Vlatko MI LETA *	Pki-von
MITI BALKANSKEGA TRGA
v nizličniii pretllogih /,a stabilizacijo e\Topskega jugovzhoda, Sc posctH'j bivSc Jugoslavije, stalno opozarjajo na trg in gospodarsko soticlovanjc nov*) nastalih držav kot 7.;iCctck nekega no\vga proces;», ki bi v dogledni prih(xlnostl lahko pripelj;il <lo sodelovanja v širSih okvirih in celo do integracije celotnega prostora v neko SirSo politično asociacijo, ki že ck)biva razJična iincn:i.
Zagovorniki takSnih staliSč neredko opominjajo na po\x>jni razvoj v zahodnoevropskem prostoru, kjer se jc integracijska pot drž^iv začchi s |xjvsen» pragmatičnimi vsebinami (premog in jeklo), katerih proizv(xlnj:i jc bila post;ivljena v pristojnost nadnacionalne integracijske f)bl;istl.
Pri tem preskakujejo nekatera dejstA':i. Se zlasti to, da B:ilkan ni z;ih(xhui Kvrt)pa in drugič, ila trg v bistvu v-endarle nc rcSuje bistvenih stvari.
Zah(Kln;i Evropa je imel;i povsem drugačno civiliz;icijsko in razvojno pot od narodov in držav, ki sc nahajajo na potiročju o-ropskega jugovzhotla. Cc lahko verjamemo angleSkenui avtorju G. Parkcrju, lahko razloge ev ropskega ptJvczcA-anja na zahodu iSčemo v dejanskem kulturnem, prostorskem in gospotlarskem |X)wzo-vanju (enotnosti) iz preteklih obdobij, kar je v povtijnih letih .samo preraslo v faz.o institucionatiz;icijc. To jc proces, ki ir.ija že stoletja in so njegovi logični z;iključki v različnih integracijah.
To ni vsiljeni prr>ccs, toda povojmi dog:ijanja (hladna w>|na, (K)ircb;i po povojni obnovi, pa tudi prcprečev;injc močnega ameriškega prenikanja v različna jx)tlročja) -so pospeSila ta proces, ki je danes priSel do (evropske) zveze.
Okrog tega temeljnega stali.Sča je G. Parker razvil celo teorijo, slikovito imenovano "teorija trikotnika", ker so ga razi.skovanja pripeljahi do spoznanja, da so v tem trikotniku prav tiste države, ki so sc žc od tK'kdaj prepletale, lxxiisi v obliki .sodelovanja lx)di.si ludi v konfliktih. Zato ne preseneča, da jc temu novemu gibanju integracij nasprotovala Velika Britanija (formalno in v.sebinsko, s ponujanjem drugačnega modela - EFTA sistema), pa tudi Ztiruženc države, ki so celo sprožile spor pred organi C>AlT-a ter obtožile omenjene države, da ustVMrjajo nekaj, kar z mednarodnim pnivom oziroma sporazumom ni dt)voljciK) (G. Parker 1975, 1()7).
"Hidi. trg tudi ni vsemogočen činiiclj. Cc bi .sotlobni svet dejansko počK'al na trgu, kot to dokazujejo nekateri, bi .sc znaScI v hudih prol)lemih. Prepričanje, da samo "tajkuni" vzpodbujajo razvoj, je na robu pameti in brez zadostne argumentacije. Ti sicer mogoče bistveno vplivajo na gospodarsko ni.st. kar pa za razvoj nc bi mogli reči. R:izvo| je celo vse pogosteje v konfliktu z rastjo, ker ga nekoiv trolirana rast lahko ogrozi. Dovolj jc pogledati okrog sebe in vitleti, kako jc nekontrolirana rast človc.Stvu povzročila ogromne probleme.
