila od gore. In tukaj, na tem glasovitem, tako tesnem in tako neomejenem toru se je stoletja odigravala zgodovina največjega vseh narodov — od sabinske legende, ki spravlja Rimljane in Sabince, do razglasitve ljudskih pravic, ki so jih plebejci polagoma osvojili od patricijev. Ali ni bil ta forum sočasno trg, borza, sodišče, dvorana za politične shode, odprta pod milim nebom? TUkaj sta Graccha zastopala zahteve reve-žev, tukaj je Sulla nabil svoje proskripcijeke liste, tukaj je govoril Cicero in tukaj je bila razobešena njegova krvava glava. Potem so cesarji zatemnili stari sijaj in stoletja so pokopala monumente in hrame pod svojim prahom, tako da ni vedel srednji vek početi kaj druzega kakor urediti tukaj živinski trg. Zdaj se je vrnilo spoštovanje, tako spoštovanje, ki skrutii grobove, groznica, radovednosti in znanosti, ki jo povečavajo hipoteze. Po teh zgodovinskih tleh, kjer leže generacije druga nad drugo, blodi, pa tava od ene do druge izmed petnajcterih do dvajseterih rekonstrukcij fora, izmed katerih je vsaka e-nako sprejemljiva. Navaden človek, ki gre mimo, pa ni ne raziskovalec ne učenjak po poklicu, ter ni dan poprej še enkrat prečital rimske zgodovine, zato mu vBe posameznosti izginejo; njegovo oko «e vidi na tej na vse strani razrovani zemlji nič druzega, kakor \ pokopališče mesta, kjer bledi staro izkopano kamenje in ki puhti iz njega velika otožnost mrtvih narodov. Tu, pa tam, pa zopet dalje je Pierre opazoval od voznih koles izglo-dani tlak stare 8acra Via, ki se vsak hip ponavlja, obrača, »pušča nizdol, pa vzpenja; in mialil je na sijajno vožnjo triumfatorja, in kako trdo ga je moral voz pretresati na tem grapavem tlaku slave. Ali proti jugovzhodu se je razširilo obzorje, in onkraj Titovega in Konstantinovega loka je opazil ogromno maso Koloseja. Oj, ta kolos, ki so mu odtrgala stoletja le polovico kakor s silnim zamahom kose, stoji še v svoji neizmernosti, v svojem veličanstvu! S svojimi stoterimi praznimi, v nebeško modrino zevajočimi okni naliči ogrommi kameniti čipki. Poseben svet je to z vežami, stopnišči, hodniki, svet, v katerem se človek izgubi v. samoti in tišini smrti. Znotraj so polomljene, pod zračnim vplivom preperele stopnice podobne okorni stolbi v žrelu starega, ugasne-lega ognjenika, nekakšnemu prirodnemu cirkusu, ki ga je sila elementov vrozala v te ne-razrušene skale. Ali vroče solnce osemnajstih stoletij je ožgalo to razvalino in jo rdeče pobarvalo; odkar je bila oropana vse rasti, vsega zelenja in cvetja, ki jo je bilo izipreme-nilo takrat v kos prašume, se je povrnila v svoje prvotno prirodno stanje, pa je zidaj gola in pozlačena kakor gore bok. A kakšna vizija, če napolni fantazija to mrtvo ogrodje zopet z mesom in s krvi jo in z življenjem, če obljudi cirkus z devetindevedesettisoč gledalcev, za katere je bilo prostora v njem, če pričara vanj igre in borbe, ter nakopiči ob rdečem odsevu gigantičnega škrlatnega vela celo civilizacijo od cestarja in njegovega dvora do votlega jezera piefcejcev v vsej raz-vnetosti in bleščobi celega od strasti vzplam-telega naroda I Dalje na obzorju je bila še druga ciklop-ska razvalina, Caracallova kopelj; tudi ona je ostala kot sled orjaškega plemena, ki ga je pogoltnila zemlja. Dvorane so tukaj, pretirani in nerazumljivo visoke in široke, dvoje vež, v katerih bi bilo mogoče sprejeti prebivalstvo celega mesta, frigidarium, ki je sprejel v svojem plavališču lahko petsto kopajo-čih, tepidarium in caldarium enakega obsega, vse zraslo iz silnega stremljenja po ogromnem. In grozeča masa monumenta, debelost stebrov, kakršnih ni v nobeni trdnjavi — vsa ta neskončnost, v kateri so obiskovalci videti kakor mravlje I Taka je ta čudovita potrata malte in opeke, da se človek vprašuje, za kakšne množice je utegnilo biti zgrajeno to obrovsko poslopje. Dandanes bi to lahko smatral za prastare iz kdove kakšnih višav padle skale, nakupičene tukaj za zgradbo domovanja Titanov. Brezmejna preteklost, v katero se je potopil zdaj Pierre, ga je premagala. Na vseh straneh, v vseh šunh smeren neskončnega obzorja se je oživljala zgodovina in je dvigala svoje peneče valovje do njega. Te modrikaste, nepregledne planjave na severu in vzhodu — to je bila stara Etrurija; na zapadu so se odražali vegasti grebeni sabinskih gora, na jugu pa se je raztezalo albansko gorovje in Lacij pod zlatim dežjem nebeškega solnca. Tudi Alba Longa je tukaj in s hrastovjem kronani Monte Cavo s svojim samostanom, ki je nadomestil stari Jupitrov hram. Pod nogami onkraj fora, onkraj Kapitola pa se je razpenjal sam Rim. Tam nasproti je ležal Esquilin, na desni Caelius in Aventin; Kviri-nal in Viminal, katerih ni mogel videti, sta bila na levi. Za njim, na bregu Tibere, je bil Janiculus. In vse mesto mu je soglasno pripovedovalo zgodovino svoje mrtve veličine. (Dalje prihodnjič.) RAKETIRSKI "PRIZE-FIGHT" Oboževani ameriiki «port profesionalnih boksarjev, sv an "prize-figtrt", je »kos in skos raket irska obrt To je ko mnogo let. Dne 21. junija sta s« tolkla v nswyotskcm N adtson Squaie gardnu Max Schmeisig, dosedanji "sampijon", Nemec po rodu, in Jack Shark y is Boetona. Petnajst spopadov je trajal spek taksi. Povprečnemu udelešencu t je bilo očividno, da Jo Sdime-lin« ostal "sampijon", ali izmed komisijo trek odločujočih članov sta dva napravila pravorek, da je Sharky zmagovalec. Nad 70,000 ljudi jo bilo v areni, ki so plačali preko S400.000 vstopnine. Na otavak — potročifl (e več. Potem so se ¿es i Ii, da je vse 'ktfalsad", četudi prizefight in nikdar nič gaga bil ni. " j < ;-t« | Proletarca in pa pri članih in članicah klubov JSZ. Glavni govornik na pikniku bo znani socialistični orator Leo Krzycki iz Milwaukeeja. Krzycki je član eksekutive soc. stranke, bivši milwauški šerif, zdaj tajnik soc. stranke v Mil-waukeeju in VVisconsinu in odbornik unije ACWA. Culi boste tudi več drugih govornikov. Na piknik ste vabljeni vsi. Poskrbeli bomo, da boste imeli tudi nekaj domače zabave in postrežbe. Ves prebitek piknika gie za socialistično agitacijo v čikaškem okraju. P. O. Zlata valuta To vsem svetu je zlata v vrednosti približno enajst milijard dolarjev. Od te vaote ga lastujejo Zedinjene države in Francija 70 odstotkov in ves ostali svet 30 odstotkov. Ali po prebivalstvu, 170 milijonov ljudi kontrolira 70 odstotkov svetovne zaloge zlata, in 1,500,000,000 (ena milijarda pet sto milijonov) ljudi pa le 30 odstotkov. To pojasni, čemu so bile mnoge dežele prisiljene "zavreči" zlati standard, med njimi Velika Britanija, in čemu tudi Francija in Zed. države niso srečne pri svojem ogromnem rumenem zaklada. ALI ČIKA2ANI RES SOVRAŽIJO CLEVELANDČANE? Louis