KATQLJSK CERKVEN UST. „Danica" izbaja vsak petek na celi poli. in velja po poMi za celo lete 4 gl. 20 kr za pol leta '2 tri. 2<> kr. za ."»t.»* Nt» ' i-'! kr V tiskarnici sprejemana za Cflo leto 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. H» kr.. za « 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik izid« _D.ini«-»- dan p- tiej Tečaj XLIY. V Ljubljani, 9. vinotoka 1891. List 41. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) VI. Poglavje. O potrebi in obstoju vidne oblastnije v Cerkvi. 9. Potreba osredja edinosti je osmi dokaz za cerkveno oblastnijo. Nikakor ni kerščanske cerkve brez središča, v kterein se vsi njeni udje strinjajo. No. kdo pa more biti ta srednik zedinjenja ? Lastni duh? On je bil početnik Vseh krivih ver in ločin. Sv. pismo? Njegova različna razlaga rodi nestevilne prepire. I'm? Oziroma na to, kako ga človek rabi, prerad zabrede. Oblastnija tedaj, ki zove vse cerkvene ude k edinosti, je jedino sredstvo, za pomirjenje vseh verskih prepirov. — Vsak stavi razloge zoper razloge, svedoštva zoper svedoštva, včasih krive sklepe zoper krive sklepe (sofisme).*) Kal vin pravi: „Resnica je na moji strani, moji razlogi so terdni, moji dokazi brez ugovora.'4 Luter, ki vse drugač misli, terdi isto za-se. Nikdo ncče umakniti se sebi jednakemu.") Ako oblastnija ne razsodi, bodo na veke le prepiri:*) ona sama pa srečno vse konča."» 10. Obstoj krivih ver je deveti dokaz za potrebo cerkvene oblastnije. Ako ni oblasti v Cerkvi, ktero morajo vsi verni slušati, bi ne bilo nikoli krivoverstev, kajti *)... Mapno se iudice quisque tnetur. Luran. * Qui volit ingcnio cedcre. nullus erit. Martial. * Si non est eeclesia una eminens potestas. tot futura sunt scliiiniata. quot sacerdotes. S. Hier. ♦) Poteraiu omnes propositionum rivulos uno et lesiae solce sicare. S. Hier. resnica in laž bi bili v en klopčič. v zmoto pomešani : sej po občnem zmislu krivoverstvo ni kaj druzega ko upor zoper vidno cerkveno oblast zastran nauka: zgodovina vseh vekov pa priča, da so krive vere bile od začetka kerščan-stva, tedaj priča ob enem. da je bila vedno v cerkvi tudi oblastnija. 11. Nezadostnost preiskave je deseti dokaz za oblastnijo v Cerkvi. Cesta, ktera ne pripelje k vernosti ne prostih, ne nevednih, ne more nikoga k njej pripeljati Vernosti prava pot se s tem »priča, da pripelje ves svet k spoznanju resnice, k k tere mu so vsi poklicani. Preiskava ali pretresovanje pa ne more prostih in nevednih k resnici peljati. Le oblastni ji je mogoče, jih z njo soznaniri." t Pravilo, vsak nauk še le verjeti po njegovem pretresu, je navidezno načelu. ..Prevdari. potem veruj14 je priPzna beseda za ponosnega duha: ali je pa mogoče jo v d jan ji tudi gpolno-vati? Omejena človeška spoznava, ki lahko omaga, težavni trud in k preiskavi potrebne obilne znanosti, kratkoča življenja, strah, ki nas prešinja, da se ne zmotimo v tako važni zadevi — nam kažejo, da je preiskava nemogoča, ali vsaj skoro nepremagljiva težkoča za učene, kakor za neučene. Vedno je treba se pritekati k oblastniji, kot najkrajši, naj lažji in naj varnejši poti do resnice.") lloteti vse razlagati, vse preiskati, preden se veruje, je skrivnostna krinka brezver-no8ti. Ona stermoglavi tak naglo silitlob v ne- Sola est auoturita-. «piao rommover« pn^it -tult«is le** est ipsius rei ijriiarov . nt ad sapi«-iitiam |HTtiir_*am. S \u;_* *) Au« tontati rred«-ie masnimi comju-iidiura K. et millas labor. S. Aug. vero. Xe iščimo drugej vzroka kipeči brezver-nosti. ko v prevzetnosti duha in v zaničevanji oblastnije. ..\e bistra razumnost, temuč priprosta vera daje gotovo varnost katoliški množini," piše sv. Avguštin.*i Nezadostnost preiskave, iiiij»Ik tutusimain tac it. S. August. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljaua. (Velika slovesnost o podelitvi pallium-a. Šk o f Bara ga.) Naš verli prijatelj nam je one dni pisal, da naj se od Amerikancev učimo ceniti naše lastne slavne može. In piav je imel Poslal nam je ob enem dva lista, ktera njegov izrek solnčno-svitlo poterjujeta. Eden prešlavlja našega rojaka škofa J. Vertina in pojasnuje, kako so ga njegovi pošteni verniki preslavljali o njegovi '¿¿letnici (gl. popis v današnjem listu „Zgd. Dan.