* Dr VUilhti Milcla. irdiil fm^fntir lui liihulltli za IkJuiCiic trde r /jigrrini
TtOffIJA IN PRAKSA ^ 35. 3/1998 J»r 499-505
VlatboMUHrA
Očiliu) jc torej. cl:i sotiobnih Kos|xxi:irskili, pa tudi |x>litičiiih vpraSanj. ni mogoče pojasnjevati s tez:uni iz preteklili časov. Stare teorije so v nasprotju s stvarnostjo, kar jc mogoče dokazati z tlejstvom, da je Reaganova administracija v času tako imenovane 'reaganomijc" sprejela tri tisoč uredb in zakonov, s katerimi je regulirala ameriško gospodarstw. Tako jc po amcri.škem trgminskem zakonu izvoz amcri.škcga blaga v "neprimerne države" (nekoč komunistične države) podvržen strogemu nadzoru, kr.šenje teh določb pa sankcionirano z denarnimi kaznimi, za|x)rnimi kaznimi in končno z oblikovanjem posebnega spiska podjetij, s katerimi administracija ne sme trgovati To pa je enako propadu, ker jc amcri.ška država največji kupec, a tudi največji zemlji.ški |)ose.sinik (okoli 30% drž^ivnega ozemlja jc v njeni la.sti).
Poleg tega |x>teka največji del mednarotinc trgtninc preko mc-dnart>dnih blagovnih sporazumov in tako ni nobenih možnasti, tla bi nekdo lahko nekon-trolirant) izvažali na trg livrtjpske zveze, čc nima pt}gtxlbcnc odobritve Kvropske komisije. Zalo jc v literaturi, ki se ukvarja s temi problemi, navetlcno, da jc .stxiob-no mctinarcKlno gosptxlarsko stxlelcwanjc utemeljeno na regionalnem muliila-teraliznui in globalnem bilateralizmu.
S tega vidika ima tcz-i o nujnosti integracije na gospodarskem pfxlrt)čju svoje t>pravičilo. Ventlar pa je problem v lem, tla ot^siajajo tudi tlrugc pretl|X)stavkc, ki jih jc treba z.;Klovoljiti, tla bi to lahko tleltjvalo.
Kaj .sc zgfxli, kadar te tlrugc prcd|x>siavke ni.so zadovoljene, je bilo mogt>če videti iz primera nedavne gosptxlarskc zgtxiovinc bivših komunističnih držav.
V |xwojnih letih globalnega r.izkola so sc te države omejile txl zahodnt^-vrop-skih tlržiiv tudi na |xxlročja gos{xxiarstva. Za nekatere txl teh jc bil to gotovo šok, od katerega .se še tlo tlancs niso optimoglc. Tako jc bila CcSk{)slt>v.iška v Iritlesetih letih m<xl gosptxiarsko najnaprctlnejšimi državami v Evropi S prekinitvijo gos|X}-darskih stikov z z;thtxiom pa jc tudi ona zapadla v povprečje in siviiK> stKializma, ki jc na papirju dosegal velike uspehe, dejansko pa ni bilo nič txl tega. To velja tudi za .Matižarsko, pa tudi za Poljsko.
Potlobno Jc s Hrv;iSko. Z v.stopom v jugoslt>vaivsko skupiMMt jc bila prekinjena naravna nit gosp(xlarskih vezi s srednjeevropskimi .sosedi in usmerjena na jug, kateremu nikakor ni pripadala. Vstopila jc v nek drug civilizacijski svetovni nazor, kateremu je bilo .s;imo dti lega, kako .sc 7.;Klt>vt>ljiti, pri čemer sc niso izl>irala sredstva. Kakt) jc to konkretno izgletlalt>, jc razvidno iz statističnih ptxlatkov tistega ča.sa, pa tudi drugih dejstev, ki jih ni bilo mogoče zavrnili; to je olxlol>jc, ki ga jc najbt)ljc obdelal R. Bičanič v knjigi Gospodarski temelji HrvaŠkega tpraSaiija (Zagreb 193«).
Ptxlobno stanje jc bilo za Hrvaško tudi v času komunistične Jugoslavije, čeprav z drugačnim ideološkim pretiznakom (ponitn^ nerazvitim republikam in pokrajinam). Po avtorjevih ocenah jc bilo v 45 letih komunistične vladavine vplačanih v blagajno i.i. .skupne države 102 milijartle dolarjev. Letno jc to več kot dve milijardi dolarjev, ozirom:i v ptA prečju več kt« 20% GNP, to pa je tjbremcnitcv, ki jc niti Indija ni plačahi Združenemu kniljcstvti. ko je bila txl njega txlvlsnx
VUako MILETA
Srcena okoliščina je, da v 70. letih Hrvaška nikoli ni prišla v go.ipcKlar.sko -sood-visno.st z drugimi deli bivše Jugo.slavije in ila je uspela ohraniti avtohtonost in soo<lvisnost z zahodnoevropskimi gospodarstvi.