F. Truger zatrjuje, da "Cikažani" ne morejo Clevelandčanov in to razlaga v obširnem pismu, ki je nam prišlo v roke in ga bomo objavili v zabavo čitateljem in g. L. F. Trugerju. Stvar se tiče rudniške družbe v Pioneer-ville, Idaho, v kateri so zainteresirani nekateri cleveland-ski rojaki s precej tisočaki. Morda bo to pismo pomagalo razčistiti tudi uganko, "kdo je molzna krava", o kateri piše g. L. F. Truger. To zanimivost svoje sorte boste lahko brali v prihodnji številki. Napredek hranilnega in posojilnega društva VELIK PIKNIK Slovenskega samostojnega mla-«17| TA| IfA" deniškega podpornega društva " W vLlvn V NEDELJO, 3. JULIJA V DE WERT PARKU-MILWAUKEE, WIS. Jugoslovanska podporna in kulturna društva ter potamerniln v Milwaukee in okolici se vljudno vabljeni, da pridejo na naš piknik v obilnem številu. Na goste, ki nimajo svojih avtov bodo čakali društveni vozniki na N. 30th in W. Center St. Bodite na mestu med 12:30 in 1 «m» pdpoldne. KAŽIPOT: Vozite ao do N. 35th St. in Burleigh, od tam naprej Fond du Lac cesto ter ae peljite približno 7 milj; pazite ne društveni napis na desni strani ceste pred vhodom v park. VSESTRANSKA FINA ZABAVA TER TOČNA POSTREŽBA. VSTOPNINA PROSTA Canotisburg, Pa. — Dasi vloge v bankah in denarnih zavodih v obče v tej krizi nazadujejo, beleži Slovensko hranilno m posojilno društvo v Canons-burgu-Strabane zadovoljiv napredek. Ustanovljeno je bilo leta 1925. Kako je raslo v imovini, vam povedo sledeče številke, ki so povzete iz računov ob koncu vsakega leta, razen poslednje vsote, ki se nanaša na prvo četrtletje. Leto Vsota 19*26 $ 1,801.75 1927 12,454.23 1928 42,274.93 1929 55,736.52 1930 74,276.87 1931 * 112,796.58 1932 147,353.47 V tem letu je organizacija prav dobro napredovala. Koncem maja je bilo skupno posojenega na prve uknjižbe na nepremičnine $144,306.30, posojeno na delnice $3J245, gotovina na rokah, na neplačanih obrestih in druge manjše vsote pa znašajo skupno $5,440.03. Skupna imovina Slov. hranilnega in pos. društva je znaša-»a koncem maja $152,991.33. Dobiček na delnice od ustanovitve do zdaj znaša $19,001.86. Povprečno znašajo dividende 8 odstotkov na leto. Na predplačans delnice pla čuje to društvo 4Vfc% obresti, medtem ko dajo banke samo 3%. Denar je varno vložen. V hranilnem in pos. društvu se ne špekulira. Posojen je na hiše in stavbišča 74. posestnikom. Poseben odbor pregleda vsako aplikacijo za posojilo in oceni posestvo, potem pa ima besedo direktorij,. ki sklepa o odobritvi ali odklonitvi. Dozdaj ni imelo to društvo nobenega posestva, ki bi ga moralo prodati, in je upati, da ga ne bo v bodoče. Delnice lastujejo v SHPD večinoma Slovenci, a zastopane so med njimi tudi druge narodnosti. Tudi več društev ima tu svoj denar, ker vedo, da je shranjen zanesljivo in varno proti dobrim obrestim. Kdor ima kaj prihrankov, mu priporočamo, da jih shrani v tem društvu. Za pojasnila se obrnite na tajnika August Hiška, 2 Iron Si., Canonsburg, Pa. — John Žigman, blagajnik. Raznoterosti iz La Salla La Sal le, lil. — Mesec dni nazaj smo bili na zboru JSZ, ki je napravil na vse najboljši vtis. Čitali ste o njemu lahko že precej poročil. Reči moram, da so nas milwauški so drugi lepo sprejeli in postregli. Ob raznih prilikah, bodisi na sejah ali na priredbah tekom zbora, pa smo čuli pozdravne govore odbornikov milwauške občine in Milwaukee County, ki so člani socialistične stranke. Vse to nam je bilo v veliko bodrilo. Tudi v LaSallu je veliko polje za socialistično gibanje in v ponos nam in drugim bi bilo, če bi bila lasallska občina v socialističnih rokah. Toda kar še ni, lahko postane. Vsi na izlet društva Vijolica Milwaiukee, Wis. — S. S. M. P. D. Vijolica priredi v nedeljo 3. julija v De Vert parku velik piknik, na katerega je vabljeno članstvo vseh bratskih in drugih društev ter posamezni rojaki. V slučaju, da nam bi hoteli nagajati vremenski bogovi, jim bomo kljubovali pod protekci-jo košatih dreves in tudi velik paviljon nam bo na razpolago. Na goste, ki nimajo avtomobilov, bodo čakali dnuštveni vozniki na No. SOth in W. Center Sts. Bodite na mestu od pol 1. do 1. pop. Kažipot: Vozite do No. 35th St. in Burleigh; potem se peljite po Fond Du Lac cesti približno sedem milj in pazite na desni strani pota na društveni napis pred vhodom v park. Vstopnina prosta. Zabavo in dobro postrežbo vam jamči pripravljalni odbor. L. Ambrozich. drugega, kar b0 na razpoj^^ na pikniku. Člani druš. Delavec iz So. Chicaga bodo pekli jance na ražnju, igral bo John Kochevarjev orkester, športni odseki mladinskih društev m bodo kosali v igrah, za stare in mlade pa bodo aranžirane razne zabavne igre. Od dvoraae SNPJ bodo vozili na piknik trnki. Kdor hoče biti deležen nizke voznine, naj se priglasi za vožnjo s trukom bodisi Blažu Novaku ali pa D. J. Lotriču. Pub. odsek. Naročnikom, klubom JSZ in društvom Prosvetne matice Vsled izrednih razmer, Id «d prizadele banke, prosimo organizacije, naročnike in zastopnike Proletarca, da pošiljajo denar po postni nakaznici (Postal Money Orders). Vse kar ima stike z listom naslavljajte: PROLETAREC, 3639 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. Dnu* ker ima stike z J. S. Z. ali Prosvetno matico pa: JUGOSLAV FEDERATION S. P., 3639 W. 26th ST., CHICAGO, ILL. Ns pošiljajte Nakaznic na ime po* sameznika, peč pa kot zgoraj omenjeno. TAJNIŠTVO JSZ. IN UPRAV-NlSTVO PROLETARCA. Policija v Chicagu V Chicagu je bilo pred 10. Isti 6,016 policajev, zdaj jih je pa 6,439. •Nedavno je tu umrl s. Anton Zahrastnik, član kluba Št. 3 JSZ. Bil je splošno znan in priljubljen. V življenju je izrazil, da hoče civilen pogreb, kar se je zgodilo. Bil je veličasten — nad sto avtov v sprevodu. V hiši žalosti je govoril Leo Zevnik, na pokopališču pa Filip Godina. e Kot običajno priredi tudi letos družba Slovenskega doma piknik, ki se bo vršil 3. julija na vrtu Mrs. Hrovat. Dobra postrežba in zabava jamčena. Piknik se prične ob 2. pop.