-», drugi ima na čelu podubo nadškofa Friderika Ksav. Katzerja, omenja pa tudi druzih naših slavnih mož z mogočno navdušenostjo. Popisuje namreč prevzvišeno slavnost, med kakoršno je amerikanski kardinal Gibbons novemu nadškofu F. Ks. Katzerju „pallium" ogemil. i astitljivo je že brati, kaj je še le gledati, kako se je gibalo čez 450 mašnikov v pervostoljno cerkev Mihvaukejsko 20. avg. t% 1., vsi v roketih. za njimi škofje in nadškofje in poslednjič tudi kardinal in nadškof slavljenec. Obhod je bil opanljivo krasen: beli roketi mašnikov, temačni habiti redovnik v. be-lolanene obleke dominikanov, vijolčaste oprave inon-signorov, škofov in nadškofov, škerlatostno-rudeča obleka eminencije kardinala, mnogi primerno napravljeni komi mladenči, ki so kardinalom in nadškofom nosili skute. Vse to je delalo častitljiv in velikansk vtis. Sploh, vse se je oziralo, se ve, posebno na nadškofa Katzerja v vijolčastem ogrinjalu „Cappa Magnau. Med cerkvenimi dostojanstveniki sta bila tudi naša škof Vertin in opat P. Ločni kar. O opravilu samem naj omenimo, da kardinal je imel kratek nagovor, po slovesni maši pa je eden škofov pridigal v angleškem o papeštvu. drugi v nemškem jeziku o pomenu „pallium-aJ. Po evangeliju je nadškof opravil prisego zvestobe in kardinal mu je po nagovoru ogernil „palliurn" — znamnje nadškofovske oblasti. Že je bila ura dve, ko se je silna procesija pomikala v ravno tem redu iz stoljnice. kakor je bila dospela; nekteri so se peljali v kočijah, drugi s posebnim vlakom v duhovsko semenišče pri sv. Frančišku. kjer je bil slovesni «»bed. Pri obedu je starašina cele nadškofije oče Etsch-mann s preserčnimi besedami pozdravil novega nadškofa, na kar je nadškof v daljšem tehtnem govoru razodeval veselje zarad tolikega vdeležja pri slovesnosti, pa tudi občutek težke odgovornosti, na ktero ga spominja „pallium". Napitnice. ki so se dalje verstile, bile so prav dobro v brane in premišljene, polne amerikanskega velikodušja in bistroumnosti. Nadškof sam je sprejel „stoloravnateljstvo," kakor se po jugoslovensko primizna vodba za zdravice imenuje. Bistroumno je obravnaval eden: _Luč z nebes4 ali papež Leon XIII; drugi „Deželo svobode" in o verskih sovražnikih. Posebno imeniten pa je bil daljši govor semeniškega vodja Rainerja o katoliški cerkvi v amerikanskem severozahodu in pervotnih evangelskih oznanovalcih, škofih in inašnikih. o možeh, ki so bili pervi pritisnili v starodavne amerikanske gojzde. O našem Baragu, da opustimo druge, je rekel tehtne in velikopomenljive besede: „Kmalo seje jela puščava razcvetati in v velik Božji vert se spreminjati. Eden pervih njegovih (namreč škofa Matija Loras-ai mašnikov... se je podal proti severnim okrajinam. škof Cretin St.-Pavelski, eden izmed naj plemenitiših prelatov amerikanske hierarhije. Vendar vse je n a d ž a r i 1 a presvitla luč nekega škofa, čigar podobo bodo katoličani dvajsetega stoletja morebiti že gledali na cerkvenih a lta rji h. ta je veliki a postelj I nd ija-nov, kteri je svoje življenje in svoje redke zmožnosti posvetil naj ubožniširn ubožnih: Friderik Baraga, pervi škof v Marquettu in Sault-Saint -Mariji* Tako se je ravnalo in govorili še dalje do razhoda. Petindvajsetletnim v Vodicah «K-m.-» Namenjeni smo bili še v Repnje in želeli posebno ogleda*i prelepo ondotno cerkvico presv. Sen a Jezusovega. K^r je po noči zlasti še proti jutru močno lilo. 'se bliskalo in grornelo. začeli smo tudi ubupovati. da bi mogli oditi na Šmarno goro. kamor smo s.- bili tudi odmenili na božjo pot. ter ondi poklonit pismo vdanosti do nebeške Kraljice R-žnovenške Devi«-e. Toda gosp. Šiinen. župnik V«-diški pravi: Jaz gp-in po vsaki ceni danes na šmarno g p», in precej so nas pridruži še šestero sošolcev. Gosp. učitelju Vodiškemu z nj"g vim pevskim korom gre vsa čast. ker vso slavn-.s* i" z izborno izurjenim svojim pevskim korom mo«"no povzdigoval tako. da je marsikdo izmed nas si ?.»l>\ imeti doma tako izverstno petje; tudi ta s svojim pevskim korom hoče še na Šmarni gori v lepi Marijini eerkvi božjo službo z orglanjem in petjem povzdigniti. Nekaj gg. jubilantov je že v Vodicah odmaše-valo: mene je zadela sreča, da sem ma>eval v prelepi cerkvi presv. Jezusovega S, rkaru«"in«», kjer nas s strelom in prirerkav:tnj*»tn >;r-jtii" ogledali smo tudi 4o precej prostorno Vo liško p »družni-o. zla.s* i še umetne slikarije na -.pr-sni zid :/. življenja velike služabnice Božje. sv. L'i'ij.\ in i r i ri*-n» -» zopet med veselim priterkavanjem in p>>kanj*-m UK-žnarjev urno proti Šmartnu; tam pustimo v«»/ove in h ajdi urno v goro — na Smarn g"ro* Kmalo s- r.gl.-ise Smarnogorski zali zvonovi s prazničnim pritrkavanj-*»! in turški * o po vi po hribu loli grome, mi pa ve!vlo hitimo kviško. In glej — kakor - zjn* raj hud-, lilo in nas plašilo, je v Repnjah ž-- veliko bolje bil .. in zdaj. ko gremo v goro. je d- ž pot»« «In ina poivhd opoldne in potem dalje {»,!• !i smo ..aj 1 psi solneni dan in krasen razgl-1 / vi s.,k" šmarr.«- g-te. Na gori stopimo najpopred v vso pr novlj- no pu.šavo sv. Antona — ka-ep«/! |,.p:, p . i \i «udi nova. Odtod proti cerkvi gred-*- vidimo v>e ..kineano. skoraj vsako okenee duhovnikovega >*an -van:a in drugih poslopij iinasvjo zastavi --. ¿i nas s svojim vihranjem veselo pozdravlja. " te priprave t.,likanj trudil, nas veselo sprejme. Bile >•» potem .