KNJIŽNICA CEU i ü steklar M GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Izhaja od leta 1959 Letnik XXXII, št. 9-10 Hrastnik, 15. 10. 1991 Nove tehnologije v Steklarni Tržišče bivše Jugoslavije se vse bolj zapira. Tu je bilo še nedolgo nazaj mogoče prodati skoraj vse, pa tudi cene niso bile posebno vprašljive, saj je šlo v mnogih primerih za prave monopole proizvajalcev - ob zaprtih mejah za uvoz. Vendar je bilo mogoče predvideti skorajšni konec tem razmeram. Tako razmišljanje je delavce Steklarne Hrastnik že lani postavilo pred nove naloge: posodabljanje tehnologije in proizvodnja vrhunskih steklenih izdelkov tako v oblikovalskem, tehnološkem in kakovostnem smislu, je edina alternative za prihodnost. Kot že leta 1984, ko smo naredili s pomočjo firme SAIVO iz FIRENZ bistven kakovosten premik v proizvodnji H-28 (osvojitev proizvodnje Cortina kozarcev), smo si glede na raziskave zahtevnih zahodnih trgov in Grčije letos postavili novo nalogo: proizvodnja čvrsto pihanih kozarcev na H-28. Za večino zaposlenih v Steklarni sam naziv »čvrsto pihani kozarci na H-28« ne pomeni kaj veliko, zato kratka obrazložitev: stroj H-28 je izključno prirejen za proizvodnjo pihanih vrtenih izdelkov (kozarcev). Iskanje novih rešitev za prenasičena zahodna tržišča pa je nekatere vrhunske proizvajalce na H-28 peljalo do izdelave čvrsto pihanih kozarcev - lep primer so znani osmerokotni kozarci iz Italije, naprodaj tudi v naši trgovini. Seveda pa je bila pot od pihanega vrtenega do čvrsto pihanega kozarca dolga in draga - vsak proizvajalec je moral sam s preiskušanjem ugotoviti, kakšen bo pravi model (hlajenje itd.), kakšna bo predelava stroja H-28, ki normalno seveda ni primeren za to proizvodnjo itd. (to je trajalo več mesecev - koliko to stane, vemo). V glavnem je proizvodnja čvrsto pihanih kozarcev na trgu postala zahteva, celo moda, obenem pa je osebna izkaznica za proizvajalca na H-28. Če je res kaj vreden, mora obvladati to tehnologijo in imeti v programu te izdelke. Vsi ti vzroki in pogoji so vodili Steklarno Hrastnik pri odločitvi, da omenjeno tehnologijo vpeljemo tudi pri nas. V letu 1990 smo se dogovorili z g. Conti-jem iz Firenz (on je I. 1984 »vpeljal« proizvodnjo Čortine), da s skupino sodelavcev pomaga pri uresničitvi projekta čvrsto pihanih kozarcev v Steklarni Hrastnik. Pripravili smo design kozarca (v našem oddelku za oblikovanje), ki je tržno zanimiv Kozare Vienna: tehnologija, steklo in design Evropskega nivoja. Priznan strokovnjak in prijatelj naše tovarne g. Conti (na sliki skupaj z g. Marcenom) je strokovno odločilno pripomogel k osvojitvi nove tehnologije. in celotno dokumentacijo za tehnologijo na H-28. Izdelana sta bila prva dva modela za preiskusno proizvodnjo. Tako je po uspeli prvi preis-kušnji marca letos stvar dobila definitivno zeleno luč: naročili smo modele in vse potrebno za predelavo stoja za celotno serijo kozarcev Vienna (3 velikosti). Junijska vojna je, žal, za dva meseca zaustavila naše programe. Vendar je konec avgusta proizvodnja vseeno stekla, hitro, brez znanih začetnih težav, čeprav gre za izredno zahtevno tehnologijo. Tudi vizualni učinek nove serije je bil visoko ocenjen - od oblikovanja, izdelave, do stekla. Ob tem moram poudariti naslednje: • ocena g. Contija, ki je eden izmed vrhunskih strokovnjakov za H-28 v Evropi, je laskava, kar zadeva raven naših delavcev in znanja na liniji H-28 in je temu pripisal lep delež hitre vzpostavitve kvalitetne proizvodnje po novi tehnologiji, • tehnologija, ki smo jo dobili, je v svojem razredu najsodobnejša, je sklop izkušenj vseh tistih, ki so mesece in leta eksperimentirali, • ta pristop je lahko vzorec za druge segmente proizvodnje, saj vidimo, da nismo slabši od zahoda, če le hočemo - seveda pa moramo iskati dodatna znanja, ki pa jih tudi znamo najti. Slavko Marčen Pogovor o... Kakovost - merilo osebnega in kolektivnega dela Sredi lanskega leta je bila v Steklarni ustanovljena služba za zagotavljanje kakovosti, med delavci bolj znana po vzdevku »superkontrola«. Razlog za reorganizacijo kontrole in-uvajanje integralnega sistema za zagotavljanje kakovosti je bil predvsem, da so tržišča razvitih dežel v pogledu kakovosti vse bolj zahtevna, na trg Evropske skupnosti pa bo po letu 1992 mogoče prodajati le izdelke, ki bodo imeli ustrezen znak kakovosti. Pridobitev znaka kakovosti ni lahka in enostavna, kajti ni dovolj, da je izdelek dober in brezhiben, brezhibno mora biti tudi nastajanje izdelka. To pa pomeni, da ga spremlja strog nadzor od zamisli, skozi proizvodni proces, pa vse do potrošnika po sistemu kontrole, kot določajo tovrstni predpisi. O pomenu in uvajanju integralnega sistema zagotavljanja kakovosti v Steklarni smo v preteklosti že pisali, tej temi pa je bil namenjen tudi pogovor z Blago Kazievsko-Jerič, po poklicu dipl. inž. farmacije, sicer pa vodjo službe za zagotavljanje kakovosti. Nadaljevanje na 2. strani. V prvem prispevku v Steklarju na temo o kakovosti ste zapisali, da naj bo naš moto: ne iščimo trga za izdelek, rajši izdelek naredimo za trg. Bi to misel lahko bolj obrazložili! Živimo v takem času, ko se moramo zavedati, da KAKOVOST je in mora postati eden od elementov poslovne politike vseh podjetij. Danes so znani rezultati svetovnih raziskav o uspešnosti podjetij. Dokazano je, da so podjetja, ki so izgubila tržišče zato, ker niso vzdrževala konkurenčno kakovost svojih izdelkov, imela vodstvo, ki se ni zavedalo pomembnosti zadovoljstva kupca. Kajti kakovost je tista, ki v pogledu kvalitete (kakovosti), cene in dobavnega roka ustreza zahtevam in pričakovanjem kupca. Veliko število uspešnih podjetij dokazuje, da njihov uspeh temelji predvsem na tem, da so si že od začetka za svoje izdelke, postavili najvišje kakovostne zahteve. Da bi jih dosegli, so morali prilagoditi svoje proizvodne programe zahtevam izvoznih tržišč. Dosledno usmerjanje v izvoz in večje odpiranje proti svetovnemu gospodarstvu sta del strategije dolgoročnega razvoja našega podjetja. To pa pomeni, da dolgoročno ne moremo računati na uspešen razvojni prodor na svetovnem tršišču, če ne bomo gradili bodočnosti na kakovosti, s ciljem zagotavljanja kakovosti. Postavitev in izvajanje integralnega sistema zagotavljanja kakovosti zajema mnoge naloge. Kaj vse je bilo narejeno doslej? Najprej bi še enkrat omenila definicijo dr. Kaoru Ishikawa, da »zagotoviti kakovost pomeni razviti, načrtovati, proizvajati in servisirati kakovostni proizvod, ki je najbolj ekonomičen, najbolj uporaben in vedno zadovoljuje potrošnika.