* Pete Banich. Članstvu kluba št 27 Cleveland, O. — Dne 1. julija se bo vršilo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. zborovanje organizacije za zavarovanje brezposelnih. Dolžnost članov je, da se ga udeleže. Klu-bova seja je vsled tega preložena na naslednji petek 8. julija. Na tej seji se bo nomini*-a-lo kandidata za gl. tajnika JSZ. Imeli bomo tudi splošno glasovanje o točki v platformi soc. stranke, ki se nanaša na pro-hibicijo. Člani, ki imajo peticijske po-K so prošeni, da na tej seji sporoče organizatorju s. Zor-kotu, koliko imajo že podpisov n a branih. Dne 3. julija priredi pevski zbor Zarja izlet v Mentor, O., na Tanckovo farmo. Udeležite se ga v čimvečjem številu. Tajnik. Priredbe klntev J. S. Z. in dragi* I soc. organizad) iiffrrrrrrrrrrrrrrrrrrf r r t nr«eew Izlet članstva čikaške federacije SNPJ Chicago, 111. — Federacija SNPJ v Chicagu priredi v nedeljo 3. julija na Stežinarje-vem vrtu v Willow Springsu velik piknik, na katerega se pričakuje radi dvojnega praznika precej udeležencev-tudi iz drugih naselbin. Vstopnice v pred prodaji so po 25c in pri vhodu po 40c. Otroci so vstopnine prosti, poleg pa prejmejo še poseben tiket, za katerega lahko dobe sladoled ali kaj JULU. CLEVELAND, O. — Izlet članstvs pav. zbora "Zarja** v nedeljo 3. J» lija na Tanckovo farmo, Mentor, (X BARBERTON-KENMORE, O. — Piknik kluba it. 232 v prid volila* kampanje v nedeljo 3. julija aa 2* garčkovi farmi v K en m ore. CHICAGO, ILL. — Piknik okrajno organizacije Soc. stranke ▼ nedrij» 10. julija v Elm tree Grom. CHICAGO, 1U__Izlet kluba it 1 v nedeljo 24. julija t forest pte* serve nad Stežinarjem , Willow Springsu. MOON RUN, PA. — Konfsroacs soc. Idubov in druitev Prosvetna ma-ice e nedeljo 31. julija» CLEVELAND. O. — Piknik ssc. stranke v nedeljo 31. julija aa Pin-tarjevi farmi. AVGUST. CLEVELAND, O. — Piknik kkbe it. 2? JSZ in odsekov v nedelje 7. avgusta aa Močilnikarjevi farni. CHICAGO, ILL.—"Moonlight" piknik soc. pevskega zbora MSava" V soboto 13. avgusta pri Ksglu e Willow Springs«. POWHATAN POINT, O. — Zborovanje vzhodnoohijske koa fovea«* JSZ koncem avgusta. ~ OKTOBER. CHICAGO, ILL. — V nedelje S3, oktobra dramska predstava kluba it 1 v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, IL1__V nedslje 27. nov. koncert "Sare" v dvorani CSPS. DECEMBER. CHICAGO. ILL. — Dne 31. dm. Silvestroma zabava kluba it. 1. (Drage priredbe kluba it 1 v prihodnji seuoni: V nedeljo S. fob. drum, prsd-stava e ČSPS. Dne 12. marca sa-g leski program v dvorani SNPJ. Dm 30. aprila koncert "Save" v «Ivermi SNPJ.) (Tajnike klubov p.-osimo, da asai sporoča datume svoj ¡k priredb,^ ds jib uvrstimo v seznam.) Kampanjski piknik soc. stranke v Chicagu Chicago, III. — Po dolgih letih je socialistična stranka či-kaškega okraja vsled tehtnega vzroka opustila za svoj piknik znani Riverview park na No. Western Ave., namesto tega pa je naje|a Elm Tree Grove na 6542 Irving Park Blvd. Peljite se s katerokoli karo do Irving Park Blvd. (4000 sever-no od Madison Streeta) in potem se peljite z Irving park karo zapadno do konca. Tran-sportacija vam torej ne napravi nobenih težkoč. S karo stane vožnja 7c torej toliko kot doslej ko smo imeli piknike v Riverview parku. Vstopnice so po 30c. Nabavite si jih v pred prodaji. Vsak klub, ki jih prodaja, je deležen popusta v prid svoje blagajne. Dobite jih v uradu •à NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA 0 • 1 ...- „ • CANKARJEVE IN \ ♦ 1 i ' 1 DRUGE KNJIGE 1 ; Pilite po cenik J PROLETAREC r-—- prosvetna matica Jugoslovanske socialistične zveze ZbthSt. CHICAGO, ILL. ODBORi I»««, Molele, Anton G*rd.n, John lUk. Ch.rle. Po.on.Uc, Ujnik. Reports Comments Seznam podpornih drufftev včlanjenih v Prosvetni matici: S. N. P. J. „f it t, Chicago, 111. — Tajnik Joseph Werscsy, 1504 S. 57th Ct, Cicero, HI. k 3, Motown, p«. — Tajnik Ilija Búbalo, 904 Chestnut St k ft, Ck~Und. O. — Tajnik Ludvik Msdveahek, 6409 St Clair Ave. k Marfan, Pa. — Tajnik Jacob Demota, Box 427. k S, Chicago, 1U. — Tajnik Joseph Vocich, 9836 Ewii* Ave. k 10, Rock Spring*, Wyo. — Tajnik John Omeyc, 1318 Clark St k 13, Bridgeport, O. — Tajnik John Kocjančič, RFD 1, box 49. k 14, Waahaf an. 111. — Tajnik John Aitach, 1015 Lenox Ave., No. Chi-cafo, 111. k 16, MUwa«W Wia. — Tajnik Pmnk Perko, 831 W. National Ave. k tl, Puoblo, Colo. — Tajnik Jo- ssph Hochevar, 2318 Cedar St k 34, ladianapolic. Ind. — Tajnik Frank Krefel, 911 Ketcham Ave. k 36, WMlock, Pa. — Tajnik John Dolenc, Box 73. k 47, Springfiald. III. — Tajnik Louis Pekol, 2102 a 15th St k 49, Giran!. O. — Tajnik John Taaoek, RFD 1, Avon Park, k 72, RadUy, Kan«. — Tajnik Jacob Remshak, Box 51. k 31, Rad Lodge, Morn. — Tajnik Charles Zakely, Box 758. k 32, Jahastown, Pa. — Tajnik John Zapan, 417 Woodland Ave. k 37, Herminia, Pa. — Tajnik Joseph Flias, Box 487. k 33, Moon Run, Pa. — Tajnik Frank Mo&iik, Box 183. k 93, La Salla, 111. — Tajnik Frank Dernaoh, 426 Union St. k 102, Chicago, III. — Tajnica ¡Catherine Bernik, 3204 S. Karlov Ave. k 104, Waet Allu, WU. — Tajnik Anton Jeroin, 1129 S. 62nd St k 106, 1mpañal. Pa. — Tajnik Jacob Zitko, Box 725. k 110, Chiaholm, Minn. — Tajnik Frank Klun, Box 658. k U9, Wankagan, 111. — Tajnica St. 282, LittU Falls, N. Y. — Tajnik Joseph Cvetezar, 67 Petrie St. St. 287, Burgattstown, Pa. — Tajnik Frank Laurich, 10 Linn Ave. St. 295, B.idgavilU, Pa. — Tajnik John Zigman, Box 674. St. 297, Raton, Ntw Mn. — Tajnik Joe Radosevich, Box 83. St. 312, C lava land, O. — Tajnik H. Stanich, 722 E. 160th St St. 318, Baggalay, Pa. — Tajnik John He»nik, Box 185, Hoetetter, Pa. St. 335, Gowanda, N. Y. — Tajnik I Joseph Peinik, 187 Beech St St. 344, Shaboygan, Wia. — Tajnik Leo Milostnik, 1226 Alabama Ave. St 358, Powor Point, O. — Tajnik Stephen Chuck, Box 45. St 363, Galloway, W. Va. — Tajnik Frank Klemene, B,ox 41, Brownton, W. Va. St 388, Putglova, W. Va. — Tajnik John Gallun, Box 63> Osage, W. Va. St 393, Eart Worcactar, N. Y. — Tajnik Frank Koran. St 412, Fradarick, Colo. — Tajnik George Zadel, Box 195, Firestone, Colo. St 434, Arma, Kana. — Tajnik Martin Kruiič, Box 114.' St 440, Cicero, HL — Tajnik John J. Koren, 1613 S. 60th Ct St 461, Onn alind a. Pa. — Tajnik John Debevc, Box 56. St 476, Sala«, O. — Tajnik John g Stangel, RFD. 8. St 404, Point Marion, Pa. — Tajnik Tony Zupančič, Box 861. St 535, Akron, O. — Tajnik Leo Bregar, 584 Jersey Ave. St 569, Chicago, 1U. — Tajnik Donald J. Lotrich, 1937 S. Trumbull Ave. St 562, Barton, O. — Tajnik Joseph Skoff, Box 209. St 573, La Salla, 1U. — Tajnik Anton Mahnich, 1156—3rd St Si 564, Milwaukaa, Wia. — Tajnik-Frank Obluck, 732 W. Walker St St 589, Strabana, Pa. — Tajnik John Winseok, Box 136. St. 600, Johnstown, Pa. — Tajnica Frances Vidrich, 669 Russell Ave. St 609, Arasa, Kana. — Tajnica Mar _ - . L v, .i «y Gorence, Box 114. Frances Zmkoviek, 1016 N, Adams ^ ell, S^ttla, Wuk. - Tajnik Va fXLl. w., _„„ .... w^icago, I1L k 121, Datroit, Mich. — Tajnik Leo Junko, 550 Belmont St k 122, Waet Aliqnippa, Pa. — Tajnik Frank Strubelj, 125 Main Ave. k 124, Forast City, Pa. — Tajnik Frank Rataic, Box 685. k 126, CWraland, O. — Tajnik John J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave. k 138, Canonaburg, Pa. — Tajnik John Troha, Box 166, Strabane, Pa. k 142, Claralaad, O. — Tajnik Louis Mrmolja, 780 London Rd. k 147, Clavaland, O. — Tajnik