To se ni zg(xlilo zato, ker je tako želela Hrvaška. V obstoječem gos|xxlarskem okolju je bil prisoten pritisk na gospo<larsko integracijo. To je liila težnja celotnega gos|xxlarskopolitičnega instnmientarija, vključno s centri finančne in politične moči, ki so bili izven Hr\'aSke. Ventlar pa se je struktura hrva.škega gospodarstva vedno priklanjala menjavi z zahodnimi so.setli.
Zato ni točna trditev-, tla bi lahko imela Hrvaška velike ktiristi, če bi .sprejela regionalni prLstop, v katerem bi bili njeni partnerji Romunija, Albanija, .Maketlonija in druge tlržave s tega jugovzhtxlnega evropskega |xxlročja.
Hrv-aška ni imela kortsti niti tetlaj, ko je bila v okviru biv.še Jugoslavije, zakaj bi jih potem imela sedaj, ko je samtjstojna in ko .sama lahko določa svoje zunanjepolitične in gospotlarske intere.se.
Nasproti mnenju zunanjih opazovalcev in (iredlagateljev nizJičnih zamisli, ki namenoma dajejo "z.;ipletene" predloge, da bi, če bi šlo .slalx), inieli dtjvtilj prosttv ra za umik, Hrv;iška nima prevlatlujočega interes;i z;i gosp(xlarsko po\-ezovanje z evropskim jugovzhfxlom. Za Hrvaško vse poti votlijo na Zahtxl. S tem ptnlročjem ima najpomembnejšo blagovno menjavo in tlnige gosptnlarske txlno.se. V gospt> darskem pomenu besede je za Hrv;i.ško pomenibnejša Italija od Romunije ali Bolgarije, tla o drugih tlržavah niti ne gtjvorimo. Zato je vprašljivo, z;ikaj bi Hrva.ška dala pretlnost izgradnji infrastrukture proti vzlicxlu na .šktx1o novih prebojev na zahtxl. In drugič, zakaj bi vstopila v neko integracijsko .skupnost z državami, ki ji v menjavi lahko dajo samo tisto, česar ima sama v izobilju, ne morejo pa ji ponuditi tistega, kar ji primanjkuje Povsem j;isno je, tla IlrviLŠka na vzhodu ne more tlobiti nove tehnologije, da ne more tlol>iti kapitala in da pravzaprav ne more dobiti niče--sar, kar bi imelo z;mjo posebno vrednost
In v tem je celoten problem: kako ustvariti neko gospodarsko skupnost z nekom. txl katerega ne mt)reš pričakovali nobene koristi? Potemtakem sc vztrajanje na povezovanju ali celo pogtjjcvimje povezovanja, kot to pf)čne Kvropska Zveza, samo pokriva z gospodarskinti razJogi in koristmi. Razlt>gi za to so torej politični, zato je potrebno k njim pristopiti na ustrezen, t.j. političen, način in tako tudi txigt>varjali.
Da takšno stališče ne bi ostalo na ravni trtlitve, ga bomo p<xlkrcpili z metl-republiškimi trgovinskimi bilancami biv.še Jugo.slavije. Po teh statističnih preračunih so nektlanje republike meti sclx>j izmenjavale tlobrine in storitve v veliko manjši meri. kot je bilo pričaktjvano, navkljub političnim željam in državno-iastru-menializiranim namenom, zato je bilo politično posretlovanje .stalna potreba tudi na področju, kjer je bilo to najmanj potrebiK>.
Na primeru Hrv.i.ške lahko pokažemo, da je ona 60,7% GDP |x>r3bila znotraj .svojih meja. Okf>li 27% je bilo izmenj.iv-c z drugimi republikami nekdanje tlrž;«vc in okoli 13% s .svetom.
V njeni mc^lrepublLški bilanci prevladujejo iran.sakcije s Slt»venijo (11,4%), .Srbijo (8,2%). medtem ko jc bila menjava z Bosno in llercegtn-ino majhne vrctl-nosti (4.5%), z Maketlonijo in Črno goro pa samo 1,5%.
Meilko MILHTA
Torej nI znanstvenih dokazov, da je nietlrepublLška trgovinska menjava sedaj samostojnih držav z;inje tako pomembna, da bi jo bilo potrebno čim prej obnoviti. Na tej napačni tezi je zgrajena celotna zamisel "regionalnega pristopa" Evrop.ske zveze in Se jx>sebcj zami.sel SECI (Iniciativa za sodelovanje držav jiigovzho<lne Evro|K'), ki bi zavrla gospodarski nizwj HrvaŠke, če bi bila v kakSnem primeru sprejeta.