štlr: >s. maše med orglanjem in peljem. Duhovne .«,i pa vi«lil z verniki vred po eerkvi sv. rožni venee moli*i. v čast ljube Matere naše b-./.nov-nške. kateri je Šmarno-gorska cerkev posvečerna. Pri pervi sv. maši. katero je služil V«xliški g župnik pred velikim aParjein. poklonili smo Mariji, kraljici rožnivenški vdanostno, zahvalno in prip -ro- čilno pismo, podpisano od vsih srebernomašnikov. Pismo so glasi: „O Marija, Kraljica presv. rožnega venca! Z mogočno Svojo roko si nas celih 25 let kot skerbna Mati ljubeznjivo vodila, varovala in branila na raznih potah duhovnega življenja. Ponižno se Ti tu za to nezasluženo milost prav po sinovsko za-hvalujeino. — Zaupljivo Te pa tudi prosimo, varuj, brani in vodi nas še zanaprej! Sprejmi blagovoljno pod Svoje materno varstvo nas in vse naše duhovne otroke ifaranei! Slovesno Ti obljubimo, da bomo z vso mogočo vnemo oznanjevali jim Tvojo slavo in jih budili k zaupanju do Teb«' Zvesto se bodemo vedno ravnali po naukih sv. vere. pokorni sv. Očetu. rim. papežu in svojemu škofu, ter vdani presvetlemu vladarju. Naše geslo bo tudi posedaj — in vselej: „Vse za vero, dom. cesarja !* *) Sledijo podpisi po abecednem redu. To zahvalno in priporočilno pismo se je položilo o darovanji na Marijin altar, in ostalo je ondi še pri drugi sv. maši. Potem se je izročilo gosp. kuratu Šmarnogorskernu. da ga shrani v Šmarnogorskem cerkvenem spominskem arhivu. V ta cerkveni zapisnik se je zgoraj zapisalo tode: Podpisani pridejo kot sreberno-mašniki Mariji rožnivenški na Šmarno goro zahvalit se za dosedaj prejeto ter priporočit se za prihodnje varstvo in sicer isti dan, kakor so bih došli kot novomašniki pred 2"> leti. ter izroče Mariji rožnovenški tu priloženo pismo zahvale in priporočila. Kr. Kepoc. Val. Pečnik. oče Metodi Poljanšek, Ant. Lenasi. Mat. Zamik, S. Žužek, Mih. Koželj. Po opravljenih sv. cerkvenih opravilih imeli smo kratko kosilce pri gospodu kuratu^ šmarnogorskem. Pogledali srno še enkrat z lepe šmarne gore na urno pretekajočo bistro Savo. na prelepo okolico po široko na okrog se razprostirejoči planjavi. Razgled prekrasen solnčni dan! Odrinili smo potem urno nazdol in pri razhodu podali si še enkrat prijateljske roke, ter se obernili sleherni proti svojemu domu. Zahvalno omeniti mi je še. da častite šolske sestre iz Repenj so prav lepo oskerbele vravnavo cvetlic po sobah, ter pridno pomagale domačim. Pri priholu gg jubilantov pa so lepo vverstile male deklice, katerih ene so bile belo oblečene, in ena izmed njih je v svoji nedolžnosti pozdravila gospode in v znak spoštovanja izročila vošila s cvetličnim šopkom vred. ti. dekan Anton Rogač se zahvali in dekli«-e oserčuje k lepim deviškim čednostim. Vodiškega gospoda župnika smo pa pred raz-ho«l«»m poprosili, da se Vodiškim faranom pervo nedeljo v imenu nas vsih prav serčno zahvali, za častitljivi in preprijazni sprejem in tako obilno vdeležbo pri naši slavnosti Tudi to imam še dostaviti — da kakor je imel dozdaj sleherni še živeči sošolec za umerlega součenca opraviti po sv. maše, berž ko je izvedel za njega smert, smo pa sklenili, ker se naše število vedno *j To pi>in<> je prelepo spisal stričnik Vodišk. g. župnika. I»og<>>lovec Fr. Žužek, ki je tudi «iru^o — prelepo spisano pismo izročil v znak hvaležnosti svojemu stricu g. župn. Vodiškemu. bolj skerčuje, da sleherni za odslej umerlega šolsk. tovarša opravi po 5 sv. maš. Enako smo se domenili, ako bode možno, da pridemo že čez pet let zopet skupaj privatno pri svojem sošolcu gosp. Lorencu Gerjol u, župniku v Laščah. Z Dolenjskega. Kaj bo z versko šolo? Ali jo bomo dobili, ali ne? Kdaj jo bomo dobili?... Te in enake vprašanja se čujejo med ljudstvom, ktero željno hrepeni po verski šoli. Akoravno živo občutimo potrebo verske šole in akoravno se je potegnil z tnjo ves narod in škofje, je nismo še nazaj dobili. Vzroke, zakaj, da še nismo dobili verske šole, naštevajo eden te in drugi zopet druge. Bodisi karkoli, to je gotovo, da je še nimamo in ker je nimamo, jo moramo po postavni poti povsod in vedno zahtevati; šolsko vprašanje mora ostati na dnevnem redu. Primerno je tukaj, da .o tej reči nekoliko bolj globoko sežemo. Glavni vzrok, da nismo zadovoljni s sedanjo šolo, pojasnoval je gosp Žitnik na katol. shodu v Žužemberku, m je ta, ker je medverska (interkonfesijonalna), ali kakor se sicer govori, brez-verska. S tem ni rečeno, da v šolah uče brez verstvo, ampak sedanje postave dovoljujejo, da otroci raznih ver sede skupaj v eni šoli. In tako se je prigodilo, da so v neki šoli, kjer je bila sicer velika večina katoliških otrok, vender