Leonard Polj&ak, 6319 Carl Ave. k 161, Witt, 111. — Tajnik Joseph Hauptmann, Box 894. k 163, Youngstown, O. — Tajnik Frank Baraga, 390 Woodside Ave. k 156, Endid, O. — Tajnik Matt- hew Debevc, 20230 Goller Ave. k 168, Cooamaugh, Pa. — Tajnik Bias Brezovšek, Box 74. k 177, Ralianca, Wyo. — Tajnik Peter Grohar, Box 68. k 100, St Michaal, Pa. — Tajnik Frank Kumerdaj, Box 811. k 192, Milwaukaa, Wia. — Tajnica Frances Gradiiar, 732 W. Walker Street k 19S, Willard, Wis. — Tajnik Mike Krultx, R. 1, Box 121. k 204, linaarna, Pa. — Tajnik John Matičič, 876 Miller St k 206, GroM, Kans. — Tajnik Louis Veoe, Box 94. k 234, Milwaukaa, Wis. ~ Tajnik John Gallun, 430 S. 2nd St k 237, Conaaaut, O. — Tajnik Jo- «eph Sedmak, 598 Orange St k 244, Kay lor. Pa. — Tajnik Anton Žagar, RFD. 2, Box 47, East Brady, Pa. Št 264, Bon Air, Pa. — Tajnik John F. Korber, RD 2, Box 79, Johnstown, Pa. k 262, Farrall, Pa. — Tajnik Ciril Furlan, RFD. 1, Box 396, Sharon, Pa. k 268, Ely, Minn. -Kunstelj, Box 913. k 275, Maynard, O. Zlatoper, Box 22. Tajnik Jacob - Tajnik Joe Lucas Debeljak, 172 N. 85th St St 614, Clovaland, O. — Tajnik Frank J. Koss, 18007 Waterloo Rd. St. 662, Anyox, B. C. Canada. — Tajnik Mate Gračan, Anyox Mine. St 663, Hutchison, Pa. — Tajnik Frank Juvan, Box 68, Herminie, Pa.. St. 712, Johnstown, Pa. — Tajnica Josephine Bizjack, 669 Russell Ave. št 725 Latroba, Pa. — Tajnica Jane Fradel, 1004 Alexandria St Fadaracija SNPJ., ChUbolm, Minn. — Tajnik Frank Klun, Box 658. S. S. P. z. $t 10, Moon Run, Pa. — Tajnik Joseph Grilc, Box 69. St 13, Witt, HI. — Tajnik Joseph Hauptmann, Box 394. St 20, Clavaland, O. — Tajnik Wm. Candon, 1058 E. 72nd St St 27, Fomat C»ty, Pa. — Tajnik Frank Leben, RFD. 2, Box 46. St 61, Barbarton, O. — Tajnik Joseph F. Valenčič, 464 Franklin Ave. St 70, Krayn, Pa. — Tajnik Andrew Milavec, Box 1. St 80, Harminia, Pa. — Tajnik Jacob Peternel, Box 812. St 181, Powar Point, O. — Tajnica Mary Bogataj, Box 12. St 211, Gowanda, N. Y. — Tajnik John Vehar, 141 Miller St. St 220, Datroit, Mid». — Tajnik Frank Reiišnik, 7126 Miller Ave. J. P. Z. 3. St. 7, Milwaukaa, Wis. — Tajnik John Perkovich, 8151 N. 37th St. St. 19, Milwaukaa, Wis. — Tajnik Leonard Alpner, 708-A. W. Pierce Street J. S. K. J. St 36, Conamaugh, Pa. — Tajnik John Brezovec, Box 126. SAMOSTOJNA DRUŠTVA. "Vijolica'*, Milwaukaa, Wis. — Tajnik Joseph Vidmar, 2029 W. Brown Street KLUBI J. S. Z. St 1, Chicago, III. — Tajnik Peter Bernik, 8204 S. Karlov Ave. program Boj proti sedanjemu tistemu in za socializem do zmage. Večja socialistična stranka. Več klubov JSZ z večjim itevilom članstva. Več aktivnosti v klubih. Več socialističnega miiljenja med socialisti. Več društev v Prosvetni matici. Več kulturnih druitev s delavsko ideologijo. Več delavske prosvete v delavskih organizacijah. Poostritev borbe proti zavajalcem. Gojitev socialističnega prepričanja ▼ delavcih« da postane nepremagljivo. St. 3, OgU.by, 111. Tajnik John Pohar. Box 63. St. 46, Waukagaa, 111. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmhols Ave. St 47, Springfiald, III--Tajnik Jo- *»ph Ovca, 1841 S. 15th St St 69, Hormmio. Pa. — Tajnik An- . ton Zornik, Box 202. St. 222, Girant, O. — Tajnik John Kosin, 1006 State St St. 235, Shaboygan, Wis. — Tajnica * Frances Skrube, 930 Broadway Ave. KULTURNA DRUŠTVA IN ZBOÄ1, VČLANJENI V PROSVETNI MATICI. OC. pa vtki «bor "Napraj", Milwaukaa, Wis. — Tajnik Frank Puncer, 2107 S. 65th St, Wert Allis, Wis. Soc. pavaki «bor "Sava". Chicago, III. — Tajnik Anton Garden, 2315 S. Kidgeway Ave. &oc. pavski «bor "Zarja", CWvaUnd, ° Tajnik John Krebel, 1074 E. 66th St Paveki «bor "Jadran", Clavaland, O. — Tajnica Anna Vadnal, 1257 E. 173rd St Dramski klub "Zora", Puablo, Cola. — Tajnik Frank Pechnik, 1282 Eiler Ave. >raa»sko društvo "Anion Voroviok". — Tajnik John' Kern, 15715 Trafalgar Ave. Dramaki odsak SND., Waukagan, 111. Tajnica Mary Hodnik, 1046 Wadsworth Ave., No. Chicago, HI. >ram«ko druiUo "Soia", Strabana, Pa. — Tajnik Joseph Zupančič, Box 206. laob. ia dranuki klub "Slovania", San Francisco, Calif. — Tajnik Antho-ny Kastellic, 628 Kansas St čitalnica SDD., C oil in wood, O. _ Tajnik Louis Elovar, 15335 Waterloo Rd. Čitalnic« SND., Waukagan, III. — Tajnica Anna Mahnich, 624 Helmhols Ave. Slovanski dom, Gowanda, N. Y. _ Tajnik Jernej Kralovec, 153 Beech ■Street lad», d rut. "Vikar", Krayn, Pa. — Tajnik Anton Tauzelj, P. O. Opomba: Tajnike včlanjenih orga Start From The Bottom The United States is a government of the people, by the people, and for the people. What does that mean? Simply this,'that every voter in this country should havs a voies, directly or indirectly, in the policies of the government and the general welfare of our people. It does not mean that the legislative assemblies throughout the land should be essentially "rich men's clubs," cstering principally to Big Business and at the same time doing practically nothing to alleviate the suffering of the rank and file of our population caused by the depression, which is the worst this nstion has yet experienced. If this is not true, then what is the purpose of the Reconstruction Finance Corporation, without some corresponding measures, such as highwsy construction, the control of the Mississippi River, re-forestration, etc., which would take up the slack in unemployment which s doing our country more harm than tan be"estini.i'-l Why the delay in aiding the millions of helpless and starving unemployed men and wocn'en? Is not the welfare of the workers just as vital to our nation sa the stabilising of industry? If my house were ready to tumble, I would endeavor to strenghten the foundation first I would start from the bottom—not from the top down. Likewise, when general conditions are of a sickly nature, as they are at present, I would start at the bottom, with the workers, and try to restore their purchasing power, which is exceedingly low and which has never been abre to keep pace with the progress of this country. This loss in purchasing power is admittedly one of the most outstanding a uses of this ss well ae past depres-ions. Why does the purchasing power >f the masses lag so far behind and, consequently, drag everythii* down >ecause of the lack of it? Simply this, the majority of the workers are paid much below that amount which would enable them to - enjoy the American Standards of Living. How can these poor condition« be mproved and the havoc of any posible future depressions be minimized -^• TviMijwm orga- . « cooiui« uc uummiseu nixacij p rosice, ako zapazijo kako , ** • f^t degree? There is no great-, pomoto v naslovih, DM