Podatki točno dokazujejo razloge hrvaSkega zavračanja omenjenih iniciativ. Njilun^o natančnost je mogoče pa-\-eriti v statističnih letopisih bivSe drž:ivc in Statističnem letopisu Hrv.iSke iz leta 1996. Sevetla jih je potrebno preračunati. O tej temi so bile nekoč pripravljene z;iprte bilance, ki so bile a-dko pretlst avl jene javnosti: samo katlar sc jc s političnimi pritiski želelo metla-publiSko gospotlarsko .stHieltn-;uije |X>s|>eSitl
Predstavljeno stallSče .sc ne z;ivzema za prekinitev kakrSnega koli sotlelovanja. Tega enostavno ni mogoče sprejeti Vs;ika država, tako tudi HrvaŠka, ima razloge za gospotlarsko in drugt> stKicIovanje s svojimi sostnli. Ptxlatki pa so patlstavljeni zato, tla bi lahko dokazali, tla tt> ventlarie ni toliko pomembnt) za Hrv.iSkti, kot jo poskuSajt) otI zunaj pa-pričati.
V teoriji mednarodnih tKlnoso\', |X)sebno v tistem delu, ki .sc ukvarja s trgovinskimi povezavami, je že fxl nekdaj opisan pojav "učinka izgradnje" in "učinka niz-gratlnje". Gre za |M>jav, ki kaže, tla .se tlr?.;i\'e s |xxlt>bnt> proizvotlno strukturo \x'liko težje jMAvzujejo kot ilrž-ive z razJično gf)spcxlarsko strukturo. Pri prvih .sc prav v metisebojni trgt>vini "učinek razgratlnjc' nazorno pokaže in ga ni mogt>čc kf)m|)cnzirati z nobenim dogovorom o svobtxlnem trgu ali kakSnimi drugimi ukrepi. Obratnt) pa .so pri držaN-ah z različno gospodarsko strukturo .so prisotne "naravne" vz|xxlbutlc za integracijo. Na s|X)znanjih o naravi omenjenih učinkov so se razvile tutli ptjsebne tcoriie, od katerih ima teorija primerjalnih pretino.sti Sc tlanes določeno vretlnost. Ventlar tutli tega ne ga* absolutiziratl Mtxlerna tržlSča .so organizirana tržlSča. Liberalno .s\-ett>vno tržiSčc ob.siaja s;imo v ntotlelu in razlagah ne tako .Številnih prista.Scv, sicer pa imamo regionalni multilateralizem in globalni bilateralizem. O globalnem multilateralizmu jc mogoče govoriti samo v okviru GATT-a oziroma njegove naslednice Smovne organizacije za trgtjvino.
V.sc bivSe .socialistične tlrža\ie, .sctlaj tranzicijske države, so .sc raz\'ijalc po Istem vzorcu; v gosp<xlarskem pomenu bc.sctlc .so kot nekakSne kopije, tako da jc zares vpraSanje, kaj bi jim recimo prinesla neka gosp<xlarska sinteza, ki jc žc cxi pr\'ih dni na maj:ivih nogah.
/ati> je tudi vpraSljiv cilj takega balkaaskega trga. Čemu bi ta trg služil in ali lahko nekaj, kar sc niti vzptjstaviti ne njore, zado\t>lji tako post;i\ijenc ciljc.
To so vpr;iS;inja, na katera "a-gionalni pristop" in zamisel SECI nc tlajcta ustreznega txlgtJvora. Zamisel SECI bi se 7.;tčela z infra.stnikturniini projekti, kjer naj bi integrirani pristop najbrž pripeljal tuji privatni kapital. Vendar pa jc vprašljivo, če tuji ka|)ital sploh želi vstopiti v im^ticijc, ki .sc počxsi vračajo, zlasti na področjih, kjer dolgoročno ni mogtiče zanesljivo v^zpostaviti .siabilno.sii. In drugič, ali se lahko tranzicijske drž;ivc Sc naprej nekontrolirano zadolžujejo. Po Metlnartxlnem dcnarncn» skLidu je ccltitn;! zatlt)lžcnt»t tranzicijskih držav že sctlaj v viSini 244 milijartl tlolarjcv, "jiitri" pa bo z t>brestmi presegla 300 milijarti
Vlatka MILhTA
dolarjev. Zadolženost letno raste meti 10 in 15 milijardami dolarjev, tako da se nc postavlja samo vprašanje, kako dobili tuji kapital, pač pa kako ga sploh prev zeti in nato vrniti, nc da bi to iz-zvalo gospodarski in |x>litični zlom.