« Ali pa bi sistem skicirala takole: Blaga Kazievska-Jerič Narejen je bil tudi poslovnik za kakovost, ki pa ga je treba dopolniti z nekaterimi, še ne definiranimi deli. Delno nekatere predpise že izvaja-mp, naš cilj pa je, da v teh zadnjih mesecih leta sistem v celoti zaživi, kljub težavam, ki so navzoče v gospodarstvu in na tržišču na sploh. Torej je res, da brez ustreznega znaka kakovosti ne bomo mogli naših izdelkov prodajati na trgu ES? Trg potrebuje arghumente o kakovosti in prepoznavanju boljšega blaga. Združeni trg evropske skupnosti je v ta namen že leta 1989 ustanovil svoj znak s simbolom CE (Commu-nates Eropeennes), kot znamenje ustreznosti z zakonodajo, sprejeto v skupnosti Evropske skupnosti. Tako bo treba imeti akt o znaku, ki opredeljuje grafični videz znaka ter načine uporabe in drugi akt, ki opredeljuje pravice in dolžnosti o označevanju. In kadar za kak izdelek obstoji direktiva sveta Evropske skupnosti o usklajenih tehničnih predpisih in je določen modul ocenjevanja KAKOVOST IZDELKA (STORITVE) I dosežemo skozi INTEGRALNI SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI I z definirano strategijo v POLITIKI KAKOVOSTI in natančno opredeljenim načinom dela v POSLOVNIKU KAKOVOSTI Ob sodelovanju z Birojem za industrijski inženiring iz Ljubljane, strokovnega teama za kakovost in posameznih strokovnjakov določenih služb našega podjetja smo najprej naredili predloge organizacijskih predpisov za: • zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov; • plan razvoja novih izdelkov; • zagotavljanje kakovosti v proizvodnem procesu; • sporazum kakovosti; • analiza, ocenjevanje sposobnosti in izbira dobavitelja; • reševanje reklamacij; • pisni dogovor med kontrolo kakovosti, proizvodnjo in tehnologijo; • pravilnik o izvajanju avtokontrole; • pravilnik o uporabi in pregleda meril; • poslovanje z orodji; • navodilo o spremljanju pošiljk; ustreznosti (vrsta certifikacije, vrsta deklaracije) je jasno, da se pojavi obveznost označevanja z znakom CE. Ta znak je po svojem osnovnem značaju opredeljen kot znak ustreznosti z zavezujočimi predpisi v skupnosti. Ob tem je pomembno povedati, da združeni evropski trg ne ovira države članice Evropske skupnosti in proizvajalce izvoznike, da svojih izdelkov ne bi označili z enako ustreznosti CE, postavljajo pa pogoje, da do popolnosti osvojijo principe sistema certificiranja in principe skrbstva države za zakonito izvajanje. Zdaj je torej čas, ko moramo intenzivnejše in sistematično delati in se prilagajati pogojem za uresničevanje evropskega označevanja in si s tem omogočiti neposreden vstop na največje svetovno tržišče. S predpisi o enotni organizaciji kakovosti na trgu ES je predviden tudi nadzor nad izvajanjem predpisov oziroma preizkušanje izdelkov. Kako izgleda tak nadzor? V sklopu serije sstandardov ISO-9000 do 9004 je postavljena stroga zahteva po organizacijskih periodičnih in sistematskih internih pregledih (Internal Quality AUDIT) na vseh ravneh. Taki pregledi naj bi odkrivali napake in nepravilnosti, potencialna žarišča nastajanja napak in izgub, obenem pa naj bi predlagali korektivne akcije in tako zagotovili, da bi zastavljeni cilji bili uresničeni. Poleg teh so še pregledi na ravni skupnosti IS, tako imenovan MODULNI PRISTOP, ki predvideva načine, kako breme ocenjevanja ustreznosti porazdeliti v celotnem proizvodnem procesu. Modulni pristop deli postopke ocenjevanja ustreznosti na številne module (opravila), ki se med seboj ločijo glede na: • stopnjo razvoja proizvoda (razvoj, prototip in proizvodnja) • tip ocenjevanja (pregled dokumentacije, tipsko preizkušanje, zagotavljanje kakovosti, inšpekcije); • izvajalec ocenjevanja (proizvajalec ali različne neodvisne institucije). Postopki ocenjevanja zadevajo zlasti dve ravni proizvodnega procesa: razvojno in proizvodno fazo. Takoj, ko se ugotovi, da izdelek z oznako CE nezadostno izpolnjuje pogoje direktive, mora poseči organ države članice in prepovedati prodajo, odrediti vrnitev neprodanih izdelkov in razveljaviti pravico do označevanja. Prizadeta država članica je obvezna sporočiti sklepe o razveljavitvi vsem ostalim državam članicam in Komisiji ES. Prav tako morajo države skrbeti, da se na njihovem območju ne pojavijo slični blagovni znaki, ki bi kupce zavedli. Se bomo v Steklarni v času, ki nam še ostaja do konca teta 1992, uspeli pripraviti na veliko bitko? Ali, če vprašanje zastavimo nekoliko drugače, kaj moramo še narediti, kako delati, in kako razmišljati, da bi bili naši izdelki sposobni vzdržati konkurenco in tovrstne pritiske na trgu? Pri odgovoru na prvo vprašanje sem povedala, kaj vse smo naredili pri uvajanju integralnega sistema zagotavljanja kakovosti. Toda, če hočemo vzdržati pritiske današnjih zahtev tršišča, moramo vsi zaposleni izvajati že določene naloge. Seveda to ne bo šlo gladko, vendar bomo veliko dosegli, če bi jih uresničili. Bo torej le treba preseči dokaj pogosto razmišljanje, da je kontrola krivec slabe kakovosti izdelkov? Da, kontrola je samo eden od filtrov zato, da slabi izdelki ne pridejo do kupca. Kar je omembe vredno, je to, da kakovost ni in ne more biti rezultat dela specialistov za kakovost, inženirjev kakovosti, oz. kontrole kakovosti, ampak rezultat SISTEMA kakovosti, ki zahteva spremembo načina vodenja in usmerjanja zaposlenih. To pomeni, da prihaja do preobrata od tehničnega pojmovanja kakovosti k tržnemu pojmovanju kakovosti. Smo pa v zadnjem obdobju vendarle zmanjšali število reklamacij! Število reklamacij se je v tem letu zmanjšalo v primerjavi z lanskim letom. To je opazno predvsem pri programih embalažnega in namiznega stekla, medtem ko so pri izdelkih iz programa razsvetljave reklamacije še prisotne, ker na tem področju zaradi kadrovske zasedbe ni bilo mogoče organizirati prevzem vsake palete, ki je zapustila proizvodni obrat. Skratka, število reklamacij je res zmanjšano, vendar za enkrat ne moremo reči, da je zaradi dviga kvalitete naše proizvodnje, temveč zaradi večjega odpada pri poostreni kontroli, ki jo zahtevajo kupci. Pogovarjala se je Mili Kobal Misli o kakovosti • Kakovost se začne že v naših glavah. • Kakovost ni last kontrolorjev. • Oblikovalec kakovosti je človek, pa naj bo kot proizvajalec ali potrošnik. • Kontrola je proces, ki naj nam pomaga in vas varuje pred grobimi napakami. • S kakovostjo je tako: določamo si cilje in hkrati smo akteriji za doseganje ciljev. • Kakovost ni nikoli slučajna, je vedno rezultat znanja. Izhodiščne osnove OD za september Skozi letošnje leto smo v sistemu obračuna OD imeli več sprememb: zmanjšanje tarifne osnove v januarju: v juliju povečanje za 5 %, da OD ni bil zmanjšan zaradi uvedbe 40-urnega tednika; za september povečana osnova OD za 20 %. Poleg vseh rednih dajatev letos plačujemo tudi davek za poplavljence. Ob vsem tem je za marsikoga neznanka, kakšen je dejansko njegov izhodiščni