J tO sporoče « Humanitarian Bill or Measure that tajniitvu Prosvetne matice, da se y bodoče popravi Motor City News Now that the JSF convention is over, it is time to put some of th. new ideas into action and increase the membership of the Englih Sections. The last meeting of our English | Section of branch 114 was well at-tended. Convention reports were given by delegates and two new members initiated which now boosts lour mt*nbership in good standing to 37. After a short business session we all drove out to Bloomer State Park where a weiner roast was held. All members enjoyed themselves and hoped to have more such outings soon. a Now that we have organized a membership drive, each member is to obtain his quota of two new members before the end of the year. The undersign has his already and hopes to get many more. Two prizes will be given to the boy and girl comrade getting the highest number of new members. ■ • e The executive committee will meet Wednesday, July 6, at the secretary's home. Plans for activities sre to be formulated and subjects for discussions prepared for our regular monthly meetings. All members of the committee are urged to be present e — In Milwaukee, Socialists are trying a different method to give relief to their unemployed by opening idle factories to produce the necessities for a living. A check system in the form of wages exchangeable for goods at a centralized point will be issued to the workers. This 1« another step towards Socialism and here's hopir« they will get the full co-operation of everybody. * Wall Street is telling • our city officials how to raise money and end the business depression while wages of our public employes are being cut about 40 per cent School teachers and the police depaitment received only half of their regular wages for the month of May. Many public libraries, not able to finance themselves, have been forced to close their doors. , _ Jo Kasparjeva banka prenehala s poslovanjem Bržkone ni bila med Slovenci in Hrvati nobena banka v Ameriki znana toliko kot Ka-apar-American State banka na 1900 Blue Island Ave. v Chica-«u. Bila je to banka, s katero so poslovala mnoga slovenska, hrvatska in češka podporna društva, listi in številne druge organizacije. Poslovanje je u-stavila dne 24. junija. Navala vlagateljev ni mogla več vzdržati, kjer so njene denarne rezerve pošle. Pred krizo je znašala aktiva Kasparjeve banke nad 12 milijonov dolarjev. Ko je prenehala, je imela še $4,400,000 vlog. Nazadovala je torej več ko polovico. Njen kapital znaša $1,600,000 in rezerve beleži $400,000. Delničarji so večinoma Cehi in več Hrvatov. Domneva se, da imajo slovenski vlagatelji v nji blizu milijon dolarjev in še več Hrvatje. Eni listi so poročali ,da bo uprava skušala banko reorganizirati in obnoviti poslovanje. Zatrjujejo, da je bilo gospodarstvo banke vzorno in denar večinoma dobro investiran. Težkoče pa so nastale, ker je banka vsled pritiska vlagateljev unovčila večino zveznih bondov in slič-nih vrednot, ki jih je lahko izmenjati, ima pa tudi veliko posojil na poslopja in druga posestva, za katera se zdaj ne dobi denarja brez velike izgube. Hoan o debati s komunisti Prožla komunistična konvencija je po nalogu odbora kom. stranke telegrafično "pozvala župana D. W. Hoana na debato". S strani komunistov bi debatiral Wm. Z. Foster. Komunisti so izdali tudi parolo, da ne sme biti letos nobenega shoda brez njih. To re pravi, nobenega socialističnega shoda ne sme biti, da bi ga ne motili ali skušali razbiti komunisti. Republikanske in demokratske* shode puste seveda v miru.Na komunistični telegram could accomplish this than one providing for UNEMPLOYMENT INSURANCE, as advocated by the Socialist Party. People can get what they want if they are interested and assert themselves through their voting power. If they are not interested and prefer to let matters go along as they may, then the people will most surely and very regularly get things such as depressions and their accompanying sufferings, which they do not want. If you want a good thing, UNEMPLOYMENT INSURANCE, and want it hard enough and will pull strongly for H, you will get it as surely as the sun will rise. If you are interested and want an opportunity to render us co-operation in this movement, we urge you to join Ward 83 or Branch 6 of the Socialist Clubs in West Park. Fradartc Augustana, West Park, O. Maybe So If we had all the money we had pent foolishly, wouldn't we have a glorious time spending it foolishly? je Hoan odgovoril, da je škoda časa, ki bi ga zapravil v taki brezplodni debati. "Taktiki/ ki delavske organizacije sili v boj druga zoper drugo, sem nasproten," je rekel Hoan v svojemu odgovoru. "Jaz smatram za našega največjega sovražnika kapitalizem in svoj čas ter energijo porabljam v borbi proti njemu. "Debatiranje s sovražnimi tendencami med delavskimi organizacijami je kriminalno tratenje. delavske sile. Njihova dolžnost je, boriti se skupaj proti skupnemu sovražniku, ne pa si uničevati moči v medsebojnem boju. Jaz nimam prav nič časa na razpolago, da bi ga zapravljal z debato, kakršno mi predlagate." Komunisti so imeli v Mil-waukeeju vseeno shod, na katerem so po stari navadi sejali svoj strup sovraštva proti socialistom in govorili o Hoano-vi "bojazljivosti". Udeležilo se ga je le par sto ljudi v svojih listih pa so to številko povečali na več tisoč. Ako noče biti človek otročji, in če noče naseafti njihovim pustolovščinam, ga ozmerjajo. Ce pa v njihove "debate" pristane, ga ozmerjajo vseeno. Taka je "revolucionarna" taktika ljudi, ki strmoglavljajo kapitalizem v Ameriki s provokacijsko borbo proti socialistični stranki. Here are some Important dates to remember. On Monday, July 4, a picnic will be given at Travnik's farm for the benefit of the Slovene National Home. Everybody is asked to attend and give this picnic their full support as we need very much a home in which we would have a regular place to meet On Sunday, July 17, he Young Americans Lodge No. 564 SNPJ will 'hold their annual picnic at the same place. With depression prices and 25c admission everybody is invited to attend one of the biggest picnic's of the seaeon. On Saturday eve, July 30, the Young Americans plan to bold their first weiner roast of the season at the Upper Straits Lake. Everybody that will attend theee doings is assured of a good time. — Mattbaw Klartch, Detroit, Mich. What's Happening in Bridgeport Hard times are still here. Nobody knows Just when conditions will improve. In Bridgeport all the mines are idle and the miners with their wives and children starving. It