Torej, če je vpra.šljiva že sama osnova cele zamisli - lažji dostop do tujega kapitala za uresničitev infra.strukturnih projektov v skupnem interesnem področju, ki naj bi .sc integriral, kaj potem Sc o.stane otl te zami.sli>
Po v.scm sodeč nič dobrega, na kar kaže tudi dejstvo, ila celotni projekt upravlja o.seba, ki tu sploh ni domicilna, tudi sedež SECl-ja ni domicilen. ampak jc na Dunaju. Šele naknadno se je 7.ačclo razanUljati, |x)tem ko so bile iiane pii|)omlx*, da bi vse to povcz.ali z Regionalno komisijo za Evropo, katere .sedež je v Ženevi.
Ni .skrivnost, da imajo Združene drž.;ivc mnogo pripomb n.i Organiz;icijo zdniženih narodov in Sc poscl>ej na njene afiliale po smu, med katerimi jc tudi omenjena regionalna komisija. Pripombe sc nanaSajo na to, kako te in.stitucijc samo |x)trošijo in nič ne delajo, lunkcionarji pa prejemajo obilne plače. Tcxla potem, ko sc jc Mrva.Ska (in deloma Slovenija) uprla zjniisli integriranja držav jugovzJuKlne Evrope, v kateri bi bile razen drž;iv bivSc Jugoslavije Sc Albanija, Grčija, Bolgarija, Romunija in Madž;irska, jc naenkrat tutli Regionalna komisiia postala sprejemljiva kot center prihotlnjega zbiranja, ki se |e baje v izjemno kratkem roku u.sposobila za takSno nalogo.
Rekli bi lahko, klasična manipulacija. Iniciativo .so sprožile Z^lružene drž;ive in očitno jc v kontekstu ameriških globalnih političnih ciljev do Rusije in drugih vzhodnih [jodroči; v tem okviru pa so nebistveni majhni narodi in njihovi stvarni interesi, kar sc je s prenosom srediSt\i |x).skuSalo z;imcgliti. Z uvetlbo Svetovne organizacije sc jc celotni problem dvignil na objektivizirano globalno raven, čeprav je razvidno, da so v oz.adju drugi pragmatični interesi.
Da je izpeljana ocena točna, nteil drugim dokazujejo tudi kasnejše ameri.ške akcije. Kolikor nam jc znano, jc au»eriSki pred.scdnik s posebnim pismom slovenskemu predsedniku izrazil z;tinteresiranost za sprejem omenjene z.amisli. Hrvaški taksno pLsmo ni bilo poslano. Vendar tega tudi ni bilo treba storiti, ker jc bilo dovolj priložnosti, da sc to pove na drugačen način.
Prav v času hrvaškega /.avračanja |x)nujene zamisli, zJasti v njenih političnih ambk ijah, saj 1 Irva.ška sprejema gospodarsko sodelovanje na bilateralnih osn^ih, jc bila preti .Mednarodnim denarnim skladom na presoji hrva.ška zahteva zj pridobitev posebnega kredita. Ameriški pred.stavnik v Izvršilnem odl>oru Sklada ni glasoval proti kreditu, vcntlar tudi nc zj odobritev, pač pa se jc vzdržal glasovanja. Po Izjavi predstavnika za javnost ameriSkc admini.stracijc (NichoLus Uurns) jc vlada ckila navodilo svojemu predstavniku v Skladu (ta pa razpolaga s približno 18% celotnil) glasov v .Skladu), da sc vzdrži glasovanja in to je bil "izraz" ameriškega "nczadovoljsrsM s hrvaško vlado" in sporočilo, "ki ga bo hrvaška vlada razumela* (Tedenski pregled. Urad za informiranje velepo-slamStva ZDA, Ziigrdi, 21. aprila 1997).