OD. Objavljamo bruto in neto izhodiščne sosnove OD za september, izračunane za 182 delovnih ur: Faktor oz. tarifni razred Bruto Neto 1,00 I. 5.573,90 3.436,50 1,10 1/1 6.131,30 3.780,10 1,20 I/2 6.688,70 4.123,80 1,30 I/3 7.246,10 4.467,40 1,35 II. 7.524,80 4.639,20 1,40 11/1 7.803,50 4.811,10 1,45 II/2 8.082,20 4.982,90 1,50 III. 8.360,90 5.154,70 1,55 III/1 8.639,60 5.326,50 1,60 III/2 8.918,20 5.498,30 1,75 IV. 9.754,30 6.013,80 1,85 IV/1 10.311,70 6.357,50 1,95 IV/2 10.869,10 6.701,10 2,05 IV/3 11.426,50 7.044,80 2,15 V. 11.983,90 7.388,40 2,30 V/1 12.820,00 7.903,90 2,45 V/2 13.656,10 8.419,30 2,55 V/3 14.213,50 8.763,00 2,70 VI. 15.049,50 9.278,50 2,85 VI/1 15.885,60 9.793,90 3,00 VI/2 16.721,70 10.309,40 3,20 VI/3 17.836,50 10.996,70 3,30 VII. 18.393,90 11.340,30 3,50 VII/1 19.508,70 12.027,60 3,75 VII/2 20.902,10 12.886,70 4,00 VII/3 22.295,60 13.745,80 Izhodiščni OD je osnova za dodatke kot so: • dodatek na stalnost, • minulo delo, • nočno delo, • nedeljski dodatek, • izmensko delo, • vročinski dodatek, • in stimulacija! Dinar Vsi obračamo naš dinar kot obrača stope mlinar, le da moka ta je suha in ne da zadosti kruha. Smiljan Samec Oktober mesec varstva pred požari Že ob površnem pregledu posledic vseh nesreč, ko so nas prizadele, lahko poleg dobrih rešitev opazimo tudi mnoge pomanjkljivosti dosedanjega varstva. Natančnejša analiza nesreč in tudi lanskoletnega požara v Steklarni, razkriva dejstvo, da tudi pri mnogih novejših projektih analize ogroženosti niso bile upoštevane. Na nesreče je treba gledati kot na problem gospodarskega razvoja, reševati pa ga moramo sistematično na treh temeljnih ugotovitvah: da nesreče pomenijo za večino podjetij največjo oviro razvoja, da lahko večino nesreč pre- V Steklarni - tistega žalostnega dne. prečimo in da so najosnovnejši preventivni ukrepi najcenejši. Ob pozitivnih izkušnjah iz varstva pred nesrečami se pri nas vendarle utrjuje prepričanje, da je z aktivnim odnosom in ustrezno pripravljenostjo vseh dejavnikov možno zmanjšati število nesreč in omiliti njihove posledice. Dejavnosti naj bi bile na področju znanosti, vzgoje in izobraževanja, načrtovanja, učinkovitega sistema zaščite, solidarnosti, javnega obveščanja ipd. Obstaja pa nevarnost, da bomo v prizadevanjih za čimvečjo profesionalizacijo zaščite pozabili na prostovoljno delo v gasilstvu, možnost samoorganiziranja in ohranili togo polvojaško organiziranost civilne zaščite! Razvoj tehnologije nam je posodobil in olajšal življenje, obenem pa je prinesel tudi vrsto nevarnosti, ki v spletu neugodnih okoliščin lahko hitro preidejo v nesrečo z nepredvidljivimi posledicami. Te nevarnosti so še posebej izrazite v vojnem času, ko so številni objekti, v katerih so nevarne snovi, zaradi vojaških aktivnosti izpostavljeni poškodbam. Zato moramo biti v miru, posebej pa še v vojni, pripravljeni na ustrezno samozaščitno ravnanje. Strupeni plini se lahko pojavljajo ob poškodbah in požarih v tehnološkem procesu, pri transportu in skladiščenju nevarnih snovi, v vojni pa tudi v obliki bojnih strupov. Bojne strupe razvrščamo glede na čas delovanja in sicer na kratkotrajne in dolgotrajne bojne strupe. Kratkotrajni so mehurjevci (iperit, luizit); zadušljivci (fozgen, difozgen) in dražljivci (solzilci in kihavci). Zastrupljanje je odvisno od načina vstopa v telo. Mehurjevci se uporabljajo v obliki kapljic, megle ali hlapov. V telo pridejo skozi kožo, sluznico, dihala ter zastrupljeno vodo ali hrano. Zadušljivci se uporabljajo v obliki hlapov in delujejo preko dihal. Dražljivci so običajno plin ali dim, v telo pa pridejo skozi sluznico oči in skozi dihala. Najbolj učinkovita zaščita za vse kratkotrajne strupe je zaščitna maska ali priročna tamponska maska, ki jo pripravimo sami (kos platna in vlažna vata), pregrinjalo, ki ščiti kožo in zaščitna očala (motarska, smučarska ipdl). Dolgotrajni strupi so psihični bojni strupi (maskelin, LSD) in živčni bojni strupi (tabun, sarin, soman). Psihični strupi se uporabljajo v obliki aerosola, v telo pridejo skozi dihala, kožo in sluznico. Znaki zastrupitve so: široke zenice, suha usta, rdeča koža, bolečina pod prsnico, zvišana temperatura, vrtoglavica, slabost, strah agresivnost, depresija. Živčni strupi se uporabljajo kot aerosoli ali plini, v telo pridejo skozi kožo, sluznico, dihala ter z zastrupljeno vodo ali hrano. Strupi delujejo na živčni sistem, posledica je ohromitev posameznih organov in organskih sistemov. Najboljšo zaščito pred vsemi vrstami bojnega dejst-vovanja omogočajo zaklonišča. V zaklonišča moramo vzeti najnujnejše stvari kot so odeja, oblačila, nekaj vode, hrane, baterijsko svetilko, tranzistorski sprejemnik in potrebna zdravila. V zaklonišču se je treba ravnati po navodilih redarjev, odpovemo se kajenju in uporabi ognja, paziti je potrebno na higieno. V zaklonišče se ne sme voditi domačih živali (mačk, psov). Če v bližini vašega doma ni javnega ali hišnega zaklonišča si ob neposredni vojni nevarnosti lahko sami pripravite zaklonilnik v kletnih prostorih. Požarje zelo pogosta in vsakodnevna nesreča v bivalnem okolju. Pred njim se uspešno zavarujemo s preventivnimi ukrepi. Obstoječe objekte moramo redno vzdrževati in odpravljati nastale pomankljivosti. Podstrešja moramo redno čistiti in z njih odstraniti vse lahko vnetljive materiale. Pri vhodu na podstrešje si pripravimo priročna gasilna sredstva (sod z vodo, zaboj peska) ter ustrezno gasilno orodje (vedro, lopato, gasilno metlo). V stanovanju ne smemo imeti večjih količin vnetljivih snovi, vse poti (hodniki in stopnišča) morajo biti prosti za hiter umik. Pripravljen moramo imeti gasilni aparat. V kleti ne smemo shranjevati vnetljivih tekočin, plinskih jeklenk, še posebno; če vam bo služila kot zaklonišče. Ne smemo odlagati pepela in uporabljati odprtega plamena. V vojnih razmerah moramo varnostne ukrepe še poostriti. Verjetnost za nastanek požara v vojni je še večja kot v miru, zato moramo od oken odstraniti vse gorljive predmete, sneti zavese in po potrebi prebarvati stekla. Iz stanovanja in okolice moramo odstraniti vse gorljive snovi, večje posode, kadi pa napolniti z vodo. Po podstrešju posujemo pesek ali zemljo, da se prepreči širjenje požara. Redno je potrebno pregledovati gasilno orodje in sredstva, urediti zasilno razsvetljavo in pripraviti poti za hiter umik. Erno Sihur Državljanstvo republike Slovenije Radi bi opozorili tiste člane kolektiva, upokojence in njihove svojce, ki nimajo slovenskega državljanstva, a ga želijo pridobiti, da morajo zahtevek za državljanstvo vložiti do 25. decembra 1991. Do takrat lahko prebivalci Slovenije neslovenske narodnosti po zakonu o državljanstvu Republike Slovenije državljanstvo pridobijo po skrajšanem oz. poenostavljenem postopku: prosilec za državljanstvo mora izpolnjevati naslednje pogoje: • od 23. 