is a pitiful sight to see these people suffer and yet many fail to realize that conditions can be no different under a capitalist system supported by the Republican and Democratic parties. At the Republican convention held in Chicago the unemployment quests ion received very little consideration. The prohibition issue waa more important, at least for the Republican party in the coming presidential election. Delegates at this convention did not care about the woifcing nan, just so the purpose and interest of those that contribute to the party were carried out In Bridgeport, a soup kitchen is being conducted under the auspicies of the Communist party. Only members and those wishing to join the party are given food. This is another method to secure more propaganda for their party which I don't think will last long in the manner now conducted. They have some of the most discredited men in Bridgeport running for public offices at the coming elections. Branch 11 JSF had an interesting meeting &mday, June 19. It. was decided to hold a campaign mass-meeting the latter part of August or on Labor Day and to have comrades Olga Vehar and Joseph Martinek, both of Cleveland as our principal speakers. Several new members also joined our branch that night In the coming election, our Socialist candidates csn expect a big boost from Bridgeport ae everyone already now talks about Social ism. At last some of the citizens of this city have come to the point that has been advocated by our leaders for years, that Socialism it the only way out of the economic and industrial catastrophe. Let's keep up our agitation, go to work and become more active in the presidential campaign. Yours for Socialism! — Margaret S*oy, Bridgeport, Ohio. we can't sell you anymore groceries", is ridiculous. 1 think we've been keeping faith long enough and it's hign time that w% organise into a compact group oi workers, fighting in unison against exploitation and tyranny. a On my recent trip to Johnstown I found that our English Section of branch 5 is growing weak. The membership is dwindling dorwn to almost noUhing and that it ia losir* interest in our cauae. Now is the time, comrades, to pull the strings together, to work harder than ever before because if we don't get new members in times like these, our task will be more difficult when a few hard earned cents will find their way into the bockotbooks and people will forget that such monsters as the panics come their way aavd that they are being exploited. Comrades, don't permit foolish items to bother you but banish your frowns and smile. What i we need in our club is cooperation so let's all get together at our next meeting and make it a real "family reunion" for in unity there is strength. Come along and cooperate^ a What has happened to our young comrades in Ke ram ore, Barberton and Akron? Why not write a few lines and let us know that you didn't drink a portion of that which would put you to sleep? You young people should be out on the firing line. You were an enthusiastic group when we organised last October. Why not keep it up? I presume our Johns-.town and Kenmore English Sections will have to work very hard in order to catch up with the Socialists of the Chicago and Detroit clubs. a Our secretary, comrade Frances Langerholc reported that die had a wonderful time in Chicago. We were delighted to hear that I hope all of our young folks made good at the ISF convention. J ana Fra«WI, Latrobe, Pa. * What Is The Best Security Many so-called investment stocks have dropped in price as much as 90%. Bonds have dropped as much as 10% and some have no market value at all. Real estate is on an average 25% below 1927 values. With these figures before you, make your own deduction. We say that the American Home, the hearthstone of the nation is and will always be the ideal security. Even though we ignore to a certain extent the value, we must recognize the pride of ownership and self-satisfaction that comes to no one except a home owner. Fewer homes are being foreclosed than any other type of collateral—the American family protects its castle even in times like these. Every dollar invested with this Association is loaned on first mortgage security—Somebody's Home. •Die Jugoslav Building A Loan Association opens the 55th Serie for Subscription of shares Friday July 1st 1932, at 2552 So. Central Park Ave., Chicago, Illinois. Joaapfc stablay, Secretary. Latrobe Views The cartoon of June 23, issue of Proletarec reminded me that I have time to write an article for theee columns. Just a few weeks ago I graduated from the local high school and now am among the vast number of unemployed. The future does not appear to be much brighter, yet the superintendent of Pittsburgh schools in his address at the commencement excercises stated that if we keep that good American spirit such as Washington and Lincoln possessed and if we keep faith—(hark some news!) we will pull through this "dark period" in our history. What a consolation!?? To tell the people who do not know the pangs of hunger and misery to "keep faith" is not so bad. But to tell those who are not sure whether they will have a roof to shelter them and to those who are avoiding the groceryman because they dread to hear the words "Sorry, but Greek Meets (¡reek I am woman of few words," an: lounced the haughty mistress to the new maid. "If I beckon with my "inger, that means come." "Suits me, mum," replied the girl. 'I'm a woman of few words myself. If I shake me head, that means I ain't comin'." Golf Defined Farmer (to friend): "I hear, Bert, that while ye were in the city ye took up this here golf. How'd ye like it?" Bert: "Well, it ain't bad. It's bit harder than hoeira' turnips an' a bit easier than diggin' potatoes." And where are all those "he-men" that we were a nation of?" »OS »»»»»»JHHHt»»»»»»»»»»»«» a « \\To broaden your knowledge | of the Socialist and Labor movement, read I The New Leader | ; OFFICIAL ORGAN, S. P. 7 East 15th Street, ; NEW YORK CITY, N. Y. \\ 11 One year $2, half year $l,j| three months 75c. Norman Thomas has just written another book which you must read AS I SEE IT '2.00 173 pp. BLUE CLOTH Sent postpaid from Socialist party, 549 RANDOLPH ST. CHICAGO Twenty "little blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action n< LITTLE LIBRARY 01 SOCIALISM ONLY SI.OO' Socialism and the Farmed' Problem...............ALGERNON LKE Socialism and Culture--------------------------- UPTON SINCLAIR Why I Am A Socialist_________________________ HEYWOOD BROUN Socialism and the City--------------------- Mayor DANlfeL W. HOAN Will Socialism End The Fvil of War?