Potemtakem je vse to samo politika. Tu nc gre za po.scbno skrb zj gospodarski napredek držav, ki naj bi jih SECl s svojim projektom želel zajeti. Gre za nekaj drugeg;i, po načelu - ali bo tako kot pravim ali sploh nikakor nc bo, to imaS na razpolago in izvoli izbirali. V obeh primerih so zjianc posletlice. Cc sc zamisel
MlUiTA
sprejme, vstopamo v mrežo nepreciviciljivili dogajanj. Ce se z;ivrne, |K>tem bo predlagatelj uporabil nove instrumente in l]rv;iški povzročil nove neugodnosti.
Zato za Hrvaško ostaja tretja možnost: poskus in iniciativni, da uredi svoje odnose s sosedi čim prej je možno in glede na lastne interese.
Priče smo poskusom hrv;iške diplomacije za obnovo gospodarskiii in drugih odnosov s srednjeevropskim prostorom in normalizacije odnosov z državami bivše Jugoslavije. Vendar to ni odvisno samo od Hrvaške. Tu obstaja tudi druga stran, ki, ali ni pripravljena sprejeti hrvaških prizadevanj ali pa postavlja za Hrvaško nesprejemljive pogoje.
V tem smislu je značilno ravnanje Slovenije, ki poglabljanje gospodarskega sodelovanja jKivezuje z nemogočimi zahtevami okoli Piranskega z;iliva. Po slovenskih zahtev-ah bi se morala Hrvaška odreči delu nacionalnega ozemlja, da bi Slovx'nija dobila izliod na odprto morje. Slovenija ni zadovoljna z obnovljivim dolgoletnim neoviranim prehodom skozi notranje hrv.Lške vode in zahteva tisto, kar nobena suverena država ne more sprejeti. 1udi Slovenija zagotovo ne bi sprejela hr\-aške zahteve po eksteritorialnosti svojega ozemlja na smeri Zagreb-Dunaj. Slovenija z;ivlačuje izgra<lnjo moderne avtoceste v smeri od Macija ilo Maribora, ker ta smer ni v njenem interesu (vsaj tako pravi), čeprav bi vsaka gospodarska analiza |X>kazala, da bi od te smeri s pobiranjem cestnine imela daleč več dohodka, kot ga bo ilobila s cestno smerjo od meje Madžarske do Kopra. Zato je v ozadju očitno nekaj dnigega.
S sosednjo Bosno in Hercegovino je od marca 1995. leta v wljavi pogodba o s\'olxKlni trgovini, medtem ko je s Srliijo proces sklepanja bilateralnih pogotlb na različnih gospo<larskih |XHlročjih v teku. Hrvaška gospodarsko sodeluje tudi z Romunijo, Bolgarijo, Albanijo in Grčijo, vendar so to majhne vrednosti, tako da jih Statistični letopis Hrvaške v letu 1996. sploh ne omenja. Ce bi sodili po omenjenem statističnem izvoru, so glavne smeri hrvaške trgovine proti zahodu, tako da na drž;ive zahodnega kroga odpade več kot 80% hrvaškega izvoz;i in uvoza. Za Hrvaško so izjemiK) |x>membni trgov.ski partnerji Nemčija, ZDA in Italija.
I^ahko si predstavljamo, kakšen nered bi nastal v hrvaškem gospodarstvi!, če bi v kakšnem primeru hrvaška vlada sprejela gospodarsko usmeritev, ki jo predlaga SECI.
Zato ni verjetno, da ta dejstva ne bi bila |x>znana predlagateljem SECl-ja. če predpostavimo, da so jim |x>znane, potem je fimkcija SECl-ja oblikovanje še ene ingracijske celote, ki izrinja Rusijo iz tega prostora, temu cilju pa naj bi služila tudi Hrvaška.
Tako pravz;ipniv z;imisel SECl-ja s svojim končnim ciljem interferira z regionalnim pristopom Evropske zveze, ki je pogojno rečeno, na mikro ravni - gospodarska integracija bivšega jugoslovanskega prostora', medtem ko je zamisel SECl-ja pravzaprav politična integracija na makro ravni. Regionalni pristop ima 'pomirje-v~alno* nalogo (kakor jo razumejo države evropskega zaltoda), zamisel SECI pa ima strateško funkcijo, ki vztraja na skrajnem cilju, medtem ko je vse drugo zanjo nebistveno.