12. 1990 naprej imeti prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in • od tega datuma naprej dejansko živeti v Sloveniji. Vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije je treba vložiti pri upravnem organu za notranje zadeve tiste občine, kjer ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče. Vlogi je treba priložiti izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list) in potrdilo o državljanstvu oz. odpust iz dosedanjega državljanstva. Izpisek iz rojstne matične knjige ne sme biti starejši od 6 mesecev. Občani naj zahtevajo izpiske direktno na matičnih uradih, kjer so rojeni in sicer s Za preventivno letovanje v letošnjem letu je bilo prvotno predvidenih okoli 50 delavcev. Zaradi vojnih razmer v Sloveniji je prišlo do osipa pa tudi odpovedi delavcev, ki so bili izbrani za to obliko letovanja. Obenem pa je bilo treba odhode delavcev v zdravilišča tudi časovno enakomerno porazdeliti, da ne bi zaradi njihove odsotnosti prihajalo do motenj v proizvodnem procesu. Zaradi priporočenim pismom. Šele ko na drugo priporočeno pošiljko ne bodo dobili odgovora, oziroma izpiska, naj se z dokazili o priporočenih pošiljkah zglasijo pri tukajšnjem upravnem organu za notranje zadeve. Vlogi je treba priložiti tudi potrdilo o plačani upravni taksi. Taksa znaša 600,00 din in 15,00 din po osebi. Taksa je določena z zakonom in ni fiksna, se torej do 25. 12. 1991, ko poteče rok za vložitev vloge, lahko še spremeni. Državljani drugih republik, ki živijo v Sloveniji, in ne bodo vložili vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije do 25. 12. 1991, ne bodo mogli pridobiti državljanstva Republike Slovenije pod ugodnimi pogoji, temveč bodo morali izpolnjevati pogoje iz 10. člena zakona (potrebno bo 10 letno prebivanje v Sloveniji, od tega 5 let neprekinjeno pred vložitvijo prošenj, dokazovati bo treba zagotovljeno eksistenco, potrebno bo znanje slovenskega jezika, predložiti bo treba dokaz, da v republiki, katere državljan je, ni bil kaznovan, v postopku pa se bodo ugotavljali tudi drugi pogoji, ki jih predpisuje zakon). omenjenih razmer smo morali^ odpovedati tudi sodelovanje z Češkoslovaško (zdravljenje v Sklenih toplicah). V slovenskih naravnih zdraviliščih je do sedaj letovalo 31 delavcev in sicer: • Zdravilišče Rogaška Slatina, 14 dnevno zdravljenje, 7 delavcev • Zdravilišče Radenci, 10-14 dnevno zdravljenje, 8 delavcev • Zdravilišče Laško, 14 dnevno zdravljenje, 2 delavca • Zdravilišče Šmarješke toplice, 10 dnevni medicinsko-programiran rekreativni oddih, 11 delavcev • Počitniški dom v Bohinju, 10 dnevni oddih, 3 delavci Iz razgovorov delavcev, ki so bili na zdravljenju v enem izmed naravnih zdravilišč je moč razbrati izredno Če je lepo, se ne pozabi Po vsakdanjem delu in obveznostih si človek zaželi počitka in sprostitve. Ker je mož bolj slabega zdravja, je letos dobil možnost preventivnega zdravljenja v zdravilišču Radenci. Zato smo se odločili, da bomo vsi trije počitnikovali v Radencih. Mož je hodil na vsakdanje terapije in preglede, midva s sinom pa sva si zapolnila prosti čas s kopanjem, sprehodi, športom. Osebje zdravilišča je bilo prijazno, zdravstvene storitve izvrstne. S prehrano smo bili zadovoljni, bila je raznovrstna in okusna. Skratka počutili smo se do- Prijetno in predvsem Kar malce presenečena - seveda v pozitivnem smislu - sem bila ob prejemu obvestila, da sem na seznamu tistih srečnežev, ki jim je v letošnjem letu odobreno preventivno zdravljenje v enem izmed naših najlepših zdravilišč - v Rogaški Slatini. Vojna v Sloveniji in nasploh zaostrene gospodarske in družbene razmere so sprva kazale, da s 14-dnevnim zdravljenjem ne bo nič. K sreči se je vse kolikor toliko srečno izteklo in proti koncu avgusta sem postala, žal v letošnjem letu, ena redkih gostov tega, tudi v svetu vse bolj priznanega zdravilišča. Udobna namestitev, prijazno hotelsko in še bolj zdravstveno osebje, ter ne nazadnje tudi izredno lepo poletje - starejši domačini vedno povedati, da ne pomnijo, kdaj je bilo nazadnje toliko sonca - vse to je naredilo, da sem preživela enega najbolj prijetnih dopustov. Zato je 14 dni kar prehitro minilo in slovo od Rogaške Slatine je bilo kar malce tesnobno. Čeprav ste najbrž redki, ki Slatine - tako pač domačini skrajšano imenujejo svoje mestece - ne poznate, se mi zdi prav, da spregovorim nekaj besed tudi o nekaterih najnovaejših prireditvah, ki so še bolj popestrile športno rekreativno in zabavno ponudbo zdravilišča. Tu mislim predvsem na le streljaj oddaljeno smučišče, ki nudi ugodno smuko tudi v najbolj s snegom sušnih zimah in pa na novozgrajeno dvorano, v kateri so štiri teniška iz-grišča in kjer bo v kratkem vsaj pol ducata igrišč za igranje tudi pri nas Nenavadno srečanje v Olimju pri Podčetrtku, kjer na kmetiji s kmečkim turizmom (pri Ježovniku) gojijo tudi jelene, srne in muflone. V tej raznoliki čredi divjadi je lopatar Piki kar precej domač, saj se s koruzo rad posladka kar iz rok turistov. Preventiva ’91 zadovoljstvo, pozitivno mnenje, pa tudi željo, da takšno obliko preventive obdržimo tudi v bodoče (seveda, če bodo na voljo tudi potrebna finančna sredstva). Sicer pa so nekaj vtisov in mnenj letovalci tudi zapisali. Socialna služba kar tako bro, posebej mož, ki je bil deležen cele vrste terapij. Tu smo srečali tudi nekatere sodelavce in ni bilo težav, da ne bi pestro izkoristili jDrostega časa. Prav nasprotno. Cas je kar prehitro minil in ostali so nam lepi spomini. Za prihodnje leto smo se odločil, da bomo zopet obiskali Radence. Steklarni pa seveda hvala, kajti če ne bi bilo te letošnje preventive za moža, kar mu je zelo koristilo, tudi s sinom ne bi vedela, kako prijeten je lahko dopust v zdravilišču. Mari Holešek koristno vse bolj priljubljenega »skvescho«. Za tiste, predvsem starejše obiskovalce pa so na voljo kilometri in kilometri razgibanih in lepo urejenih sprehajalnih poti. Svoje, v prid gostov seveda, pa je naredila tudi prepotrebna obvoznica, ki je izločila prometni vrvež iz skorajda bi lahko rekla samega osrčja mesta. Seveda imajo zagnani, in kot kaže tudi sposobni turistični delavci še veliko načrtov. Prav sedaj premeščajo eno najkvalitetnejših evropskih vrtnarij, že v prihodnjem letu pa naj bi pričeli z gradnjo še enega hotela visoke A kategorije. Skratka, četudi Slatina letos ni imela običajnega turističnega ozračja, je delovala vseeno nekam prijazno in vabljivo. Zato sem ob odhodu veliko premišljevala o tem, da bi ob vrnitvi predlagala nekoč že znani »B« program, po katerem je bila tovarna plačnik zdravstvenih storitev, kandidat - in teh