-------------DEVERE ALLEN Pioneers of Socialism _____________________McAUSTER COLEMAN Incentives Under Socialism-------------------------G. D. H. COLE Socialism and the Trade Vnions -------------------- JAMES ONEAL Current Objections to Socialism Answered---JOHN M. WORK The Socialist Goal _______________________________ FRED HENDERSON The Betrayal of the Workless___________McALISTER COLEMAN Can Socialism Prevail in America?--------------JAMES ONEAL Forces Making for Socialism -------------- Organising the World for Socialism------- Socialism and the Individual ---------------- Socialism and Women -----------------—........ The Practical Accomplishments of Socialism The Practical Program of Socialism The Political Philosophy of Socialism M Socialism and Communism ______________ ___PAUL BLANSHARD _ CLARENCE SENIOR ........NORMAN THOMAS ...... MARION PHILLIPS L. MORRIS HILLQUrr and NATHAN FINE HARRY W. LAIDLER -----MORRIS HILQUrr - NORMAN ANGELL ORDER FROM* PROLETAREC (BOOK DEPARTMENT) 3639 W. 26th STREET CHICAGO, ILL. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 9. P. flmlrtarrr OUR AIM: 11 EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATVE, COMMONWEALTH no 12^4 mm* p-blishsd Wssfcly at 363» W. 2Stk St. CHICAGO, ILL., JUNE 30, 1932. TsUphonti Rockw«ll 2S64. VOL. XX¥||. It's Too Late To Fool With Liberalism The League for Independent Political-.Action will hold a conference at Cleveland on the 9th and 10th of July, to conaider the existing political situation and possibly to arrange for the formation of a seventh political party. Our figures may not be entirely accurate, but our estimate is thai there are at present six parties which have or will have candidates for president and vice president. If we sre wrong, we feeljsure that we are under-stating, not overstating, the number. Hence, a new party would not be a third party—it would be a seventh, eight or ninth party. The Socialist party is the third party now, but it hopes to be either the first or second party after next November. It is really the second party now, or would be if the Republican and Democratic parties were honest enough to unite instead of pretending to be two parties. We readily understand that the League for Independent Political Action thinka there are some good people who are not radical enough to support the Socialist party, but who are liberal'enough to support a new party with a few mildly progressive planks in its platform. We admit that there are 8uch people—but we assert that the time has gone by, in the history of the political and industrial development of thia country, when anything could be gained by pussyfooting. This year, voters have got to be either hot or cold. * i 1*1*11 They've either got to stand for something, or they've got to stay in the two old parties snd Stand for nothing. There is no middle ground. It is futile and chikiish to fool around with mild progressivism. It's just too late for that sort of thing. So we hope that the League for Independent Political Action—which is made up of sincere, earnest, well-meaning men and women—will, after due deliberation, decide to advise its followers to support the Socialist party tickets, national, state and local. —The Milwaukee Leader. fcfcch Easier Now To those of you who have faced a hostile world for years in your efforts tp convince a skeptical people that capitalism would fail, it is a source of some satisfaction to know tkat today, at a conservative estimate, 90 percent of those you meet on the street believe aa you did 30 years ago. They are convinced that the capitalist system has failed. But many of them still believe that the system can be revived and made to work again. To prove that it can't be done is the first trench in the warfare for Socialism—the next will be to convince these despairing men and women that Socialism alone holds a solution of our economic difficulties. This part of the job is easier today than it was 30 years ago. And in that fact there is much encouragement for Socialists to press the fight to a glorious victory. —Fred D. Warren. Notes on Education An empty head is preferable to a head full of junk. Hence, for original observation, I prefer the illiterate. The trouble with so many so-called educated people is that they can so well express what they know, and what they know is so frequently not worth telling. The first thing a sovereign citizen should know is history and economics. The last thing he usually knows is neither. I knew a man once who could converse fluently in five languages and from what he had to say to me in the one language I can understand, he could have saved himself the tioubie of mastering the other four. The slave 1 pity the most is the educator who knows what is right yet teaches the wrong in order that he may eat to teach the wrong.—Adam Coaldigger. Provide Jobs A legislative representative of the American Federation of Labor told congress that if the government would not do something to support starving people, the time might come when starving people will not support the government. It is well ssid snd undoubtedly true. There is always a limit to the amount of hunger people will stand. The hungry in America have been remarkably docile thus far, but that does not mean that they will remain so forever.j ^11 ARCH LIGHT tx I Donald Lotrich . Illn.......,.illll Our Doings Here and There By JOHN RAK you ever heard of a Socialist convicted in public office? Or have you ever heard of a Socialist expelled from the party for doing the thing you have just stated? We discard all crooks and grafters as soon as we learn who they aie," and cited the Swoboda case for one. "Now," 1 added, "you give me just one in stance where anything like that happened in your fi inter republican and r ow your d»m< «r»tic parly." • • • The republican and democratic parties want crooks and don't dare eupel them for fear all the rest of the repub* can and democratic party officials would be exposed and exjpel-led also. So they bluff the people about beer, wine and most of the voters not knowing any better flop to the call of money and empty pro« mises. but enough for once. The dealer overcharged me ten cents but 1 thought the ten cents were well spent by bringing the message oi truth to at least a half dozen listeners who were in accord with my remarks. Let us go out and wrap up a good couple of million votes for k nomas w> just that way. • • • Socialist club No. 1 JSF held iU tegular meeting last Friday and appointed a