Skupaj pa izhajata izTransadantskega sporazuma Združenih držav in Evrop.ske zveze o razdelitvi odgovornosti za krizna področja v Evropi in o uporabi različnih
Vtatko MUETA
ukrepov pri rešcv-jiiju kri/.nih problemov. Z novim rran.s:iil:iin.skim programom, ki so ga januarja 1955. leta |K>ilpi.sale Združene ilržave in 1-vrupska zvv/.a, so bile razdeljene limkcije in njihov dogovor velja za vso celo Evro|x>, z;ito je tuili |x>trel>-no v tem okviru obravnavati ta dva pristopa.
Ce Evropska zveza v |x)liiiki do Hrv:iike ziivira in otežuje podpis posebne |x)godbc o sotlelovanju in trgovini, potem u|x)rablja tista sredstva, ki bi po njeni oceni morala sprožiti določene učinke.
Pričakovani učinek je medsebojno gos|XKlarsko in (Kilitično sotlelovanje novonastalih držav. V gospodarskem smLslu za llrva.Sku ni nevarno.sti, če bi ilo samo za to. To ni področje, kot smo pokaz;ili, od katerega bi bila odvisna 1 Irvaška. Problem je n:.mreč lx)lj v tem, da je tuili pri iniciativi Evrop.ske zveze mogoče pre-|x>znati politične sinteze zamotane v plašč gospodarstva, ki jih Hrvaška |X) pravici z.;ivrača, kar ji seveda ne bi smeli prev-eč z.;imeriti.
Hrvaška se po pravici boji nekaterih novih centrov odločanja in političnega integriranja, ki ogrož;ijo njeno samostojnost. To ni .sanu) hrvaška po.sebnosL Vzhoda se bojijo tudi druge e\'ropske države, ki .so bile prisiljene žiwti v njem. Zato porivanje Hrv.i.ške k vzliodu ne more biti produktivno, to pa Evropska zveza s svojo zamislijo pravzaprav počne. Ko svoje sodelovanje s Hrv;iško povezuje s sodelovanjem Hrvaške s Srbijo in Bosno in Hercegovino, torej državama, s kateri-tna Hrv.iška ne želi biti v skupnosti, potem to niso samo gosp<xlar.ska vpra.šanja, kot to Evropska zveza prepričuje Hrva.ško.
Nekaj drugega so gospodarski odnosi Hrva-ške s .so.setli, celo izvedba nekaterih skupnih projektov, maloobmejno .sodelovanje in poveztA-aiijc potniških mrež kot pa npr cariaska unija. Takšne unije ni mogoče vzpostaviti med drž;ivami, ki sc medsebojno .samo upoštevajo. Cariaska unija ni samo gos|xxlarsko vprašanje, pač pa je prvovrstno |X)litično vpra.š;inje.
Zanimivo je opozoriti, da Evropska zw/.a ne vztraja na carinski uniji Slovenije in Hrvaške. Ne vztraja niti na svobodni trgovini z Madžar.skcj, četudi .sta naravnejši partnerki Hrvaške kr)t pa države Vzliodne Evrope. Ce nič drugega sta bili .Slovenija in .Madž;ir.ska stoletja v skupnosti s Hrvaško, kar bi morala biti nekakšna prednost.
Vendar ne gre za to. To je znano, toda z;i predlagatelje nebistveno. TI imajo druge namene in poskušajo Hrvaško uporabiti za ponovno sestavo nečes;i, kar jc razpadlo.
Iz vscg:i tega izhaja, da je tez;i o "balkaaskem trgu' na ravni mitologije. Pravzaprav je to fikcija nostalgikcA-, ki se ne morejo sprijaznili z dejstvom, da je nekaj takega nemogoče vzpostaviti. Države so kot ljudje: ko enkrat izginejo, jih ni mogoče obnoviti V.s;ik poskus, ki bi to nameraval, jc na napačni poli, ker danes ni več mogoče nekoga prisiliti, da živi v skupnosti, ki ji ik* pripada, oziroma .sc ne želi pokoriti njenim pravilom.
V tem smislu jc Norveška najboljši primer V času, ko mnoge evropske države hla.stajo z^i Evropsko zvc/x>, so Norvcž:ini to do sedaj že dv.ikrat z;ivmili navkljub vladnim željam. Jutri bi sc to lahko zgodilo pri drugih, kajti zadovoljstvo z Evropsko zvezo pri evropskih članicah upada, zaradi česar je morala Ibrinska konferenca mnoge zadew umiriti, čeprav so bile postavljene z Maastricht-sko pogodbo.