prepričana sem ne bi bilo malo, pa je plačnik namestitvenih storitev. Tisti sodelavci, ki so že izkoristili preventivni dopust, se bodo s tem predlogom najbrž strinjali in ga morda tudi podprli. Učinki so vsestranksi, za delavca in tovarno pa vsekakor veliko bolj koristni od nekoč znanih 10-dnevnih »preventivnih« dopustov. Kakorkoli že, če bodo možnsoti, bom Slatino še obiskala. Preveč koristen je bil ta »dopust«, da bi nanj kar tako pozabila. Zato tistim, ki so mi ga omogočili prav lepa hvala. Anica Premec Novo v knjižnici KOSHOFER, Gert & Heinz Wedywart: ABC FOTOGRAFIJE Napredek na področju elektronike, ki se kaže v čedalje manjših in obenem čedalje bolj zmogljivih ter cenovno dostopnih čipih, se odraža tudi v fotografiji, še posebej pa pri fotografski kameri, ki ponujajo vedno več možnosti in hkrati terjajo vendo manj znanja. To dejstvo, vsaj posredno, močno vpliva na širjenje in priljubljenost fotografije, ki že tako in tako velja za eno najbolj razširjenih dejavnosti v prostem času. Kljub vsej udobnosti in veliki verjetnosti, da bo posnetek dober, kar zagotavlja elektronska avtomatika, pa ne manjka niti ljubiteljev fotografiranja, ki hočejo nekaj več kot zgolj tehnično brezhiben posnetek za družinski album, ki bi, skratka, s fotoaparatom v roki radi ustvarjali. Pričujoča, bogata ilustrirana knjiga je namenjena prav takšnim, ne le naključnim in občasnim fotografom. Seznaniti jih joče tako s tehničnimi značilnostmi kamere, objektivov, pribora, filmskega in kopirnega materiala ter laboratorijske opreme, kot tudi pomagati pri odločanju ob kupovanju potrebne opreme in pripomočkov. Bralca poleg tega vabi v »šolo« gledanja in izbiranja motivov, kar pomeni, da je učbenik fotografske tehnike in slikovne kompozicije ter obenem priročnik, ki uporabniku pomaga s primeri in pregledi ter mu tudi odgovarja na številna vprašanja, pred katerimi se znajde v praksi. Maclaine, Shirley: ISKANJA Shirley Mac Laine je, podobno kot mnoge poznejše hollywoodske zvezde, začela svojo umetniško pot kot obetajoča plesalka in pevka na Broadwayu; izjemna nadarjenost in discipliniranost sta jo kmalu nato popeljali tudi na gledališke odre ter Proces slovenske osamosvojitve je prinesel ne malo bolj ali manj znanih težav slovenskim športnikom in špornim delavcem. Odpoved nastopanja na zvezni ravni je zahtevala temeljito spremembo tekmovalnih sistemov znotraj slovenskega prostora. Zaradi prevelikih kvalitetnih razlih med bivšimi zveznimi ligaši in ekipami, ki so še v prejšnji sezoni tekmovale v republiških ligah, je bilo potrebno - vsaj v nekaterih panogah - ligaška tekmovanja prirediti tako, da bi bila le ta kvalitetno prilagojena in za vse spremljajoče pred filmske in televizijske kamere, vendar na njeno bleščečo igralsko kariero, za razliko od mnogih drugih junakinj »sedme umetnosti« ni padla senca pogostih afer in škandalov. Pred nadležno radovednostjo javnosti ji je uspelo obvarovati dobršen del zasebnosti, ukvarjati pa se je začela taudi s pisateljevanjem in celo s politiko. Svoje doživljanje Afrike, Indije in daljnjega vzhoda je opisala v knjigi »Ne padi z gore«, ki je kmalu postala mednarodna uspešnica, zelo odmevna pa je bila tudi njena pot na Kitajsko, kamor je leta 1973, na povabilo tamkajšnje vlade, popeljala prvo delegacijo ameriških žensk in tako vzpostavila enega prvih mostov med obema velesilama. O tej poti je posnela tudi dokumentaren film, ki je bil nominiran za oskarja. Nepozabna »Sladka Irma« zaradi vsega tega sodi med tiste redke filmske sumetnice, ki jih sicer ne obdajajo trume oboževalcev, zato pa uživa ugled in spoštovanje povsod, kjer se pojavi. Pričujoča knjiga prinaša osebno prizadeto izpoved večne popotnice in iskalke. Govori, po avtoričinih besedah, o njeni izkušnji, da bi stopila v stik s samo seboj, ko je bila na začetku štiridesetih let. Pripoveduje o povezanosti duševnosti, telesa in duha. »Posledica tega, kar sem se naučila, je bila«, ugotavlja Shirley^ Me Laine »da sem lahko nadaljevala' življenje kot popolnoma spremenjen človek. To je torej knjiga o iskanju samega sebe, o iskanju, ki me je popeljala na dolgo pot, ki mi je postopoma razkrila marsikaj in bila vseskozi presenetljiva. Ves čas sem skušala biti odprtega duha, ker sem bila stalno izpostavljena močnim dimenzijam časa in prostora, za katere se mi je dotlej zdelo, da sodijo v znanstveno fantastiko ali med okultne vede. Toda vse to se je zgodilo meni. Dogajalo se mi je počasi. Pravzaprav tako hitro, kolikor sem bila pripravljena na to, kar sem izkusila, ker je bil pravi čas za to ...« faktorje (gledalce, sponzorje itd.) zanimiva. Zato je razumljivo, da se je pričetek jesenskega dela tekmovanj v prenekaterih panogah močno zamaknil in da bodo predvsem v panogah, ki se odvijajo na prostem še dodatne težave z vremenom. In kje bodo tekmovale _ najkvalitetnejše hrastniške ekipe? Ženska ekipa TKI Kemičar bo igrala v novoformirani slovenski super ligi, ki bo šest članska. V njej bodo poleg dveh ekip Kovine Olimpije igrale preostale bivše prvo in drugoligaške ekipe. Moška ekipa bo še naprej igrala v republiški ligi. Približno tako je tudi v rokometu. Poleg 12 članske super lige bo še slovenska liga, katere člani so tudi rokometaši Emens Dola. Ti so se v prestopnem roku okrepili z dvema igralcema iz Trbovelj (Sandi Žagar in Bojan Oblak), tako da ima trener Igor Gošler ob vrnitvi poškodovanega Mitje Kranjca solidno ekipo, ki bi se lahko borila za uvrstitev nekje v sredino lestvice 14-članske lige. Super, odnosno slovensko »A« ligo so oblikovali tudi kegljači. Poleg te je formirana še »B« liga in pa triskupine druge slovenske lige. V vzhodni skupini bodo tekmovali tudi kegljači Rudnik Hrastnik, katere je menda v prestopnem roku okrepil Trboveljčan Rudi Tomše, mlajši. Ekipa Bratstvo bo po vrnitvi Zdravka Rancingerja in okrepitvi z Bojanom Rihterjem (prej Rudnik Hrastnik), prav gotovo eden glavnih kandidatov za osvojitev prvega mesta v OKS Zasavje - Posavje. Košarkarji, ki so v prejšnji sezoni za las zgrešili uvrstitev v višji tekmovalni razred, bodo še naprej igrali v območni ligi. Pri tem pa povejmo še, da je zelo lep uspeh dosegla vrsta kadetinj, ki se je uvrstila v finale letošnjega republiškega prvenstva. Varovalke trenerja Nika Toplaka so gladko zmagale v svoji predtekmovalni skupini, v polfinalu pa z 2:0 v zmagah izločile vrstnice Pomurja iz Murske Sobote. Kadeti so svoj nastop sklenili že v prvem delu prvenstva, ko so končali na predzadnjem mestu. V finale kadetinj so se poleg Hrastnika uvrstile še ekipe: ID Ježica Ljubljana, Odeja Marmor Škofja Loka in Apis Maribor. Finale se odvija po dvokrožnem liga sistemu. Strelci so se odločili za poskusno tekmovanje. V prvih