committee to work with the «ioneiman comrades in the ward with the desire of organising a -¿ml waid biancA of the Socialist party and to hold as many street corner meetings as possible. The Sunday, July 3, second street corner meeting held last Thursday was a huge success. The people of our ward are anxious for our message and we feel positive that an effective campaign properly organized would bring us many new comrades. At the same time six Ninety-five application cards for membership to the Socialist party were accepted at the last Cook county delegate meeting. Greater activities of different branches in various districts were reported. A big demand foi' speakers and literature is made every week, said comrade Dreifuas. The people are gradually awakening for the Socialist cause and the street corner meetings now conducted by various branches help greatly in this respect. • At the JSF convention held in Milwaukee comrade Snoy said that his work as organizer and solicitor for Proletarec would be continued. His first We have always detested the gar union leaders have played in the past, that is the majority of them.-And the more we hour of them the more despicable and contemptible they become. In our own city, we have the staggering Chic^o Federation of Labor. Now it seems that the crook of all crooks came to Chicago for the national convention, of the Democratic Party. Yes, none other than Jimmy of New York City, who has played as dirty a part in assembling a vast fortune at the expense of the common people as has ever been recorded. Yet, the Chicago Federation of Labor greets Jimmy <»t the railroad station with a Federation band while the president and secretary as much as hug the beloved Jimmy and escort him as if he was some prince. This makes us ask "do birds of a feather flock together?" Can it be that the union leaders have no self respect? Can it be that they have no respect for the rank and file of the Chicago unions? Can it be that they are only as "good" as Jimmy? « • • Whatever it is, our opinions about the union leaders have received another sever jolt. And we would certainly hate like the didkens to work alongside of any such union leaders in any faimer-iabor party because, right from the outset, our hope foi any change in the political life would oe gone. We can thank good reasoning that union leaders are not alike every where. For instance, in Milwaukee they are working with the Socialist administration to better conditons for the common people. There the union leaders take active part in the political life, side by side with the workingman and woman. They propose and draft plans with which they can assist the workers. They back up ail good legislation. That's why Milwaukee and Wisconsin have the best labor« laws of any ¿state in the Union. . And because our Federatiomsts in Chicago play \ Quite a nuniber of us went to the game of political inuependence, South Chicago last Sunday to the while virtually they are eiiher re- picnic of Lodge Delavec only to be puoircan or democratic we have rained out early in the evening. The .« ,, u «vr * ru nothing to show for their work in | weather didn t dampen the spirit any a Section Of branch ¿1 Ol Ue-Ulinois and Chicago. Noecfcels and Dr. H. B. Green and Oscar God in a. At these meetings it is important that members of >oth senior and its English Section are there on time and participate in the distribution and sales of literature and procuring new members to join the party. The meetings are held every Thursday night at 8 P. M. on 26th St., and Millard Ave. • .To raise some money for the campaign fund of the Socialist party, branch l4o. 232 in Barberton will hold a picnic Sunday, July 3, at Zagar's farm of which the entire proceeds will be contributed. Comrade Bessemer from Akron will members. Comrade Steve Ri-tonia was elected secretary. His letter convaying us this news also contained several subs. The Chicago SNPJ Federation will hold its annual picnic at Sterzina's Grove. Good music, entertainment, several baseball games and plenty of fun for all is promised. Several trucks will leave from the SNPJ Hall at different hours, making round members of our club have been select-1 tnps at reasonable prices. Out-ed to foiin the nucleus of a campaign ' for new members. The Opportunity trip was to Library, Pa., where ®Peak- The committee invites with the help of several sym- *U Wend» and sympathizers, pathizers they reorganized both and y°un* 10 aUend' branch No. 230 with 13 new _ The book department of Proletarec has just receive a supply of Upton Sinclair's latest book, "American Outpost". This novel is an autobiography about himself for which requests for many years from abroad and elsewhere have been made. H. L. Mencken, famous critic and editor of the American Mercury, says it "contains some of the best writing he has done in recent years." The price of the book is $2.50. Order it from Proletarec. Drive committee has selected July 24 for its outing the entire proceeds of which wiU go into the Fund. of-town guests from Cleveland are expected. Admiasion tickets are £5c in advance and 40c at the gate. the hall of the Croatian Home. And next Sunday, we hope "the Fitzpatrick have brought new shame to the unionists of Chicago. • • • While in a small place of business laM week a "republican" remarked something like this: . "I've been republican all my life but now I'm **T--- —TZ • . „ . i .7,, " „ * " | water upon us during the day because ttlSlZSXmSLh - lah" of advertisers. Above all, no one will be permitted to monopoliie the air in Canada. The Canadian government is conservative; ultra conservative. But if any committee of house or senate proposed similar action in this country, its member» would be denounced as "radicals", "reds", bolsheviks". Speakers and writers for the Radio trust would dredg« the dictionary for hard words to throw at such an outrageous effort to "put government in busineM » and undermine our 'rugged individualism."—l>abor. And That's What We Wtf* Persecuted for Saying Besides "making the world safe for dettocrsjj the most impelling reason why the United WP entered the World war was to protect its capital |o«» ed abroad. It had loaned money to the aWP nations, and its arms manufactories had rolled rm quantities of war materials to be shot by the allies»» Germany, and against the German army, in protKtinj France and Belgium.—Ogden L. Mills, seer**» * the treasury, as reported in The Nation, Feb. 17, Pass Word If this depression had a pass word it woi be Blah-Blah!—William Allen White. Ott