prepovedali moliti očenaš zarad malega števila judovskih otrok. V neki drugi šoli so prepovedali moliti češčenamarijo zarad lute-ranskih otrok, ker luterani ne molijo češčenamarije. Tudi je bila zapovedana v šolah neka taka molitev, nad ktero bi se ne spotikali drugoverski otroci, celo ko bi bili judje. To pa nikakor ne gre za katoliške otroke, kar je slehernemu očitno; zato katoličani zahtevajo, da se morajo otroci po šolah ločiti po veri. Zato so avstrijanski škofje lansko leto gosposki zbornici na Dunaju izročili oglasilo, v kterem kot aposteljni sv. vere zahtevajo, da naj se otroci izrejajo ne po nauku premenljivih šolskih mnenj, atnpak po nepremenljivih načelstvih sv. vere... Naši deržavni poslanci morajo toraj za katoliške otroke zahtevati katoliške šole, v kterih bi ne bili nameš ini otroci druzih verstev, in vsi učitelji morajo biti katoliški, ker bodo v edinosti delali z učenikom veronauka za oblaženje otrok. Tudi vsi drugi nauki se morajo tako vravnati, da ne slišijo otroci kaj spotikljivega, veri ali čednosti nasprotnega. — Kteri previden učitelj ali drug pošten katoličan bi ne želel tega svojim lastnim, kakor tuli sploh šolskim otrokom? Dobro bi bilo, da bi ljudstvu priporočevah, naj moli očenaš in češčenamarijo pri jutranji in večerni molitvi v ta namen. Enako dobro bi bilo tako moliti po pridigi in po kerščanskem nauku. Katoliško politično društvo naj bi pogosto pri svojih shodih razpravljalo to važno vprašanje. Naši poslanci naj bi ne zamudili nobene prilike, ki se jim nudi. da bi ne spregovorili o verski šoli. Pa še nekaj naj opomnim, ker pišem o verski šoli. Prevzvišeni in premilostljivi škotje so možato in odločno zahtevali versko šolo. Zato so si nakopali sovraštvo framasonov, framasonov pravim, kajti v resnici so liberalci framasoni. hote ali ne hote, vsaj liberalci trobijo v en in isti rog s framasoni; torej so liberalci pravi hlapci framasonov. Ti framasoni kažejo sovraštvo do premilostljivih škofov, posebno po časopisih; skušajo njih veljavo in spoštovanje zmanjševati in otemniti. Dobro bi bilo, da bi povsod po pridigi molili tudi za premilost. knezoškofe, in sicer kolkor huje zabavljajo framasoni čez škofe in versko šolo, toliko gorečnejše naj bi verniki molili! Na ta način bi se tudi pospeševala edinost med višjim pastirjem in duhovščino po eni strani, po drugi strani pa edinost med višjim pastirjem in vernim ljudstvom. Amerika. (Petindvajsetletnica ameri-kanskega škofa Jan. Ver ti na) „Columbia" piše: Z zadnjim avg. je minulo 25 let, odkar je bil slavni škof Marketski in Sault - St. -Marijski od slovenskega rojaka in blaženega pokojnika škofa Baraga za duhovna posvečen. V ponižnosti svoji je mislil ta dan na tihem obhajati; toda duhovni in ljudstvo škofije njegove pa so že željno pričakovali tega dne, da mu bodo zamogli pokazati svojo posebno vdanost in ljubezen. Zaradi tega so se že več dni poprej pripravljali, kako bodo sijajno sprejeli ljubljenega škofa. Sprejem je bil v kapelici sv. Petra v škofijski cerkvi 31. avgusta. Iz vsih krajev, bližnjih in daljnih, je prihitela duhovščina in mnogo ljudstva v stolico škofovo, da mu čestita k tako veselemu dnevu. Skoro vsi duhovni iz škofije so se zbrali krog ljubljenega škofa in v imenu vsih ga je pozdravil duhoven A. iz Hankoka. razodel serčna vošila in goreče želje, katere ta dan vdana duhovščina in vsa škofija pošilja pred sedež Božje milosti. Navzoči so bili tudi mnogi cerkveni dostojanstveniki, jeden nadškof, 2 škofa in drugi. Duhovščina njegova mu je izročila za spomin celo mašno opravo; ljudstvo pa mu je poklonilo 40ou dolarjev za cerkvene namene. Enako je dobil krasna darila od cerkvenih društev in redov. Drugi dan, t. j., 1. sep., je daroval najsvetejšo daritev v stoljni cerkvi, v vsem ornatu. Po pontifi-kalni maši je pa škof iz Detrojta pridigal, našteval zasluge slavljenca in povdarjal važnost in veselje tega dne za celo škofijo. Po končanem cerkvenem opravilu je bil skupni obed v škofovi dvorani in tu je videl višji pastir, kako zvesto vdano duhovščino in verno čedo da ima. Napitnica se je verstila za napitnico slavnemu jubilantu škofu do razhoda. Škof Vertin je bil rojen 17. jul. 1. 1844. na dolnjem Kranjskem v mesticu Rudolfovem. Kot devetnajstletni mladenič je zapustil drago mu domovijo ter šel z očetom tergovcem v daljno Ameriko. Pot ga je privedla v bakrobogato deželo Mičigan, kjer je škofoval Slovenec Baraga. Z radostjo je Baraga sprejel nadarjenega mladenča ter ga takoj poslal v semenišče v Št. Frančiško. Po dokončanih bogoslovnih študijah se je vernil k dobrotniku svojemu, ter je bil od njega mašnik posvečen 31. avg. 1. 