republiških ligah bodo zaradi mednarodnega programa streljali namesto dosedanje serijske, s standardno zračno puško. V drugih republiških ligah pa ostane sistem tekmovanja nespremenjen. In za konec še nogometaši. Ti očitno ne morejo uredi- V letu 1989 je bil v Hrastniku ustanovljen »Teniški klub Hrastnik«. Kljub temu, da v Hrastniku ni bilo pravih peščenih tehniških igrišč, je bilo za ta šport zelo veliko zanimanje. V zimskih mesecih so tenis igrali v športni dvorani, kamor pa je bilo zelo težko priti zaradi prezasedenosti, saj se v njej zvrstijo vsa športna društva Hrastnika. Teniški klub je s pomočjo hrastniških podjetij in s prostovoljnim delom že naslednje leto pridobil štiri peščena teniška igrišča na rudniških nasipih, število članov pa se je povečalo na skoraj 300, Kar je zaradi zasedenosti igrišč povzročalo nekaj težav v času šolskih počitnic. Letos je 240 članov plačalo celotno igralnino v ti svojih vrst. Korenite kadrovske spremembe znotraj kluba so najbrž pot k urejanju razmer. Članska enajsterica pa je med tem časom že Startala v prvenstvu celjske medobčinske nogometne lige. KAJAKAŠTVO Po uspešni sezoni trenutno edinega hrastniškega reprezentanta Gorazda Medveda, kaže na lepšo prihodnost tudi v vrstah BD Hrastnik. Sodeč po rezultatih pionirskega pokala Slovenije, se v Hrastniku znova rojeva perspektivna generacija kaja-kašev, katere nosilci so 11-12 letni Ambrož^ Bajda, Boštjan Pečnik in Bruno Žagar. Ti so v navedenem vrstnem redu osvojili prva tri mesta v skupni razvrstitvi. Poleg tega pa je Boštjan Pečnik osvojil še drugo mesto v slalomski razvrstitvi. Skratka, če velja, da se po jutru dan pozna, potem lahko kaj kmalu pričakuje dosežke, podobne tistim izpred deset in še več let, ko so po domačih in izven mejnih vodah kraljevali Kau-zar, Barič, Halzer, Vovk in še kdo izmed nekdaj odličnih hrastniških ka-jakašov in kanuistov. TENIS Po uspešno izvedenem kljubskem prvenstvu za posameznike, so v vrstah hrastniškega Teniškega kluba zvedli še prvenstvo v parih. Zmagala sta Slavko Ručman in Andrej Železnik. V finalu sta z 2:0 v setih premagalal par Bevc-Jelenko. Nastopilo je 16 parov. STRELJANJE V SD Ernest Draksler na Dolu so izvedli družinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško in pikadu. V streljanju je zmagal Stane Kostanjšek 87 krogov, drugi je bil Edvard Pufler 84, in tretji vili Vidmar 82. V pikadu pa je bil vrstni red najboljših naslednji: 1. Edvard Pufler 76, 2. Ivan Funkel 72 in 3. Damjan Pepel-njak 72 krogov. Tekmovanja se je udeležilo 52 tekmovalcev. Jože Premec vrednosti 100 DEM. Tudi delavci Steklarne smo se v precejšnjem številu vključili v to športno dejavnost. Nekateri že zelo dobro obvladajo teniški lopar, tako da so že med najboljšimi v Hrastniku. Teniški klub vsako leto organizira večje število turnirjev med katerimi je najbolj kvaliteten Odprto prvenstvo Hrastnika. Letošnji zmagovalec je bil Čuk iz Trbovelj, pa tudi drugo in tretje mesto sta zasedla igralca teniškega kluba Rudar Trbovlje. Sindikat turnir delavcev Steklarne je bil letos že drugič, na katerem je zmagal Boris Mlakar. Drugo mesto si je priboril Samo Zupanc, tretji je bil naš štipendist Gregor Jelenko, v tolažilni skupini pa je zmagal Zdrav- Tenis v Hrastniku Šport in rekreacija Boris Mlakar zmagovalec na turnirju Steklarjev. ko Ranzinger. Moram še povedati, da je bil letošnji sindikalni turnir zelo okrnjen, saj se ga niso mogli udeležiti nekateri najboljši iz Steklarne. Tudi za mlade smo poskrbeli. Teniški tečaj konec avgusta je bil namenjen najmlajšim, mladinci pa že tekmujejo v zasavski teniški ligi, ka- Zahvale Tiho, kakor je živel, je za vedno odšel od nas naš dragi oče, dedek in tast Roman Špacapan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala ZZB sekciji internirancev, PM Hrastnik, UNZ Trbovlje, kakor tudi IGD Steklarna in sindikatu steklarne za darovane vence in spremstvo k njegovemu preranemu počitku. Bil je dober človek, tudi vi ga ohranite v lepem spominu. Žalujoči sin Marjan z družino • • • Nepričakovano in mnogo prekmalu nas je za vedno zapustil dragi mož in oče Ivan Miklič Iskreno se zahvaljujemo godbi in pevcem za žalostinke, govorniku za besede ob poslednjem slovesu in vsem, ki so darovali cvetje: sosedom v bloku, delavcem orodjarne in avtomatske proizvodnje, organizaciji ZZB in sindikatu Steklarne ter vsem, ki so ga pospremili k poslednjemu počitku. Žalujoči: žena Cvetka ter sinova Andrej in Jani mor bomo naslednje leto vključili tudi pionirsko vrsto. Na koncu bi rad dodal le še to, da je rekreativni tenis šport, ki ga lahko igra vsak, ne glede na starost, le primernega partnerja si mora izbrati. Ernest Sihur • • • Ob boleči izgubi drage mame, omi-ce in žene Alojzije Barič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali čudovito cvetje in izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala tudi Steklarski godbi in pevcem za žalostinke. Hči Ljubica, sin Karli z družinama in mož Franci Zahvale Sodelavcem ključavničarske delavnice se iskreno zahvaljujem za darila in izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Zahvaljujem se obratovodji Binetu Bizjaku za izrečene tople besede, še posebno pa se za skrb in pozornost zahvaljujem Jožetu, Nonotu, Andreju, Stanetu, Hubertu in Franciju Žerkotu. Želim vam, da bi bilo vaše bodoče delo v tovarni kar se da uspešno, v zasebnem življenju pa vsem želim veliko zdravja in sreče. Ivan Kukec • • • Sodelavcem finančnega sektorja se najtopleje zahvaljujem za darila in izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj, obenem pa vsem članom delovnega kolektiva Steklarne želim zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Ančka Bajda • • • Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v brusilnici za izkazano pozornost in prejeta darila. Ob tej priliki vam želim še mnogo delovnih uspehov. Vera Gračner • • • Vsem sodelavcem in prijateljem v brusilnici se ob mojem odhodu v pokoj zahvaljujem za izkazano pozornost in darila. V prihodnje želim vsem članom Steklarne Hrastnik vse najboljše. Alojz Povše • • • Drage sodelavke in sodelavci! Vedno kadar v dnevno sobo bom stopila, se na vas sodelavke spomnila. Še enkrat iskrena hvala za vsa prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Želim vam vsem skupaj veliko sreče in zdravja, ter mnogo lepih delovnih dni. Delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik pa želim mnogo uspehov. Slavi Ojsteršek • • • Sodelavcem v ključavničarski delavnici ter vzdrževalcem butanskih naprav se najtopleje zahvaljujem za darila in dobre želje, s katerimi ste me pospremili v pokoj. V bodoče vam želim vse najlepše pri delu in v osebnem življenju. Ivan Jurgel • • • Ob odhodu v pokoj se vsem