?•§taina pb.čaas» * geše^isi. NaroCnfna scasa letno 30 Din, polletno 15 Din, — ja inozemstvo letno 60 Din, Pssatnes&ia itesi«. 1 öän UREDNIŠTVO"-^-UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. štev. rač. poštne hran. 12.549 šsfta!« vt»ko lile iET® ikHHI Nursias iabofs, 28. Januarla 1934. Cena oglase» Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena !?jalira oglasom do 30 besed 10 Din, ?saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNI&TVO in UPRAVA v Murski Soboti. SteifoplfI se ne vraiaje ŠTEV. S Naši sezonski delavci (Nadaljevanje.) Iz zadnjih podatkov je jasno razvidno, da so sezonski delavci s svojimi zaslužki od leta 1929. naprej, mnogo doprinesli k našemu narodnemu premoženju. Skupna vsota zasluženega denarja v vadnjih petih letih znaša 96 mil-jonov 816.700 dinarjev. To število pa je gotovo večje, ker je mnogo delavcev tudi na svojo roko šlo v svet za zaslužkom in niso iskali posredovanja potom uradov. Stomiljonski zaslužek našega človeka nas navdaja z priznanjem a tudi s skrbjo. Neutrudljiv v delu, zanesljiv in pošten, so odlike našega sezonskega delavca in vzrok, da so jih delodajalci leto za letom klicali k sebi. A vsakdo se s strahom vprašuje, kdo bi nadomestil vsoto iz katere bi črpal naš delavec potreben znesek, za vzdrževanje sebe in svoje družine, če bi se mu zaprla vrata na delovni trg. Letošnje leto je glede zaposlitve, kakor glede zaslužka v marsičem zaostalo za lanskim. V Jugoslaviji je našlo zaposlitev 1803 moških, 1185 žensk, skupaj 2994. Vsi ti so odpotovali z delavskimi transporti, medtem ko je 13 moških in 17 žensk, skupaj 30, odpotovalo posamezno k različnim zaposlitvam. Tako se je v naši državi nahajalo na delu 3024 delavcev. V Francijo pa je odpotovalo 620 moških, 926 žens*:, skupaj 1546. Vsota zaposlenih je znašala v lanskem letu 2442 moških, 2128 žensk, skupaj : 4570. Razumljivo je, da je z nastopom svetovne gospodarske krize tudi padel zaslužek našega delovnega človeka, zato je tudi padec skupnega zaslužka v zadnjih letih večji, kakor padec skupnega števila zaposlenega delavstva. Letošnji zasl lžek je bil posebno v naši državi slab. Dočim je zaslužil sezonski delavec v Franciji povprečno 5000 Din, v Avstriji 2200 Din, je pri nas le 1400 Din. Ni čuda, da je iz teh razlogov postala Francija vsem našim delavcem obljubljeno dežela, saj zasluži tam ob istem delu skoro štirikrat večjo vsoto. Skupni zaslužek delavcev, ki so bili zaposleni v Jugoslaviji je znašal 4,233.600 Din, v Franciji 7,730.000 Din, v Avstriji 132.000 Dm. K tem zneskom je treba prišteti še zasiužke delavcev, ki ostajajo po več let v Franciji. Njih število znaša 1300 in sicer 600 moških in 700 žensk, ki so zaslužili v lanskem letu 6,500.000 Din. S tem se poviša vsota skupnega zaslužka v lanskem letu na 18,595.000 Din. V Francijo je odšlo na last- ne stroške 17 moških in 17 žensk, skupai 34 delavcev. Ostali delavci so bili posredovani večinoma poimensko, s posredovanjem tamkaj živečih rojakov, a večina je šla v Francijo preko Francoskega emigracijskega društva v Zagrebu. Vseh delavcev, ki se nahajajo še sedaj v Franciji znaša nad 2846. V Nemčijo, kakor je že omenjeno, se posredovanja niso izvršila, v Avstrijo pa so šli na delo po večini posli in le nekaj sezonskih delavcev. (Dalje.) vojake, da zaščitijo tamkajšnje rojake. Sovjetska unija pa zbira ob meji svojo armado, kar sosedna Japonska opa?.uje z velikim strahom. Nad Daljnim vshodom se zbirajo zopet preteči oblaki. POLITIKA Italjanski državni tajnik Su-vich je te dni obiskal Dunaj, kjer je imel z tasr.ošnjimi politiki, predvsem z Dollfussorn, važne politične razgovore. Razgovor! so potekli v znamenju nenavadne prisrčnosti in popolnega soglssja v vsakem oziru. Načeta so bila vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo Italije in Avstrije. Konferenca Male antante, ki se je tokrat sestala v Zagrebu je razpravljala o razorožitvi, o balkanskem paktu ino odnošajih s sosedi. Prav tako so bili predmet skrbne proučitve odnošaji s Sovjetsko unijo in njih razvoj v bodočnosti. Bavili so se tudi neposredno z rezultati dela gospodarskega sveta Male antante, kije pred tedni zasedla v Pragi. Naslednje zasedanje stalnega sveta bo meseca maja v Bukarešti. Vsi svetovni listi so pokazali veliko zanimanje za zagrebško konferenco ministrov držav Male antante. „Položaj na Daljnem vzhodu je napet", tako je izjavil sovjetski politik Kaganovič na zborovanju komunistične stranke v Moskvi. Med drugim je iziavil : Pripravljeni moramo biti vsak trenutek na napad. Zato giejmo, da okrepimo svojo vojaško moč. Ruska vojska se bo znala dostojno upreti proti vsakomur, kdor bi hotel Je ped njihove zemlje. O gospodarskem položaju Jugoslavije, prinašajo inozemski časopisi daljše članke v katerih ugotavljajo, da se ob nastopu novega leta brez dvoma opaža v jugoslovenskem gospodarstvu izboljšanje v najvažnejših panogah. Predvsem se je povečal izvoz. Omenjajo tudi najnovejše uredbe in zakone, o katerih naglašajo, da bodo v veliki meri olajšali gospodarsko življenje. Rezultat lanskega leta je, da ima danes Jugoslavija znatno boljši zunanji trg, prav tako se je ojačil tudi domači trg, Minister dr. Albert Kramer, je bil odlikovan z najvišjim poljskim redom „Polonia restituta" I. stopnje. Notranji položaj Aystrije postaja vedno bolj kočljiv in vsi znaki kažejo, da je naša soseda na prsgu usodepolnih dogodkov. V svojem zadnjem govoru je Doüfuss napovedal hitlerjevceirj brezobziren boj in odklonil vsako spravo s Hitlerjevo Nemčijo. Ob prihodu italjanskega državnega tajnika Suvicha na Dunaj so narodni socialisti vprizorili velike demonstracije. Policija je aretirala 2000 izgrednikov. Tudi iz drugih krajev poročajo o nemirih, pri katerih je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Na Portugalskem je pred dnevi izbruhnila revolucija, ki jo je pa vlada zadušila. Prišlo je do hudih spopadov pri katerih je bilo več sto ljudi ranjenih. Sedaj je zopet red in mir. Francija je odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Obenem je francoska vlada sporočila, da je pripravljena za pogajanja o novi ureditvi francosko-nemške izmenjave blaga. V madžarskem parlamentu so se stepli narodni poslanci. Nemire je povzročil madž. narodni socialist Mesko, ki je opsoval socialista Rei-slingerja z besedami : „Jezik za zobe, rdeča podgana". Za te besede ga je Reisiinger dejansko napadel in pretepel. Nastal je velik škandal in je morala intervenirati celo parlamentarna policija, ki je šele po hudem naporu vzpostavila red in mir. Italjansko romunska prijateljska pogodba, ki je te dni potekla, ne bo podaljšana, kar je povsod izzvalo veliko presenečenje in tudi ne-razpoloženje. Na Kitajskem se zopet bojujejo. Tokrat je izbiuhnila državljanska vojna. Inozemske vlade so poslale v uporniško ozemlje svoje Zaščitenim dolžnikom-kmetom. Podpisani denarni zavodi v Murski Soboti pozivajo vse one kmete» ki so zadolženi pri njih in mislijo, da imajo pravico do zaščite po uredbi o zaščiti kmeta z dne 22. novembra 1933, da do 10. februarja t. ! predložijo svojim denarnim zavodom dokaz, da so zaščiteni. To je potrebno zaradi tega, ker morajo denarni zavodi z dnem 23. novembra 1933 zaključiti račune zaščitenih kmetov in jih od tega dne dalje voditi po določilih uredbe. Seveda veljs ta poziv samo za one dolžnike kmete, ki tega niso še uredili s svojimi denarnimi zavodi. Dokler prizadeti dolžniki ne dokažejo denarnim zavodom pravice do zaščite, morajo biti verodostojni in resnični. Neresnične podatke lahko smatrajo denarni zaycdi za poskus prevare, ki je kazniiv. Po določilih uredbe morajo dolžniki denarnim zavodom predložiti dokaze, da so ob času zadolžitve 1) sami ali s člani svoje rodbine obdelovali zemljo, 2) da njihova posestva tedaj niso presegala 75 ha obdelane zemlje (njiv, travnikov, vrtov, vinogradov, torej brez gozdov in pašnikov), 3) da je bila tedaj njihova davčna podlaga ali katastralni čisti donos za odmero zemljarine višja kakor pa podlaga za odmero drugih neposrednih davkov. Uredba s'cer določa, da izdaja gori omenjene dokaze županstvo, vendar navadno potrdilo županstva ne zadostuje, ker ne nudi dokaza, saj dokaznih pripomočkov županstva v večini slučajih sama nimajo. Zato naj dolžniki preskrbe pri davčnih upravah številične podatke o davčni podlagi za davke, ki so jih plačevali ob času zadolžitve in jih predlože denarnim zavodom osebno ali po pošti. Točne podatke županstva morajo torej predložiti poglavitno le oni, ki so se poleg kmetijstva bavili še s kakim drugim poslom. PREKMURSKA BANKA D. D. prej : Muraszombati Takarèkpénztàr KREDITNA BOHRA D. D. OBČINSKA HRANILNICA v Murshi Soboti. o Murski Soboti. Hmečka posojilnica v Murski Soboti r. z. z n. z. Prekmurska posojilnico v Murski Soboti r. z z o. z. Mesarska veselica — 10. febr. 1934 — v vseh prostorih restavr. „Krone." Murska Sobota — Osebna vest. Primarij kirur škega oddelka tukajšnje bolnišnice g, dr. Vladimir Brezovnik je napredoval v višjo položajno skupino IV—2. Čestitamo I — Avtogeni varilni tečaj. Zdru ženje obrtnikov v Murski Soboti, namerava prirediti v mesecu februarja t. 1. avtogeni varilni tečaj. Kdor želi obiskovati tečaj, naj prijavi svojo ude ležbo pri uradu združenja obrtnikov v Murski Soboti, vsak dan od 11. do 12. ure. Tečajev se lahko udeleže tudi pomočniki. Za odbor : Sukič Štefan, predsednik. — Desetnik in sirotica na našem odru. Spisal Franjo Lovšin, vodstvo igre g. J. Kramberger, glasbeni del dirigiral g. prof, U. Justin. Dokaz, kako mladinskih igr ne smeš uprizarjati, nam je nudila zadnja igra, ki jo je uprizoril dne 19 in 21. t. m. Podmladek Rdečega križa. Že izbira igre same je bila pogrešena, ker se v naši mladinski dramski literaturi najde mnogo lepših in literarno manj opo-rekljivih in tudi manj tedencijoznih, kakor je Lovšinov mladinski igrokaz. Ker je bila predpriprava pomanjkljiva in površna, je bil že uspeh uprizoritve same dvomljiv. Da se ni posrečila potrebna notranja poglobitev igre, si mogel opaziti na igralcih samih, ki so nekatere scene odigrali brez razumevanja in notranjega doživetja. Ni zadosti, da otroci obvladajo tekst, razložiti jim je treba, kaj in kako naj predstavljajo. Potem se tudi ne bo zgodilo, da bodo govorili sirotica in tir. (mačeha, Lizika in Anica) s prisiljenim patosom, tako da bo že na sebi slabi in nepoetiČni tekst, še bolj nevžiten. Dobri pa so bili cerkovnik, in še posebno prvi pritlikavec (Lah), ki sta se kretala neprisiljeno in naravno ter tako tvorila kontrast napram ostalim. Kakor je bila igra brez notranjih poglobitev, tako je bila tudi inscenacija slabo pripravljena in pomanjkljiva. Žalostni in nad vse graje vredna nesreča, ki bi mogla postati usodepolna, pa naj bo za vse prireditelje mladinskih iger živ memento, da skrbno pripravljajo tehnično stran take uprizoritve in naj pozovejo k sodelovanju — posebno za nadzorstvo otrok — ljudi, ki bi se gotovo našli med učiteljstvom. Ne zadostuje samo volja in osebna ambicija pri kulturnem delu I Sf. — Mrtev otrok. Pred dnevi je po-sestnica Ana Novak iz Martjanci šla po opravkih v svoj sadovnjak ter našla pod drevesom mrtvega novorojenčka. Dete je bilo ženskega spola in prav krepko razvito. Vsi znaki na trupelcu kažejo, da je umrlo nasilne smrti. Poklicani orožniki so dognali na glavi rane, prizadete z ostrim predmetom, vsled česar je bil otrok po telesu in glavi ves krvav. Za brezsrčno mater manjka vsaka sled. Uvedena preiskava bo prav gotovo izsledila tfqfógkQ in ji prisodila kazen, ki jo zasluži za svoje nečloveško dejanje. — Nesreča. Škalič Štefan, hlapec iz Podgradja je tako nesrečno padel s hleva, da se je močno poškodoval po hrbtu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Gornja Lendava — Tatvina. V Doliču so zadnji teden pokradli v eni noči pri nekaterih posestnikih 21 kokoši in 3 prazne vreče. Poklicani orožniki so takoj izsledili sled. Vodila je v Pertoče k znani ciganski tolpi. Iz odtisov v snegu je bilo razvidno, da je imel eden izmed tatov ovite čevlje v gumi od plašča pri kolesu, a ostali z cunjami. Pri ciganski hiši se je našla ista kvaliteta prej imenovanega gumija, kar je zadostovalo za aretacijo ciganov. Kakor vedno tako so tudi tokrat cigani pri zasliševanju trdovratno zanikali soudeležbo pri tatvini. Kljub vsej zgovornosti so morali romati v zapor. Nesreča. Te dni se je v Va-darcih opekla neka žena z esencom. Lastni otroci so ji namreč v neved nosti nalili v žganje esenc. Z požir-kom te naslade je zadobila lažje opekline v želodcu. - Istočasno je v Dol. Slavečih neka žena v naglici zamenjala steklenico žganja z esencom. Napravila je pošten požirek in s tem zadobila precej močne opekline. Pri obeh slučajih je bila potrebna tak. zdravniška pomoč. Ženi sta v domači oskrbi in se nahajata izven nevarnosti. — Igra. Sokolska četa je vprizorila v nedeljo 21. jan. 1.1. igro »Radikalna kura". Posrečena scenerija je plastičnost zelo dobro podane igre povzdignila do višine, ki je nikakor nismo pričakovali. Celota igre je bila brezhibna. Posamezni igralci so svoje vloge izborno rešili. G. Pasteiner je vlogo „Korenjaka" odigral odlično in povzročil z svojim naravnim nastopom salve smeha. Elegantno „Rožico" je podala izborno, gospa Beloglavec. Posebno dovršena je bila v pevski točki, kjer je z svojim mezo-sopranom očarala navzoče. Z večkratnim nastopanjem bo stopila v vrsto najboljših igralcev. Prefriganega gledališkega igralca je zadovoljivo podal g. Beloglavec. Zaljubljeno „Jerico" je zelo dobro podala gdč. Mervar. Odlikovala se je z naravnimi kretnjami in dovršenim petjem. Na isti višini je bil njen partner g. Frumen v vlogi „Bra-čura". Živčno bolno „Anastazijo" je dobro odigrala gdč. Župan D. z svojim ljubimkanjem s prof. Mrakom in Jankotom je delala precej skrbi možu Dr. Packu. „Mraka" je igral g. Mutec. Predstavljal je izrazito prof. figuro ter izborno odpel svojo pevsko točko. Bogatega amerikanca je zadovoljivo rešil g. Pavlina. Tudi vsi ostali igralci so bili dobri in so častno rešili svoje vloge. Kot celota so ugajali predstavniki trške inteligence „Krivec, Zemlja in Kodrič". Pevske točke je naučila ritmično dovršeno in jih spremljala na klavirju gdč. Ana Župan, ki ji gre vsled tega tudi delna zasluga na uspehu. Občinstvo, ki je do zadnjega napolnilo prostoren razred je z največjim zadovoljstvom sledilo igri. Tako leDih in zabavnih iger si večkrat želimo. Režiserju čestitamo na uspehu. — Kritik iz navzočega občinstva. DOPISI Pertoča. V okvirju tuk. kmet. nadaljevalne šole je predaval dne 22. t. m. ob 18. uri g. živinozdravnik Dr. J- Šerbec iz Murske Sobote za širše občinstvo. Obisk je bil naravnost ogromen ; saj je nad 200 ljudi z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem g. predavatelja, ki je v poljudnih in vsem razumljivih besedah govoril o svinjereji in nam predočil zlasti bist vene napake, ki jih bo treba cdpra viti. Nato nam je opisal svinjske bolezni in nas tudi poučil o zdravl