1860. Ko se je škof Mrak odpovedal škofovski stolici, bil je Vertin izvoljen za njegovega naslednika 14. sep. 1870. Škof Vertin je verlo učen višji pastir ter gladko pridiguje v nemškem, slovenskem, angleškem in fran coskem jeziku. Razun teh jezikov pa tudi govori češko, poljsko in laško. Vsako leto obišče vse občine svoje škofije, birmuje, nevedne podučuje, dela mir in edinost med razpertimi. Človek ne ve, kaj bi na njem bolj občudoval, pobožnost in ponižnost, ali gorečnost za Božjo čast in apostoljsko vestnost. V škofiji svoji si je postavil neugasljiv spomin s tem, da je zidal na svoje stroške krasno stoljno cerkev z visokima zvonikoma, cerkev krasi znotraj prelčp oltar iz marmorja. Zidana je v najnovejšem gotiškem zlogu. Pod cerkvijo se razprostira tudi še druga cerkvica, v kateri se enako vedno raašuje, in na desni strani velikega oltarja je napravljena rakev za umerle škofe (tedaj je zidana po šegi pervih kristjanov, kakor so sploh v Rimu in mnogo po Laškem.) Sveti Vid. tNašim mkulenoem v j-po Unijo k stauovitno>ti.i Sveti Vid, pozdravljen bodi! Mučeništva zali cvet. V vsih skušnjavah, vsi nezgodi Ni te okanil zlobni svet: Deček šibki zmagovito Si za krono se boril; Mlado kri serčno slavito, Za Zveličarja prelil Na Sicilskem bil si rojen, Oče ti je ljut pogan; Al po milosti odgojen Božji — bil si kristijan; Odgojitelja ti bda bta Krescencija. Modest, Uk nebeški ti odkrila, Zveličavno sladko v«'st, Oče zve to, se razljuti, Sveto vero v Jezusa V mladem sercu ti izruti, Bije te, sodniku zda; Vse laskanje te ne zvabi, Ne prestraši žuganje; Serce Jezusa ne zabi. On je tvoje upanje. Rečeš serčno: „Božje Jagnje — Jezus Bog je, ne malik; Oj da serca vama nagne K sebi, oče moj. sodnik' — Z mano nič ne boš opravil: Tepi, muči, mori me; Jezus moj me bo ozdravil, Le On sam mogočen je.u Oče, zverskega čutila, Te spohotniei zroči, Da bi ona Ti vgrabila Z vero venec čistosti; A s teboj je varstvo Božje, Angelj vari h zmir navzoč, Sterto je skušnjav orožje, Zmagana peklenska moč. Bičati sodnik veleva V sponah pahne te v zapor, Vreči zadnjič te pred leva; A zastonj je ves napor! Božja moč tu vmes poseže, Divja zver. kot jagnjiče. •Se pohlevno k tebi vleže, Liže ti roké, nogé. Jeza žgč Dioklecjana, Ti pa Kristusu si zvest, Vname pekel še tirana, Zmisli strašno ti bolest, V srnolo. svinec raztopljeni V kaže vreči te tiran, Jezus pa ves puh ognjeni V vetrec spremeni hladan. Te v trapilo rabelj verže, Odgojitelja s teboj. Kruto vas mesari, terže, Vendar slaven je vaš boj; Razmesarjeni nemilo Do kosti in do čeves, šli ste trije po plačilo, K Stvarniku zemlje, nebés. Bodi češčen! v zlati Pragi X'iaj počiva ti teló; Duša v domovini dragi, Nosi krono presvitló; Sveti Vid* v nebiškem zbori Prosi za slovanski rod, V sveti veri — rajski zori, Pa pote rdi ga Gospod. Radodav. Razgled po svetu. Katoliška hierarhija obstajala je v začetku leta l-oi, t. j. v začetku 11. leta pontitikata Leona XIII. iz «¡I kardinalov, od katerih jih je samó 14 imenoval še papež Pij IX. Osem kardinalskih mest je izpraznjenih. kajti sv. kolegij obstoji iz 72 kardinalov. — Z:» vlade Leona XIII umerlo je 71 kardinalov. Poleg kardinalov šv-je katoliška cerkev tudi še P» patri-jarh- v. in sicer > latinskega obreda, 5 pa orientalskega: 7-:; šk< f"V in nadškofov latinskega, 52 pa orij-ntalskega obreda; razun tega tudi še 30b pomožnih škotV-v, 1*. naslovnih nadškofov in škofov, in konečno 7 šk"f»»v br«-z kake škofije (nullius dioeceseos). Za vlade papeža Le«»na XIII vstanovil se je na novo 1 pa t rija i h; • t »v Indiji». 12 nadškotij. 05 škotij, 1 apo-stoljska delegat ura, :;»; apostoljskih vikarijatov. 16 apost..||«kih pivlekMir; verhu tega povzdignil je papež lo .-k>-!ij v nadškotije in 7 apost. prefektur v a pos*, vikarijat»- Vstanovil je tedaj po vsem 148 novih a p« «s* oljski h stolic. — V sv. kardinalsketn kolegiju je bilo v za'Vtku leta izmed »',4 kardinalov ti kardinal-šk"f. v. i** karditial-mašnikov in 10 kardinal-dijakonov. p.» nar-dn« sti y ;."» Italijanov, 2'.» pa druzih narod-n< .vi. rran'-ija in Algerija imate 7 kardinalov, Avstro-Ugerska »i iod t.h pa sta med tem že umerla kardinal Mihalovi'"-, zagrebški nadškof, in kardinal Simor. nadškofostrogonski in knez-primas ogerskil, Španija ». Angleška. Kanada in Avstralija skupaj 4, Portugalska N.-inčija 2, Belgija, Zedinjene deržave, Poljska m Svi'-a pa vsaka po enega. Poleg ti kardinal-škof v in lo kardinal-dijakonov stanuje še 12 kardinal- mašnikov v Rimu. 12 kardinal-duhovnov ima italijanske škofije, namreč: Turin, Verona, Benedke, Ferrara Bolonja, Ravena, Florenca, Kapuva, Benevent, Neapol, Palermo in Katanija. Od teh pa je turinski med tem umeri. Med kardinali je bilo v začetku leta 9 redovnikov, namreč 3 benediktinci (napolski nad škof Sanfeliče, palermskiCelesia, in katanijsKi Dusmet», 3 dominikanci (nadškof selviski Gonzaler in florenški Bausa, in pa kardinal-dijakon Zigliara), 1 frančiškan (lisabonski patrijarh Neto), l oratorijanec (nadškof Kapecelatro v Kapuvi) in 1 jezuit (kardinal-dijakon Mazzela). — „Wander. v Minn". V Mostam zidajo nov frančiškanski samostan. „Verhbosna-4 naznanja, da delo lepo napreduje; vse ozidje je že pod krovom in še kak dan, pa bode zunanje lice zgotovljeno. „Glas Hercegovcaa pravi, da to bo eden izmed naj lepših frančiškanskih samostanov na svetu. Zida se po načertu ondotnega okrožnega mčrjevstva in pod nadzorstvom sedanjega provinci-jala hercegovskega preč. P. Nikolaja Šimunič a, ki neutrudno skerbi, da se častno delo doverši v čast tolikih dobrotnikov, ki so mu podali dobrotno roko ter mu darov pošiljali, prej ko moč. V sarajevski gimnaziji je bilo preteklo šolsko leto 207 učencev, — med njimi ti7 katoličanov, 95 nezedinjenih gerkov. 27 mohamedancev. Po jeziku je bilo ItiO Hervatov, druzih Slovanov 14. Prostovoljnih tvarin se je učilo: 22 francoščine, is italijanščine, 5 magjarščine. V Florencu je bilo zbranih 183 juristov, med njimi 3o judo v. In ti so na svoje brade obravnavali in razsodili ločitev zakona! Kakor da bi imeli v temu kaj pristavljati, kar je Bog določil Temu so zastonj nasprotovali marsikten naj znatnenitiših učenjakov. Judje so tukaj zmago zoper kerščanski nauk določili, ker zunaj enega so bili vsi judje za ločitev in večina je bila raviu 29 glasov. Zedinili so se judje s framasoni in izgnjezdili so sklep, ki versko čutilo tako hudo žali! Sploh je sicer majhno število judov v Italiji zelo nevarno, zlasti tudi ker na jugu je težej ločiti juda od kristjana, kakor pa na severu, in mnogi judje nalašč zakrivajo svoje judovstvo pred velikim občinstvom in torej celo zamenjujejo svoja judovska imena, da bi se ložej prikrivali. Sedanji zakladni minister Luzzatti n. pr. se imenuje prav za prav Salomon, v očitnosti pa veljá za Ljudovika. Tako se lahko zgodi, da kdo judovskemu advokatu zaupa svojo pravdo, ali da judovskega zdravnika bolnik pokliče, ali tudi, da je kdo voljen v deržavni zbor, ko večina volivcev še ne vé, da je jud. V laški zbornici je judov desetkrat več, kakor bi jih primeroma s celotnim številom vsega prebivalstva moglo biti, in imajo torej vpljiv, kakor tudi sploh v vsih stablih očitnega življenja. Sicer pa so katoličani sami dostikrat tako malomarni in butasti za svojo časno korist, kakor so nemarni za svojo vero. Pred nekterimi leti so katoliški plemenitniki in meščani v Rimu vstanovili banko in poklicali so si za vodjo judovskega komi-a (bankirskega pomočnika), ki je v kratkem postal milijonar in se potem lepo umaknil; banko pa zdaj sušica ujeda! Ni čudo, da do svoje vere sedanji malomarni .talijani tudi v časnem oziru judom mavhe polnijo, sami pa kosti glodajo! V Lurd je 21. kim. s posebnimi vlaki dospelo 25.000 božjepotnikov iz Pariza, Amiena, R«~ma in od drugod, Na 25 altarjih se je neprenehoma maševalo in spovednice so bile obsute od spokornikov obojnega spola. Vse se je gernilo k piscinam (kraju, kjer se bolniki umivajo v čudežni vodi) in so pričakovali kacih čudežnih ozdravljenj, ker samo iz Pariza so pripeljali 1000 bolnikov. Molitve so prihajale zmeraj bolj goreče in silne, pa tudi odgovor z nebes ni dal dolgo čakati. Že v pervih urah, ko so došli božjepot niki, se je večkrat razleglo „Magnitikat,*1 kakor znamnje, da se je zgodilo čudežno ozdravljenje. Dve deklici, ki ste imeli raka v kosteh, ste postali zdravi v nekterih trenutkih; neka hroma je ozdravela isti čas ; zopet nek šepast je vterjen na nogi stopal. Pri tolikih čudežih je rasla pobožnost romarjev. Na dan 22. avg. je vsak bil željen vedeti, če se bodo pri procesiji s sv. Rešnjim Telesom tudi letos čudeži godili, kakor lani. Torej se je zbiralo silo ljudi okoli dupline, koder je imela iti procesija. Ves prostor pred duplino je bil prihranjen za bolnike, ki so bili žalostna podoba človeške reve. Obhod se začne in božjepotniki kličejo: „Gospod, mi v Tebe verujemo; — Gospod, mi Te ljubimo; Gospod, mi Tebe molimo!4 Kar neprevidoma vstane neka bolna s postelje in gre s procesijo; dve ali tri druge jo kmalo nasledu-jejo. Videč to romarji zaženo vesel jok in hvalijo na glas milostnega Boga v Sv. Rešnjem Telesu... Neka bolna, ktera vsled bolezni v herbtancu ni mogla noge rabiti, ne le da je shodila, temveč zginila je tudi na herbtancu bunka, ktera se je bila vsled bolezni naredila. Ravno ta dan o procesiji je vstala druga bolna s postelje, na kteri je ležala poključena kakor mertva, ter je prepevajoča šla s procesijo in Boga hvalila. — 2o. avgusta je bila ozdravljena 20letna Sara Tarry iz Filadeliije; le-ta je vsled padca bolo-vala 13 let in 5 mescev. Zdravnik je pričal, da si je ranila mozeg in je neozdravljiva. V Lurdu se je petkrat kopala, ter ni čutila nič olajšanja, potem pa ko se je šestič kopala, je čutila, da je zdrava, ter je po 13letnem ležanji zopet hodila. (Posneto po _Katol. Listu" od 1. okt. t. 1.) i. Bratovske zadeve molitvenega apostol j stv a. Nameni za mesec vinotok (oktober), a) Glavni namen: Misijo n ni ot > 'ca Mihuj is car- u. *Spis poterjenin blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) Madagaskar je bil pervi misijon, kterega je bil ravno takrat vstanovljeni pervi „Sendtbote-4 Serca Jezusovega kot društveni list molitvenega apostoljstva priporočil družbenikom v splošnjih priporočilih (ali namenih). Družba od tistega časa tega otoka ni spustila iz spomina. Enekrati, in imenito za mesec sušeč 1868, je bilo spreobernjenje na Madagaskar-u postavljeno kot priporočilo v molitev, in 27. ravno tistega mesca je bolna kraljica Rahoserina prejela zakrament sv. kersta od francoskega konzula gosp. Laborde-a. Umerla je 30. sušca. Misijon na Mada-gaskaru je napredoval; slovesno je bil posvečen presv. Sercu Jezusovemu, in ko so se 1. 1883 s francosko-madagaško vojsko pričeli dnevi preganjanja, je bil Madagaskar 1. prosenca s posebno obljubo izročen v brambo tega presv. Serca. In to ne brez sadu. Stanovitnost madagaških kristjanov skoz tri leta. ko so bili preg'-mi vsi misijonarji, je vse hvale vredna in je priča tega sadu. Kljubu vsakterim težavam so bile cerkve in šole redno obiskovane, redno so se veršili nedeljski shodi, vkakdanje in tedenske molitve, kersti, kerščanski pokopi, petje pri mašah, ve-černične pobožnosti in blagoslovi itd. Večkrat v teh hudih časih so bili preganjani priporočevani v molitvah apostolatnih. Zdaj so ti hudi, pa moč dajoči dnevi kulturne borbe že davno minuli za ta otok in bolj kot kdaj se kaže naj bogatejši sad za apostoljskega dela. Kaj pa, da tudi tako je še dosti pritežnosti in zaderžkov, pred drugim veliko pomanjkanje misijonarjev in vsakterih potrebnih pomočkov. Nasproti j »a imajo sovražniki tacih pomočkov obilno in prav nevarno je, da velika množica zgubljenih ovčic, ki bi sicer ne bilo pretežko jih zopet pridobiti, z vsakterimi vabili pridejo v roke podkuj djencev in najemnikov zmote, namesto da bi se vernili v Serce Jezusa Kristusa. To je vzrok, zakaj naj naše molitve, ta lepi in bogatoupni misijon j>osebni ljubezni in skerb-ljivosti presvetega Serca priporočujejo. „Naš misijun,u piše eden misijonarjev, je postal velik in obširen v obsenčji varstva Božjega, kar mu molitev pridobiva. Zares, ako vidimo, kako naši kristjani po naj veči večini ne le stanovitni ostanejo, temveč njih število tudi dan na dan raste, moramo v tem vednem čudežu milosti Sterin«'* sjioznati delo božjega usmiljenja, kar pa provzrokuj«-jo molitve, ktere toliko vernih duš po Marijinem sercu k Sercu Jezusovemu pošiljajo v nebesa. b) Posebni nameni: 10. S kan«- družin«-. 21. S. 1'ršn la. I ršulin-ki r«-d. >..!«• in vzj»'«jevalni«-e ženskih redov. Stanovitnost v d«»br«'in r»-d«»vn«-in «lulci. N«-o-zdravljivi. 22. S. Kordula. lziV-itev >aui«-iia s«-be za d«»bro r«r. Meklenbnrško. Propadle dev.ske zavez**. Zilarske zadeve. ¡¿>ir S. J a n e z K a p i s t r a u. Avstrijska ■-.-»ar-ka hiša. ohranitev prave domovinske ljubezni, Redno <>bisk««vaitje službe božje in sprejf-in ss. zakramentov. Muo^«« u.'it«lj«-v in u.-itelje. 24. S. Rafael. Izs«-ljeii«-i in družba sv. Rafaela hružba Leonova. Zdravniki. « halje nasl.i H. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na inilostljive pri prošnje X. lj. «». presv. Jezusovetra Serca, sv. Jožeta, sv. Xikolaja, ss. Ilerinagora in Fortunata, naših angeljev varli»v in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni o«l na«»* dežele poboje, umore in samomore, odpad iu br.zverstvo. prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, poklinjevanja in \se pošastne grehe in velike nesreče. — Mati priporoma v molitev svojo že Štiri leta bolno hčer. —-'/»•na priporoča terdovratnega uioža in preklinjavea za spreo-l»-rn» nie. — I »ve o«ebi za razsvetljenje. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Pretekli petek. 2. t. m., je bil v Ljubljani šk«»f apostoljski vikar v Sudanu, milgsp. Frančišek Sogar«». Potoval je od tod na Dunaj in se potem poda v Kim. ter poslednjič nazaj v Egipt v svoj lnisijon. Izročili smo mu zbirko „Zgod. Danice" za srednje-afrikanski misijon — 300 gld. Potekli ponedeljek. 4. t. m., je dospel v Ljubljano milgsp. Janez V er t in, naš rojak, škof v Manpiettu, v severni Ameriki Od tod je po kratki pomudi odrinil v Kim k sv. Očetu, kakor mora vsak škof priti o določenem času pokorščino skazat namestniku Kristusovemu. Seboj ima enega svojih maš-nikov in 1 gojenca, ki bode v liimu dalje študiral. V kacih 2 tednih se milgsp. Vertin verne nazaj iz Kima v Ljubljano in upamo, da se o tisti priliki pomudi saj nek»«liko v Ljubljani. Namestnik preč. škofa Vertina v Mar«|uettu za ta čas je milgsp. Ignacij Mrak. sedaj star že 82 let. Ljubljana. Pri poskušnjah za sa mos talne duhovske službe ta teden so bili čč. gg.: Erzar Matija, kapi. v Kibniei: Koritnik Jak., kapi. v Starem tergu pri Ložu; Krek Fr.. kapi. v Cerkljah. - Za Ribnico prezentiran je preč. gosp. Martin Povše. župnik v Šentjurji pr. Kr. Umerla je s. t. m zjutraj blaga devica J o an a A n ž I o v a r i e v a. iz sorodovine Jeričevih, kteri jo priporočajo v molitev in blagi spomin. Bog daj dobri duši večni mir! Maribor. «Duhovske spremembe) 1'merl je 2."». s»*pt. č. g: J. Mast lija k. župnik v Slivnici pri Cel j i. V pokoj šel č g. Mih. Žnidar. župnik v Zre-čah. C. g. J. Purgaj. kapi. v Rogatcu, gre za pro-vizorja v Slivnico: na njegovo mesto pride č. g. J. Rotn-r i/. Smarija: č. g Fr. (''aselj. kapi. v Slivnici. j«- pr-meščvn v Sinarije. Dijaška miza j" bogato obložena z — dijaki! (i»l 11". inlad.-nč.-v smo za drugo — ne celo polovico <»•pt.-ml.ra plačali 7". gld. »,2 kr. v ljudsko kuhinjo in še z drugotnimi podpiranimi vreu čez 100 gld. K t •'lun s.- v»-» In«, novo pritiskanje in silne prošnje. Le malo j»- staršev, ki bi v sedanjih okoliščinah bili zmožni svoj.* >in »v«' v šolah čisto zderžati; veliko je, ako /bij.-jo .-kupaj za stanovanje in drage knjige, in Š.- tO /. veliko težo Bojimo se hude letine in glada v dijaški kuhinji' K«, bi vsaki dobival polovico več kot ima na dan. bilo bi še malo... Kaj pravite k temu prijatelji, mladine V Tukaj je lepa prilika dobro storiti, in pa s koristjo, ker naši mladenči lepo na-predujej«». česar se povsod lahko prepričate, ko pridejo domu s spričali. koliko jih med drugimi gre v bogoslovje itd. Vsakemu bo Bog bogato plačeval, kar bo storil dobrega našim mladenčem. Na Lnžarjih, v podružnici Laške fare, so 27. sept. č. P. Angelik nov križev pot blagoslovili 0 spod-budljivi slovesnosti prihodnjič. Rečemo naj samo še. da posebne hvale vredni so vsake podružnice sosesčani, kteri tudi v domači vasi napravijo križev pot, ki je s tolikimi odpustki obdarovan in velikrat prilika ga moliti. Kerščansko ljubezen in hvaležnost do poslov svojih pokazal je nedavno umerli posestnik in vinski ter-govec Dominik Schupp v K<".nigsbrunn-u na Nižeav-strijskem. Zapustil je namreč svojemu staremu, zvestemu pervemu hlapcu, ki je nad dvajset let pri njem služil, dve nezadolženi kmetiški posestvi in dve dobro napolnjeni kleti, vse skupaj vredno nad 20O.000 gld. Ako bi bilo dosti tacih kerščanskomislečih gospodarjev in delodajalcev, ne biio bi sploh delavskega vprašanja; al' če bi že bilo. rešilo bi se ložej. Božja pot katoliške družbe na Tersat preteklo soboto in nedeljo se je prav častitljivo in po sreči veršila. Vdeležili so se iz Ljubljane milgsp. prošt Dr. Anton Jarc kot predsednik katol. družbe, preč. P. Jožef, gvardijan. in č. g stoljni vikar Andr. Kalan. P. gvardijan so peljali seboj prelepe nove paramente od dobrotnikov, vredne 600 gld. v kterih so milgsp. prošt imeli pontitikalno mašo. Tudi še več druge cerkvene robe so oddali. P. gvardijan in g Kalan sta tudi pridigala. Tudi iz Štajerskega sta bila prišla 2 čč. gg. duhovna Kacih 400 še druzih slovenskih romarjev se je bilo vdeležilo in vsi so imeli priliko svojo po-božnost opraviti na tej božji poti. Darovanje je dalo kacih 200 gld. ter se bode cerkev polagoma odškodo-vala za veliko škodo, ktero je storil že omenjeni požar. ___ Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Preč. gosp. žnpn Mat. Preželj T» gld. — <\ g. žnpn. Fr J are 2 gld. — g. župnik Jan. Karlin 5 gld. — P. iz Ribnice 5 gld. — ('. ir. Fr. Slibar 5 gld. Za misij o ne v Kini: d. R. Seli rev "> gld. za tiste, ki zdaj preganjanje terp.'-. Za m i si joti e ob Nilu: «i. R. Sehrev 5 gl«l. Za v s t a n o v i t e v stalne in večji r e z i d e n <• i j e čč. o o. jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega „p r«.v i zor j a" neimenovana gospodičina 50 gld. Za misijonet Č. g. župnik Fr. J are 3 gld. Za dodelan je nove cerkve pri sv. Duhu na Kerškem: Dobrotnik iz Kranja 10 gld. — Neimenovana 3 gld. Za afrikanski misijon: Č. g. župnik J. Karlin 3 gld. — Neimenovan organist 2 gld. Za M a r i j a n i š č e : Preč. g. župnik Mat. Preželj 3 gld. Za kitajske otročiče: Preč. gosp. župnik Mat. Preželj •"> gld Za odkupovanje zamurskih otrok: Neimen. organist 1 gld. Za sv. D e t i n s t v o : Neimenovana 2 gld. Za poplavi jene Do livee na Dolgem, v Kranjski gori. Ratečah, Fužinah. Fara Gorice po č. g. župniku