svojim sodelavkam in sodelavcem brusilni-ce, kakor kolektivu Steklarne iskreno zahvaljujem za vso pozornost, za vse tople besede, darila in prijetno vzdušje ob slovesu. Vse sem vas imela rada, zato vas bom tudi ohranila v najlepšem spominu. Iz srca vam želim vse dobro in obilo uspehov v prihodnosti. Ana Mlakar • • • Drage sodelavke in sodelavci skladišča gotovih izdelkov! Hvala vam za vse trenutke in lepe spomine na čas skupnega dela. Hvala vam tudi za lepa darila in prijetno slovo ob odhodu v pokoj. Želim vam veliko uspehov in osebne sreče. Anka Koraj • • • Ob mojem odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem slikarni-ce in satinirnice iskreno zahvaljujem za prelepa darila in izkazano pozornost. Vsem skupaj pa želim medsebojnega razumevanja in veliko delovnih uspehov v prihodnosti. Cvetka Ravnikar • • • Sodelavcem slikarnice in satinirnice, še zlasti na izmeni Bec, se iskreno zahvaljujem za darila, lepe besede in dobre^ želje ob mojem odhodu v pokoj. Želim vam zdravja in sreče, vsem članom delovnega kolektiva pa obilo delovnih uspehov. Erna Sihur • • • Delovna leta, včasih težka, a največkrat lepa in prijetna, ki sem jih preživela v tovarni in z vami, dragi sodelavci in sodelavke, so se iztekla. V nekaj besedah bi rada izrazila mojo zahvalo za prelepo slovo, ki ste mi ga pripravili na moj zadnji delovni dan. Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem brusilni-ce, slikarnice - izmeni Bec, kontroli in superkontroli za ganljive besede, dragocena darila ter podarjeno cvetje. Posebno bi se rada zahvalila tudi Tatjani za vso pomoč in skrb ob mojem odhodu v pokoj. Pri nadaljnjem delu vam želim veliko uspehov in medsebojnega razumevanja. Z najboljšimi željami Stojanka Seničar • • • Ob odhodu v pokoj se najiskreneje zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem plansko analitske in računske službe za prelepa darila in poslovilne besede. V bodoče vam želim vsem mnogo zdravja in poslovnih uspehov. Še enkrat najlepša hvala. Ana Klenovšek • • • Vsem sodelavcem in sodelavkam ročne in polavtomatske proizvodnje se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darila ob odhodu v pokoj, obenem pa želim, da bi v prihodnje dosegali obilo delovnih uspehov, da se vsem, ki si to želijo, čimprej uresniči želja, priti za menoj, predvsem pa vam želim, da bi tako kot vedno doslej, med vami vladalo tovarištvo in prijateljstvo, na kar smo bili steklarji vedno ponosni. Jože Leskovšek-Toci Zanimalo vas bo Prikolice ostale v Funtani Avgust Mesec julij 1991 smo zaključili s številom 1271 zaposlenimi, od katerih je bilo 682 moških in 589 žensk. Med njimi so bili tudi 3 pripravniki in 14 delavcev sprejetih v delovno razmerje za določen čas. Prišli so: Bele Tatjana - pripravnik VII. stopnje. Odšli so: Odšlo je 33 delavcev: 12 moških in 21 žensk in sicer: Kličič Alema - kontrolor-brigadir, Rancinger Frida - kontrolor, Domi-ter Mato - trgovski potnik (vsi starostno upokojeni), Jularič Marica -invalidsko upokojena, Kopričanec Vlado - strojnik IS, sporazumno, Adžaga Stipo - delavec na kanalu, sporazumno, Stjepanovič Nedo -ročni pihalec II, na lastno željo. Kladnjakovič Mirsada - odnašalka stekla, Rajnič Dušanka - kontrolor, Rajnič Petar - strojnik H-28, Stanič Gordana - izvijalka klešč, Dragojlov Branka - odbijalka stekla, Drmelj Marija - odnašalka stekla, Janoše-vič Jovan - delavec na kanalu, Jugovič Ekrem - delavec pod mešalcem, Vučičevič Ruža - odnašalka stekla, Pikelj Vida - odnašalka stekla, Pikelj Majda - odnašalka stekla, Mešič Šemsudin - vodnik viličarja (vsi disciplinsko izključeni). Gojkovč Marjana - etažni skladiščnik, Mikša Silva - izdelovalec šablon, Ojsteršek Slavi - stekloslikar, Ravnikar Cvetka - nalagaika stekla, Sihur Erna-stekloslikar, Kodrun Ivan - strojnik IS, Surina Inge - tehnični risar, Zajec Ana - rezalka na horizontalni žagi, Valjak Štefan -žerjavist, vsi upokojeni. Drolc Branka - skladiščna delavka, Vugrinec Ljuba - sklad, delavka v kartonaži, Velič Hasan - polirec na vretenu, predčasne upokojitve. Mesec avgust smo zaključili s skupnim številom 1240 zaposlenih oziroma 671 moških in 569 žensk, med katerimi so 3 pripravniki in 15 delavcev sprejetih za določen čas. Kadrovska služba September V septembru smo v delovno razmerje sprejeli 15 delavcev: 11 moških in 4 ženske, odjavili pa 17 delavcev - 3 moške in 14 žensk. Tako smo septembra 1991 zaključili s skupnim številom 1238 delavcev oziroma 679 moških in 559 šensk, med katerimi je 16 pripravnikov in 13 delavcev sprejetih za določen čas. Prišli so: Drgan Uroš - strugar, Golotič Elve-din - ključavničar, Jurgelj Damijan -elektrikar, Osterman Andrej - elektrotehnik, Potočan Damir - cizeler, Skorja Marjan - ključavničar, Zaletel Boštjan - elektrikar, Vozel Aleksander - tehnolog, Kmetič Anita - super kontrolor, Bočko Simona - su-perkontrolor, Lipovšek Miroslava -superkontrolor, Klenovšek Boštjan - superkontrolor, vsi pripravniki. Podlesnik Ivan - ročni pihalec III, Drmelj Marija - odnašalka stekla, Kajič Sandi - voznik viličarja. Odšli so: Balja Ivanka - izpihalka stekla, Leskovšek Jože - ročni pihalec - brigadir, Velej Anton - referent za rezervne dele, Majdič Milena - izpihalka stekla, vsi redna upokojitev. Jerič Marija - skladiščna delavka, starostna upokojitev, Seničar Sto-janka - primopredaja stekla, predčasna upokojitev, Ramšak Terezija - pakirka v brusilnici, Miklič Cvetka - kontrolor-brigadir, družinska upokojitev, Godler Jožef - cizeler-vari-lec, sporazumno. Mlakar Ana - pakirka v brusilnici, Pušnik Marija - rezalka stekla, Selak Erika - kontrolor v brusilnici, Stradar Silva - čistilka v laboratoriju, Vrečar Elizabeta - kontrolor v brusilnici, Zagorc Frančiška - vodja nakladalne skupine, Pavlič Elfrida - kontrolor, Knez Ana - kontrolor (vsi upokojeni). Poročili so se: Neškovič Slobodan in Džurič Bran-kica Huzejrovič Zekija in Čehič Fadil Lipič Anždelina in Akmačič Renato Prirastek v družini: Šišič Arza sina Mirza Kmalu zatem, ko so iz ogroženih in v vojno zajetih hrvaških območij prebivalci začeli bežati, je hrvaška vlada sprejela odlok, da se za začasno namestitev oziroma bivanje beguncev uporabijo počitniške zmogljivosti v Istri. Odlok se nanaša tudi na počitniške objekte tujcev, torej počitniške domove, hišice in prikolice. Tako se je zgodilo, da so naše počitniške prikolice, ki smo jih Končno bomo tudi v Hrastniku dobili mesto, kjer bomo lahko in smeli lepiti plakate. Da je vprašanje plakatiranja v občini potrebno urediti enotno in kot je že marsikje, se je izrazito pokazalo ob zadnjih volitvah, ko so posamezne stranke svoje propagandne materiale lepile kot so vedele in znale; po lastni volji in iznajdljivosti, večkrat tudi na jezo strankarskih tekmecev in občanov. Pa tudi sicer je v zadnjem času vse več propagandnega materiala polepljenega vsepovsod, a kot kaže Maca Jogan Težko vprašanje Ko sva pravljico o zmajih končala, da bi še o drugih rečeh pokramljala, si me - ko so bile tvoje oči že spokojne -večer za večerom spraševal: »Mamica, ali ne bo več vojne?« Veš, sin moj, težko je uganiti tako težko reči, še zlasti zato, ker po svetu na koncih sto teče kri in gori, vojaška smrt pa tudi otroke mori. A zate, ko si bil majhen, sem si vselej izmislila kakšne lepe laži in ti rekla: »Ne^bo je, ne, zdaj pa lepo mirno zaspi!« prejšnja leta ob koncu počitniške sezone iz kampa Valkanela (Funta-na) prepeljali »na zimovanje« v Portorož, letos morale ostati v kampu. Ali bodo v njih dobili zasilni dom begunci in brezdomci, je ta čas še neznano, kot je neznano, kako dolgo bo vojna na Hrvaškem še trajala in v kakšne razsežnosti se lahko še spremeni. ne bo več dolgo tako. Na osnovi odloka o plakatiranju bodo določena plakatna mesta na lokacijah in v obliki, ki ne bo kazila izgleda okolice, za dejavnost plakatiranja pa je določeno komunalno podjetje, ki je obenem dolžno da plakatna mesta postavi, jih vzdržuje in odstranjuje plakate. Ob tem velja še povedati, da bodo kazni za kršitelje odloka kar visoke: za plakatiranje izven za to določenih mest od 250 do 5000 dinarjev. Milica Kobal Iz zbirke šal Smeh ni greh Srečanje z davčnim uradom Pošten obrtnik prijavi ves ustvarjeni dohodek, davkarija pa mu zaračuna napreden, oz. progresiven davek. »Progresiven« pomeni tudi »stopnjujoč se«! Torej: obdavčenje se stopnjuje. Toda - obrtnik plača vse v določenem roku. Naslenje leto ga davkarija privije še bolj. Toda - obrtnik spet plača vse obveznosti v določenem roku. Tretje leto ga davkarija stisne še huje. Toda - obrtnik spet vse plača pravočasno. Četrto leto je davčni znesek pošastno visok. Obrtnik pride na davkarijo in pripelje s seboj velik zaboj. »Nate,« pravi davkarjem, »tu imate tiskarski stroj, pa si natisnite denarja, kolikor hočete, jaz ga ne utegnem več.« Težave s spominom »UPokojenec Lovro je prišel na obisk k staremu prijatelju Janezu. Sedita in klepetata: majhna pokojnina, revma, potomstvo... Nenadoma vpraša gostitelj: ’Ti, Lovro, a imaš se tako dober spomin kot včasih?’ ’Še vedno!’ se pobaha Lovro. ’Daj, povej mi no, kako se že reče tisti cvetlici, ki raste po travnikih, ima rumeno glavico, okrog pa polno belih lističev?’ To je marjetica.’ 'Točno!' reče gostitelj Janez, se obrne proti kuhinji in zavpije: 'Marjetka! Bodi tako dobra pa nama skuhaj dve kavici.’« Plakate na plakatna mesta Nagradna križanka Ho PRITOK SAVINJE GRŠKO IME 7A TURŠKO MESTO ENEZ DAUDETOV LITERARNI JUNAK NEMŠKI PISATELJ CANETTI IT. FILMSKA IGRALKA AMANDA PISARNIŠKI IZRAZ ZA ZNESEK MOST PREKO CESTE Ho MESEC V LETU OŽBALD GUTSMAN PRETRES FINOME- HANIK ODVEČNA MASCO &A Ho SUROVINA ZA CEMENT VNETJE UŠESA DEL.TE-N IŠKE IGRE NEKĐ. JAP. TELOVADEC (TAKAS 1 ) DESNI PRITOK VISLE SAMEC PRlv KOKOSIH ÌLC.2JV 17L0CKI PltMOVKE. RIBA SEVERNIH MORIJ RAZČLE- NJEVANJE starogrški LJUDSKI ZBOR ORIENTALSKI CEH GRŠKA BOGINJA MODROSTI JANEZU PODOBNA ZDRAVILNA RASTLINA klica, LUŽA ORJAŠKA KAČA CELJE STAVČNO LOČILO FILMSKA IGRALKA NIELSEN SLOVENSKI PESNIK (JANEZ) TRUŠČ,ROPOTANJ E ANGL. POMORŠČAK (JOHN ) MIRNO SOŽITJE JETN1ŠKI PAZNIK SESTAVIL: KARLI DREMEL ČEŠKI FILMSKI REŽISER VAVRA VRHUNSKI ŠPORTNIK VERDIJEVA OPERA ZVEZDA, OKOLI KATERE KROŽIJO PLANETI PISMENO POTRDILO NAGLAVNI ROBEC KEMIČNA PRVINA JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA SKANDI- NAVSKI DROBIŽ PRITOK VOLGE VRSTA METULJA 7VJEIG ARNOLD MAKE DON-SKO KOLO RltE.VO iSANOE SKLADATELJ SAVIN FRANCOSKI PISATELJ (DONAT IEN) SMUKEC PLETENO OBLAČILO NAJ STAREJŠI PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO TUJE MOŠKO ime ZAH.DEL LJUBLJANE NIKELJ MOŠTVO (ANGL.) AMERIŠKI REŽISER (KEN) MESTO V SREDNJI ITALIJI HUNSKI KRALJ ČASOPISNI STOLPEC KARLOVAC MAMA VRSTA ŽUŽELKE GORA V VZHODNI TESALI JI KAMNOSEK VELIKI TRAVEN GLAVNO MESTO TURČIJE KRILATI DEČEK 1 LOKOM INKOVSKI VLADAR TOMAI TERČEK MLEVSKI IZDELEK NEPRAVI OCt, SKRBNIK LJUBKA GOZDNA ŽIVAL DRUŽBENI POLOTAJ MAKEDONSKI PRO-SVETITELJ LJUBKOST KRAJŠE IME ZA NAJVEČJE BRAZILSKO MESTO FILMSKA IGRALKA LUPINO FINSKI PISATELJ (EINO) KARCINOM OV RATNA RUTA NEKD.ANGl. AVT. DIRKAČ (STIRLING) EGIPČ. SONČNI BOG AFRIŠKI VELETOK Ko ZUPAN MLEKARSKI OBRAT OKOLIŠ, OKROŽJE ZLI DUH V SLOVAN. MITOLOGIJI JOŽE LADO TROHA CIRIL KOSMAČ NERED, KAOS LEČA PR1-OCN1CA senčna STRAN IZRAELSKI POLITIK SAM IR ZAMORSKI &0 BEN STARO- GRŠKI PESNIK Modre misli Življenje je negotovo potovanje. (W. Shakespeare) Zavist je oblika pohvale. (J. Gay) V deželi slepcev je enooki kralj, (francoski pregovor) Umetnost je golota, ki nima razloga za sram. (A. G. Matoš) Televizija je pri nas popularnejša od časopisov in knjig zato, ker jo lahko spremljajo tudi nepismeni. (P. Kanižaj) Šele po vojni so vsi generali pametni. (S. Brodet) Svet je počen zvon: brni, a ne zvoni (J. W. Goethe) Ravnodušnost je paraliza duše in predčasna smrt. (A. P. Čehov) Prijatefjstvo je cvet trenutka in sedež časa. (A. von Kotzebue) Originalnost ni v tem, da poveš nekaj, česar ni rekel še nihče, ampak v tem, da natančno poveš tisto, kar misliš. (J. Stephen) Nočne ptice podnevi slabo vidijo (J. Šmit) Majhna žaba daleč skoči, (turški pregovor) Lakota je izvrstna kuharica, (italijanski pregovor) Zahvala Krajevna skupnost Kovk se zahvaljuje Steklarni Hrastnik za pomoč pri gradnji ceste Turje - Kovk. Predsednik Rovšek Bojan Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 200,00 din 2. nagrada 150,00 din 3. do 7. nagrada 100,00 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do 28. 10. 1991. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko št. 7-8/1991 smo prejeli 39 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada 200,00 din: Marija Dvornik, upokojenka 2. nagrada 150,00 din: Stane Deželak pet nagrad po 100,00 din: Marjana Fabjan, upokojenka, Jožica Omerzi, upokojenka, Vili Fabjan, Andrej Knap, Stane Orožen. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: krava, protest, GRADIS, Roberto, visokoregalno, R. S., žir, lov, Leali, Poluks, zabava, Agnes, skodla, eta, tla, Rice, lan, Morse, Eja, Potsdam, Rim, premija, orna, Ines, obroč, raj, ten, Štrekelj, abota, Ola, Č. O., lame, baroka, pigment, Sanger, rega, ikra, Irak, satan, zar, Saar, Oslo, klasa, Inn. (K. D.) steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar. Jože Drugo-vič, Jože Godicelj II. in Albert Kapelar. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2100 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601/41-622, int. 110. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov