HDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St 8 iaina L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. IdM in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj ra likov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : KOPNINA * celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za in Bosno K 21-60, polletna k 10*80, četrtletna 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 Posamezne številke po 8 vin. m ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / ob pol 11. dopoldne. *. \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, U., in uraduje za slianke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — lrseiate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo trankirana pisma se ne sprejemajo —" Reklamacije lista so poštnine proste. - Stev. 711. V Ljubljani, v petek dne 17. oktobra 1913. Leto III. Proti absolutizmu v deželi. Dnevne beležke. Leta 1848 so se avstrijski narodi bojevali svobodo Ustrašili še niso najhujšega; svojo i žrtvovali da bi se rešili absolutističnega La kijih ie 'tlačil, da niso mogli dihati. Na-Ueni so bili. pripravljeni na vsako žrtev, po-im so imeli v srcih, pa so zmagali. Toda or-anizirani so brli slabo; ko ie bil sovražnik po-iien niso znali izrabiti svoje zmage, in v no-m boju so podlegli. Šele ko ie prišla Avstrija niesrečnih zunanjih vojnah po katastrofa -em polomu pri Sadovi na rob propada, se je 4» 1867 prelevila v ustavno državo. Po tem, ar je biio zapisano, je takrat absolutizem pa- To le bilo leta 1867. Sedaj pišemo leto 1913. Ui radi poznali človeka, ki bi se s popolnim rWičaniem upal trditi, da ie Avstnia danes SLdržava Še hujša pa bi bila naloga, če Sl kdo dokazovati, da je na Kranjskem BtaSnjudSru ki jemljejo za sveto resnico, bt le zapisano! Če bi veljalo vse, kar le vna-Ustavah bi bila Avstrija še moderna država KS napredna dežela. Ena najvažnejših Sh določb je ta. da smo pred zakonom wVnaki Toda kal to pomaga, ko imamo na Strani dolgo vrsto zakonov, ki nam jasno K Tnfcmo enaki? In Se bi bili zakoni 8e S in Se popolnejši, bi bilo vendar vse na pa-Sri, »n ne bi imeli nobene vrednosti. Če nima ffstvo “ovoli moči. da z nlo zasotovl fepoi- lk,TakoZ1e°vsa naša ustavnost na oapMu. v la,n;‘f n5, imamo še dandanes absolutizem. In S/SoSemo to v kranjski deželi. S po-krivičnega volilnega reda je prišla kle-S, stranka do take oblasti, da velja v de-Sf izkHučno le njena volja. Ona izdeluje de-^ Save. ona jih po svoje izvršuje, ona toravlkT deželno premoženje m deželne do-EK ona daje in Jemlje po svojih nazorih, ona dolžnosti in deli pravice, ona kaznuje s Edanfem tistega, ki ji ni všeč. pa daje milosti mermi ki se ji prilizuje, skratka edino njena vo-PE v lavnem življenju dežele kaj veljave. nravzaprav niti to ni resnično. Razmere . „ resnici še veliko slabše. Klerikalna stranka ML vsa) navidezno — velikanska politična or- j iLnizad/a Njeni kolovodje trdijo, da stoji sko-slovensko Hudstvo za njimi. To sicer ni a/ w bilo le deloma resnično, pa bi vla- gs. Ali če a v dege]j bi morali reči: Tam je w ta r in manjšina se mora uklanjati ve-vecma. klerikalna stranka je veličina, ki visi v Da dobiva pri volitvah največ glasov, i dokaz njene dobre in velike ljudske orgamza-ui nmnak le dokaz, da imajo njem poveljniki Dod svoio oblastjo. Kako so prišli do rti kako jo izvršujejo, to je pač drugo vpra-Le o katerem bomo že še govorili. Gotovo 7. * r« ra le da V klerikalni stranki ne govori ffivo ne odločuje masa, ampak komandirajo nekateri posamezniki, katerim se mora ukla-Sivv Brezpogojno, slepo pokorščino imenu-? ctrankarsko disciplino«. Klerikalna stranka armadi, v kateri ukazuje par gene-^™^?ca pa mora molčati in ubogati, ker hi bilo zoper subordinacijo, če bi imeli navadni Lak? kai svojih misli, ali pa celo kal volje. V0) DisciilS "e gotovo v vsaki stranki potrebna.' Brez nje bi bila vsaka smotrena akcija nemogoča. Tudi ljudje, kj imajo v gotovih načelnih rečeh enake nazore, ne morejo biti v vsakem oziru enaki, kakor vojaki iz škatljice. Celo v važnih vprašanjih lehko različno mislijo. Ce bi pa zato vsakdo vlekel na svojo stran, bi bilo vsako strankarsko življenje izključeno, ker bi se morale stranke zaradi nasprotnih mnenj v postraskih vprašanjih vsak dan razpadati. '1 e-daj se pa tudi glavna načela ne bi mogla izvršiti. ker ne bi bilo moči, ki bi jih udejstvila. Strankarska disciplina zahteva, da se mani pomembno podredi važnemu in da se manjšina uklanja večini. V klerikalni stranki pa ni tako. Ravno večina je nema. manjšina pa ukazuje. To se vidi na njenih shodih in konferencah, to se vidi- v deželnem zboru, to se vidi vsak dan. Na svoja zborovanla naženo sicer klerikalci veliko število »zaupnikov«, ali ne, da bi jih kaj vprašali, temveč le zato, da Sim izdajo svoja povelja. Pri volitvah imenujejo komandanti svoje kandidate, župniki in kaplani imajo skrbeti, da ne skočijo volilci čez ojnice. ljudstvo pa ima glasovati, kakor je ukazano. Poslanci, ki so na ta način izvoljeni. vedo, komii imajo zahvaliti svoje mandate. pa so v klubu in v zbornici poslušni, da se ne zamerijo, kajti sicer bi bilo nevarno, da jih pri novih volitvah izpodrinejo konkurentje. Na ta način pa ne vladajo klerikalni veljaki le v svoji stranki, ampak ker so s pomočjo neme stranke dobili absolutno večino v deželnem zboru, gospodujejo tudi v deželi neomejeno. Go-spodstvo ni v rokah klerikalnega ljudstva, temveč v krempljih male peščice prevzetnih posameznikov. ki terorizirajo deželo prav tako kakor svojo stranko. Tako imamo na Kranjskem resničen absolutizem, ki ie v marsikaterem pogledu še slabši kakor absolutizem kakšnega samolastnega vladarja. Navidezno izdeluje in sklepa deželni zbor zakone. Videz pa vara. Vse postave zadnjih let so bile sklenjene po ukazu tistega malega krožka domišljavih ljudi, ki so si prilastili v klerikalni stranki neomejeno moč. Prava gospodarja kranjske dežele sta dr. Šušteršič in dr, Lampe, ki predpisujeta, kakšni zakoni se sprejmejo, in skrbita, kako se zakoni izvršujejo. Tako stanje bi bilo neznosno, če bi bila Šušteršič in Lampe najidealnejša, najobjektiv-nejša in najmodrejša moža na Kranjskem. Ce ni bilo mogoče prenašati cesarskega absolutizma. je Šušteršičev še zoprnejši. Kajti on in Lampe nista ne najidealnejša, ne najobiektiv-nejša, ne najmodrejša moža v deželi. Le kar se tiče prevzetnosti, sta menda prva med vsemi prevzetnimi. Vsak absolutizem se prejalislei izpremeni v strahovlado. Kranjski je nenavadno hitro dobil take rogove. Pristranost, ki vlada v deželnem dvorcu, je v izredno kratkem času presegla vse meie verjetnosti. Vsako samostojno prepričanje je tam prokleto, in če klerikalni mogotci le morejo, pa kaznujejo s stradanjem in z bedo. Ta absolutizem bi moral zdramiti celo klerikalce. da bi se ga otresli. Vse nasprotnike klerikalizma Pa mora spraviti na noge, da napno vse moči in rešijo deželo te more, ki jo ubija gospodarsko in moralno. Padel ie absolutizem cesarjev in kraljev, pasti mora tudi Šušteršičev in Lampetov absolutizem na Kranjskem. 2 dnevnim redom: „ Za deželnozborske volitve. Kraniski deželni zbor“ bo v bližnji dobi več volilnih shodov po deželi. najkrajšem času razpisane. Volilna doba bo kratka. Komaj dobrih šest tednov bo časa do prve volilne bitke. Ves uspeh bo odvisen od tega, da se pravočasno začne z delom in da se izvrši vse, kar zahteva položaj. Iz tega sledi, da se ne sme zamuditi noben trenotek. Z nedeljskim impozantnim shodom v Ljubljani je jugoslovanska socialno demokratična stranka otvorila volilno kampanjo, ki jo bo tudi po deželi nadaljevala in dovršila z vso odločnostjo. Od vseh sodrugov pričakujemo, da bodo v tem boju na mestu. Delavstvo ne sme dopustit), da bi se še enkrat sešel deželni zbor, v katerem bi ostalo brez zastopstva. Delavstvo pa mora tudi napeti vse sile in dokazati, da ie tudi sedanja klerikalna strahovlada na Kranjskem premagljiva. Terorizem zmaguje le tam. kjer se ga boje. Stopite mu pogumno nasproti, pa se bo pokazalo, da se ga ni treba bati. rtoslej so nam priglašeni sledeči? V SOBOTO, DNE 18. T. M.: NA GLINCAH. v gostilni pri Travnu, ob 8. ^NA SAVI PRI JESENICAH, v gostilni pri >Jelenu«^ob^8. ^ečer^ ^ »Črnem orlu*, ob 9. prj »Levu« na Marije Te- rezije cesti, ob pol 10- zvečer. V NEDELJO, DNE 19. T. M.: V TRŽIČU, v gostilni pri Pellerju, ob 3. po- ^"sPODNJI IDRIJI, ob 11. dopoldne v prostorih g. Štefana Lapajneta. V ZIREH, v kozolcu g. Kavčiča na Dobra,- feV*\^ZAGORJUdOB SAVI, v Mihelčičevi dvo- ”***’vZGORNJI*ŠIŠKI, pri Svedraču, ob 3. po- IW*(*V'BOROVNICI, ob 3. popoldne. NA UNCU PRI RAKEKU, ob 3. popoldne. V PONDELJEK, DNE 20. T. M.: y SPODNJI ŠIŠKI pri Anžoku, ob 8. zve- SoHrnge v omenjenih krajih pozivamo, da CSiano agitirajo za čim večjo udeležbo. USPEH V TEM BOJU JE MOGOČ. Treba pa je. da je od prvega do zadnjega vsakdo bojevnik. Prišel je čas, ko se ne sme nihče izgovarjati, da pojde tudi brez njega. Brez nikogar ne gre. Vsakdo mora biti na svojem mestu. Predvsem mora biti vsakdo agitator. Ljubljanski sodrugj so dali v nedeljo sijajen zgled. Skrbite, da bodo tudi shodi po deželi povsod manifestacija ljudske volje. Mislite na to. da gre godrugl! Volitve za deželni zbor bodo M za zmago, pa Vam bo delo lahko! — Seja izvrševalnega odbora in »Založbe Zarje« je danes ob 8. zvečer, v redakciji. Točnost! — »Ljudski Glas«. Pod tem naslovom izide danes lelak, ki govori o bodočih deželno-zborskih volitvah in njih pomenu. Posamezna številka stane štiri vinarje. Če se jih naroči več skupaj franko, vsaj slo, pa po 3 vin. Naročajo se lahko pri upravi »Zarje« v Ljubljani. — Kdor se želi naročiti na »Zarjo«, naj se zglasi na naših volilnih shodih pri poročevalcih ali pa naj pošlje naročnino naravnost na upravo »Zarje« v Ljubljani. — Vsi na krov! Samo šest tednov imamo časa za agitacijo in teh šest tednov moramo izrabiti tako, da dobe vsi kranjski volilci jasno sliko o kornptni družbi, ki se je doslej šopirila v deželnem dvorcu in ki je z brezstidno infam-nostjo naganjala pod svoj jarem vse, karkoli je dosegla. Pri učiteljih niso izpraševali deželni kristjani, ko so delilii podpore po »načelih«, ali je učitelj res dober šolnik in vzgojitelj, ampak to je bilo glavno, če visi v šolski sobi slika kranjskega vojvode, če je že prodal svoje prepričanje. če tudi na zunaj kaže, da je suženj kranjskega Tisze. In to z denarjem, ki so ga dobili od vseh kranjskih davkoplačevalcev. Gasilska društva, torej naprave, ki prihajajo v korist vsem ljudem brez razlike političnega in verskega prepričanja, ne dobe podpore, če niso v »Deželni zvezi gasilskih društev«. Te zveze niso ustanovili za to, ker je bila potrebna, ampak zato, da imajo bolj pregleden register vseh onih gasilskih društev, ki postavljajo klerikalni komando višje od svojega pravega namena. In cbrtno nadaljevalne šole, ki so tako velikega pomena za obrtniški naraščaj! Kjerkoli so prosile občine, ki niso v klerikalnih rokah, za podpore. je niso dobile. Kaj se brigajo klerikalni deželni gospodarji za oni del prebivalstva, ki ima še toliko samostojnosti, da spoštuje to, kar se njemu zdi prav in sveto, ne pa tega, kar ukazujejo različni Pegani in Zajci. Stranka, proti kateri gre v sedanji volilni borbi, je močna in v svoji izberi sredstev, da si to moč ohrani, prav nič tenkovestna, za to pa bodi geslo vseh ki se jim studi klerikalni absolutizem: Vsi do zadnjega v boj! — Vsi ljubljanski zaupniki in funkcionarji strokovnih organlzacii naj se v petek, 17. t. m. takoj po delu zanesljivo zglase v društvenih prostorih. — Shod c. kr. državnih nastavljencev bo v nedeljo dne 19. oktobra 1913 ob pol 11. dopoldne v »Mestnem domu«, ki naj najostreje protestira proti nezaslišanemu, brezprimerne-mu zavlačevanju vseh činiteljev za potrebno priznane rešitve državnih uslužbencev iz bede in siromaštva. Ako Vam Je na tem, da zakonodaja že vendar končno upošteva Vaše življen-ske interese, ako hočete, da Vaš glas ne ostane klic vpijočega v puščavi, tedaj poznate svojo dolžnost. Vaši zaupniki bodo terjali od Vas malenkostno žrtev. Brez žrtev ni zmage! Ne pričakujte od drugih, ako jih sami niste voljni prinašati. Za slučaj, da ostane ta apel brez odmeva. bi bili Vaši voditelji primorani odklanjati vsako odgovornost. Odločitev je odslej v Vaših rokah! Gg. drž. poslance vseh strank vljudno vabijo na shod Združene organizacije c. kr. državnih nastavljencev. — Splošne konference avstrijskih škofov se prično 21. oktobra na Dunaju. Upamo, da je izdelal naš prezvišeni že obširno poročilo o svoji škofiji, ki bo gotovo zbudilo splošno pozornost, če bo odgovarjalo resnici. Zakaj dvomimo, da bi imeli še kje na Avstrijskem škofa, ki bi imel take kupčijske talente kakor naš pre-svitli. Podrejeno duhovništvo seveda ni preveč veselo teh talentov svojega Vrhovnega poglavarja. ki bi tudi lehko rekel s pokojnim kardinalom Fischerjem, ko so mu očitali v Vatikanu, da je slabo pasel svoje ovce: »Zato sem jih pa dobro strigel.« Javna tajnost je, da zahteva škof od kranjskih duhovnikov, da vplivajo na sestavo testamentov. V čigav prid, to ugane lehko vsakdo. Oddaja župnij je škofu zlat vir dohodkov. Kdor od gospodov več stotakov odrine v škofovo malho, ta dobi boljše mesto. Marsikateri kranjskih duhovnikov se je moral že zadolžiti, da je utolažil škofov pohlep po denarju. Sicer je pa znano, da se po župniščih bolj boje škofovih obiskov, kakor če bi izvedeli, da pride sam antikrist v faro. Zakaj praznih žepov se škof nerad vrača s svojih »vizitacij«. Zelo zabavno bi bilo tudi, če bi naš vladika poročal na škofovski konferenci o svojem roma nju v Monte Carlo. Lehko si mislimo, kakšne poklenske muke je trpel naš mračnjak v igralnici. če se spomnimo na njegova različna pastirska pisma, kjer je razlagal pravo krščansko življenje. Kako se je počutil med demimondka-mi, med hohštaplerji, med samomorilnimi kandidati! To so bile Tantalove muke za svetega moža. Ali mamljivi zvok zlata mu je olajševal trpke občutke v duši m spomin na prazno blagajno mu je dajal pogum, da je vztrajal v te; Sodomi. Da ne bo pozabil na konferenci vodi-ške Johance, na to še misliti ni in prepričani smo. da bo s primerno pobožnostjo razgrnil pred sobrati reklivije — obe srajci in rjuho. — Socialno politični odsek državnega zbora je bil v sredo nesklepčen. Štiri mesece n imel nobene seje, po štirih mesecih je bil skli- can. da sklene nekoliko bornih drobtin za nekatere delavske kategorije, ki čakajo že leta in leta. da uredi visoki državni zbor vsaj za silo njih razmere z zakonom. Zavlačevanje pekovskega varstva je že javen škandal, in če ne bi imeli peki svoje organizacije, ki je z močjo solidarnosti pridobila pekovskim delavcem nekoliko pravic, bi morali sužnji, ki izdelujejo vsakdanji kruh, pisati 1413 namesto leta 1-913. Izmozgani pekovski delavec le služil šaljivim listom dolgo za karikaturo kakor suhi krojač. Ali v življenju to ni šala. Pekovsko delo spada med najtežje tlake, zdravje trpi ob krušnih pečeh, v zatohlih prostorih, ob predolgem delavnem času in nezadostnem počitku neznansko, umrljivost med peki je velikanska. Star dolg je, ki ga ima državni zbor z zakonom o pekovskem varstvu poplačati tem tlačanom. Socialno politični odsek je bil sklican, da dodela ta načrt, o katerem naj bi potem sklepal državni zbor. — Naši rudarji so pri svojem delu izpostavljeni največji nevarnosti, o Čemer dandanes res ne bi bilo treba več pesmi peti. Vsak hip poročajo časopisi o nesrečah v rudnikih, o eksplozijah, o zasutih rudarjih, o kakšnem požaru v jami itd Trboveljsko pokopališče je vse polno ponesrečenih rudarjev. Pravkar Je prišel iz Angleškega strašen signal: V Cardiffu je zasulo blizu 1000 rudarjev; 489 so jih rešili; 410 jih pogrešajo in menda so vsi izgubljeni. Okrog 200 trupel so že spravili na dan. in pri nas nimajo rudarji nobenega zavarovanja za slučaj nezgod, kajti bratovske skladnice so bankrotna podjetja in za rudarje boli breme kakor korist. Socialno politični odsek je imel dovršiti zakon o njihovem zavarovanju ter ga predložiti državnemu zboru. Predelal naj bi tudi zakon o penzijskem zavarovanju privatnih uslužbencev. — Ali socialno politični odsek Je bil nesklepčen. Izmed 52 članov Jih je prišlo 15 na sejo, vsi drugi so ostali doma. Med njimi je tudi naš socialni kri-stijan dr. Krek. ki se ni niti opravičil, zakaj da ne pride. Izmed ostalih Jugoslovanov se tudi Jankoviču in Tresiču ni zdelo potrebno hoditi zaradi takih reči na Dunaj. Ampak deklamirati zna dr. Krek zelo lepo o pravicah »zadnjega proletarca«, kadar bi rad s praznimi besedami pridobil simpatije delavskega ljudstva. Da so tudi nemški krščanski socialisti in še razni dru-g poslanci ostali doma. to ni za Kreka nobena opravičba. Važnost delavskih zakonov, katere naj bi bil odsek dovršil, mu ni mogla biti neznana; saj je »strokovnjak« v delavskih vprašanjih. če bi se bil mogel opravičiti, bi bil to gotovo storil. Toda kaj! Saj gre le za peke in za rudarje. Zato' bo pa pri deželnozborskih volitvah sipal delavsko prijateljstvo kar na debelo in drugi klerikalci mu bodo pomagali, dokler ne bodo imeli mandatov v žepu — če bo ljudstvo tako neprevidno, da jim jih bo dalo. — Klerikalci In delavstvo. Delavec nam piše: Vidi se, da imajo klerikalci svoje backe, takozvane krščanske socialce. za silno zaru-cane. ali so pa ti res tako omejeni, da jih lahko krmijo z ovsom. Iz poročila »Slovenca« sem namreč posnel, da se je pretekli teden vršil zaupen shod krščansko-socialnega delavstva, na katerem se ie baje govorilo o socialni zakonodaji, v nasprotju s tem pa ie shod sklenil resolucijo, da se ne smatra za poštenega krščanskega socialca. kdor je naročen ali sicer čita liberalne in socialno demokratične čas^ise. Lepa ie ta! Najprej jo v deželi s svojim gospodarstvom prav pošteno zavozijo, potem pa svojim ovčicam prepovedujejo čitanje nasprotni-ških listov, da bi ne izvedeli resnice. Nastanejo pa vprašanja: Čemu za take resolucije zaupnih shodov? Čemu naj ta prepoved velja le za delavce? Čemu ne skličejo gospodje sličnega shoda in ne sklenejo enakih resolucij tudi za druge stanove? Zakaj samo za delavce? Odgovor leži na dlani. Kar je takozvane inteligence. Je v klerikalni stranki zgolj iz koritar-stva — prepričanja itak nikoli nobenega ni imela! — tej inteligenci izdajati take prepovedi, bi bilo brezuspešno in tudi nepotrebno, ker je sama sokriva sedanjih razmer. Drugače ie ^ delavstvom. To nima ničesar izgubiti — saj korita niso zanj — pač pa lahko pridobi, ako se mu odpro oči. In to govori dosti jasno, da mora biti takozvana krščansko-socialna organizacija na precej slabih nogah. Reklo se mi bo: Dotični shod ie le obnovil škofovo prepoved, ki velja za vse! Seveda, seveda — ali zakaj naj velja ta prepoved še prav posebno za delavstvo? Tal dd misliti! Delavstvo je pač puntarski element, ki raste tudi že S. L. S. čez glavo! — Katehet Peter Janc zmerja tretjerednlce. Včeraj popoldne so imeli čevljarski in kroiaški vajenci brezplačno zabavo in smeha, kolikor že dolgo ne. Kaplan Peter Janc. ki uči verouk na obrtnonadaljevalni šoli na Prulah. ie namreč fantom pravil strašne štorije o liberalcih in socialnih demokratih, pri čemer pa je prišel v nasprotje z nazori dr. Šušteršiča, ki ie v dežclnem zboru trdil, da ie grdo govoriti o vodiški ateri Začel je klestiti po vodiški Johanci m praviti take o ljubljanskih tercijalkah. da so se učenci od smeha kar za trebuhe držali Rekel le dostavno: »Vodiško Johanco so hodili gledat le najbolj neumni ljudje, ljubljanske tercijalke. to so tiste babe. ki ne zaslužijo druzega. kakor petindvajset po tistem delu telesa, ki se ne sme imenovati.« Ko se Je smeh polegel, je katehel Janc nadaljeval: Ja, take stvari, kakršne so s« godile v vodiškem farovžu, gredo mar sarmi dohtarjem, škofu in papežu; samo ti imajo pravico brigati se za slične stvari in jih preiskati, ne pa neumne babe. kakor so tercijalke! če je imel katehet Janc v mislih »dohtarje« svetega pisma, ali pa »dohtarje« deželnega odbora, o tem naši viri molče. Ta dogodek le vsekakor značilen za duhovniško moralo, ki spravlja v šolo stvari, o katerih se ie moral v deželnem zboru držati jezik za zobmi. Radovedni smo, kaj poreče kongregacija tretjerednic, ki so kar trumoma lazile občudovat vodiško Johanco, da jih duhovnik Janc zmerja z neumnimi babami in tercilalkami. ki ne zaslužijo druzega. nego da se jim našteje vsaki po petindvajset na .. t. — Narodno - napredna stranka je imela snoči dobro obiskan shod v »Mestnem domu«, katerega se je udeležilo tudi večje število naših sodrugov. Po otvoritvenem nagovoru drž. posl. dr. Ravniharja le poročal dež. odbornik dr. Triller o zadnjem zasedanju deželnega zbora. »Slovenec« — pravi — je pisal, da je za> štor padel. To ni res. Zastor se je dvignil in na pozorišču se je pokazala vsa razdrapanost klerikalne stranke. Njej je bilo zasedanje sploh neljubo. kajti bala se je razkritja svojega gospodarstva, jasnosti o hidroelektričnih napravah in Krekove afere. Narodno napredni poslanci so hoteli s svojo taktiko preprečiti razpust, ki bi ga bili klerikalci na vsak način radi izzvali. Tako je razumeti tudi Lampetovo nezaslišano provokacijo. Obširneje je razlagal zadevo hidroelektričnih naprav, v katere bo kmalu investiranih 2 in pol miljona kron. Dež. glavar Šuk-lje je zbežal pred temi načrti. Lampe pričakuje na Ljubljanici koncesijo proti Ljubljani; potem nai bi postala ZavrŠnica aktivna na škodo Ljubljane. Pri vsem tem bo Dolenjska in Notranjska brez elektrike, dasi bosta plačevali deficite. Deželne imovine je 2 in pol miljona zapravljene. Leta 1908. je znašala tri miljone, koncem 1912 le še pol miljona. Fondi so porabljeni. Nadalje je govoril o dolenjskih železnicah in garancijskem fondu. Dežela je napumpala melioracijski fond za 3 m pol miljone, do danes pa gotovo že za 4 miljone. Denar ima pri svojih zavodih, mobilnega pa nima. Da bodo vrnili melioracijske* mu fondu, bodo klerikalci napravili novo posojilo. svoje zavode pa bodo pustili pri miru. Še j pred novim letom bomo deležni izdatnega zvišanja doklad. Škripanje z zobmi bo najbolj v Ljubljani, kjer je največ dohodarine in hišnona-iemninskega davka. Klerikalci tudi ne podpirajo kmeta, ampak samo klerikalnega kmeta. Oni špekulirajo z državnimi predodkazi, ki so pa namenjeni uravnavi učiteljskih plač. Tudi po nreodkazih to v najboljšem slučaju pol miljona deficita. Pri novih volitvah sanjajo, da bi dobili z Nemci 42 glasov, dvetretjinsko večino, pa bi izpremenili deželni red. da jih ne bi mogla kontrolirati nobena stranka. — Dr. Tavčar je naznanil, da bo zaradi pozne ure le še on govo* ril, ostali poslanci bodo govorili na drugem shodu. Med drugim je govoril o deželni garanciji, ki je le prazna beseda, torej pogubna. Nekoliko pred pol 10. je dr. Ravnihar zaključil shod. , ||«^« — Hrvaška opera. Prihodnji teden in sicer 22. t. m. uprizori v deželnem gledališču hrvaška opera veliko Verdijevo opero »Trovato-r« (Trubadur) z gg. pl. šughovo (Leonora), Hor-vato (Azucena), Vuškovičem (grof Luna), Ja-strebskim (trubadur), Križajem (Fernando). Gostuje popolni orkester zagrebške opere in zbor. Dirigira ravnatelj opere profesor Srečko Albmi. — Koncert »Glasbene Matice«. Jaroslav Koeian. ki bo v koncertu »Glasbene Matice« dne 24. t. m. kot glavna solistična moč sodeloval, velja v Evropi in Ameriki kot virtuoz prvega reda. Njegova tehnika je dovršena, ton velik, kantilena neizmerno sladka, interpretacija prava suverenna, skratka — on ie velik umetnik, kj zna dušo poslušalca razjasniti, raz-plakati in očarovati. Nebroj koncertov je priredil v Avstriji, na Ruskem, v Nemčiji, na Francoskem. Angleškem in v Ameriki v vseh glasbenih centrih, pa tudi po manjših mestih. Dosegel je povsod tak entuziazem in tako velike uspehe, da se po pravici sme imenovati svetovni mojster. Veliko je kritik o njem angleških, nemških in drugih, ki njegovo igro in umetnost v noblesi primerjajo Joachimovi. njegov sladki zaokroženi pojoči ton Sarasatovemu, njegov globok duševni izraz izrazu igre Burmestrove, 0RT0mna njegova tehnika Pa se primerja Ku-belikovi Nebroj imamo kritik o Kocianovi igri, katerih fla ne bomo ponatiskovali. ker tako ve- lik umetnik ne potrebuje obširne reklame. Slovensko koncertno občinstvo le itak že prepričano, ker ga je imelo priliko pred leti že v dveh koncertih v Ljubljani občudovati. Takega mojstra je treba opetovano slišati in se naslajati na najidealnejši obliki svetovno priznane umetnosti. Igral bo v Ljubljani veliki, krasni in originalni koncert ruskega mojstra Čajkovskega v D-duru; idealno, staroklasično III. sonato velikega Bacha; DvoFakov prekrasni slovanski ples št. 7; svojo lastno skladbo »Lullaby« (Uspavanko); Ondriček-Smetanovo »Skočno« iz »Prodane neveste« in Paganinijev čarobni ples čarodejk. Njegov klavirski spremljevalec, koncertni pianist M. Eisner. bo sviral Mendelssoh-novo klavirsko skladbo »Introdukcijo« in »Fugo« s koralom in poleg Smetanove polke v Fis-duru dve globoko zamišljeni skladbi najmlajših in najmodernejših čeških mojstrov Vite-slava Novaka »Serenado« in Josip Sukovo skladbo »V hrepenenju«. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 5. do 11. oktobra: Novorojencev je bilo 18, umrlo pa jih je 11, in sicer 6 domačinov in 5 tujcev: 4 so umrli za jetiko, 1 vsled nezgode. Za Škrlatico je zbolelo 7 oseb, za vratico ena oseba. — C. kr, policijsko ravnateljstvo v Ljubljani naznanja: Povodom vojaških slavnosti, ki bodo v spomin bitke pri Lipskem dne 18. t. m. na Kongresnem trgu. bo južni del Kongresnega trga in srednji del »Zvezde« ta dan ob 8. zju-trai do zaključka slavnosti, to je približno do 10. dopoldne, za splošni promet zaprt. — »Poslednji dnevi Pompeje«, ta film se bo predvajal od danes do četrtka (sedem dni) v kino »Idealu«. Vsled visokih nabavnih stroškov so cene nekoliko zvišane. Predstave vsak dan ob 3.. 5.. 7.. 9.. v soboto in četrtek tudi ob 1., v nedeljo ob pol 11.. 2., 4., 6., 8.. 10. Pri-, pravlja se Emila Zolajev »Germinal«. Idrija. — Občno konsumno društvo v Idriji poziva tem potom vse člane, da strogo izpolnjujejo predpise zadružnega zakona ter glavnih navodil. ki so nabite po naših trgovinah. To pa vsled reda in naših sovražnikov, ki vedno P^eze, kdai in kje bi mogli škodovati društvu. Celo orožništvo Je postalo dekla društvu sovražnih ljudi. Posebno se v tem odlikule nek bivši orožnik. sedaj trgovec, I. Puchar. Mož ima baje sam precej slabo vest pa sumniči, da je v naši filialki na Brusovšu nered. Zato le dne 8. t. m., skoraj bi lahko rekli, povzročil on naslednji slučaj: So-sedle so videli pol do tričetrt ure sedeti pred Puch&rjevo hišo orožnika g. Riharja v družbi Pucharjevl. Ko moža zagledata dečka, da gre s šestnajstinko litra v našo filialko, stopi hl“° orožnik za njim ter veli prodajalkam, naj fantu hitro natočijo steklenico z žganjem. Uslužbenka pouči orožnika, da društvo prodaja žganje najmanj eno osminko litra, da to velja tudi za dečka, kateremu je to že enkrat povedala. Orožnik pa še vedno sili, le nalite mu. le. da ne bo šel prazen domu. Ko se to ni zgodilo, je mož postave odšel ter pripovedoval po cesti ljudem, kako se prodaja žganje v konsumnem društvu. To smo povedali za to. da se člani vedo ravnati da ne pošiljajo otrok v trgovine s steklenicami, ki drže manj kot osminko litra, ker se manjše množine ne smejo prodajati. Obenem pa i tudi prosimo, da nam vsak podoben slučaj člani takoj naznanijo, kajti o takem početju orožnikov bomo še na drugem mestu govorili. Gospodu Pucharju pa povemo, da imamo še v spominu. kako' je mož postopal proti delavcem se kot aktiven orožnik na nekem političnem shodu pri Šinkovki. kjer je razganjal in zapiral delavce kot kak turški paša, dokler ga m takratni župan g. Drag. Lapajne poučil, da to ravnanje ni pravilno. Še nesramnejše pa se je mož vedel proti delavcem pred Antonije vo čakalnico, ki er ie rogovilil z bajonetom proti delavcem in Kričal: Duhovi podzemeljski, spravite se na delo. Zato svarimo tudi sedal člane pred takim človekom. ki ni od takrat nič boljši ali pa se boj zaklet sovražnik delavcev, ker med tem časom je postal tudi izrazit klerikalec, ki že iz prepri-Čanja sovraži vse, kar je delavskega. Ta sluca] naj bo vsem zavednim delavcem v svardo^ w Pošljite naročnino, 1 če ie še niste! 1 Sodrugom in sodružicam na Kranjskem! Volitve za deželni zbor so razpisane, in jugoslovanska socialno demokratična stranka zavedajoča se svojih dolžnosti do delavstva, je nemudoma stopila na plan. Velik boj se ima izvojevati v naši deželi in naša stranka je pripravljena storiti vse. kar ji dopuščajo moči. da povede delavstvo do uspeha. Ker pa črpa vse svoje moči edino iz ljudstva, se obrača v tem važnem času do Vas s prošnjo, da ji pomagate skovati orožje, brez katerega ie boj nemogoč. Z velikanskim aparatom prihajajo naši nasprotniki v te volitve. Opirajo se na svojo oblast v deželi, na organizacijo cerkvene hijerarhije, na bogate zaklade, ki so jim pristopni. Težak je boj zoper tako silo. ali izvršiti se mora. Poleg žilavosti naših delovnih sodrugov. poleg sile naših argumentov, poleg pravičnosti našega stališča, poleg sodelovanja vseh v agitaciji pa je treba tudi gmotnih sredstev, da bo mogoče pokriti neizogibne stroške tega boja. Jasno je, da se bo lehko opravilo tem več dela. kolikor več bo imela stranka sredstev. Uspeh boja je zelo odvisen od tega. da more stranka do zadnjega vztrajati v borbi m jo razširiti čim bolj po deželi. Zaradi tega Vas prosimo, da po možnosti prispevate za volilni sklad. za vojno blagajno stranke. Vaša požrtvovalnost je edini vir. iz katerega more stranka črpati svoje dohodke. Boj, ki ga z njim izvrši, pa pride Vam samim v prid. Vse prispevke za volilni sklad sprejema so-drug Anton Kristan, Spodnja šiška. Deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke. * V vseh zadevah, ki se tičejo deželnozbor* sklh volitev, daje pojasnila sodrug Zore. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Zlasti se je do njega obračati v vseh zadevah, ki se tičejo volilnih shodov m sestankov, poročevalcev za shode itd. Goriško. — Smola na vsej črti. (Dopis iz Nabrežine.) Navdušenje naših narodnjačičev pod firmo NDO., katera je divjala zelo kratek čas tudi po Krasu, pojenjava. NDO. je odigrala tudi na Krasu svojo umazano vlogo in delavstvo jo tudi tukaj že pozna. Že ob začetku njenega divjanja smo socialni demokratje dejali, kaj da namerava ta krumirska organizacija in kdo da jo le poklical na Kras. Kal da je NDO.. vemo delavci nadvse dobro še od stavke pri Andriettiju in iz besedi Brandnerja. ki je povodom občnega zbora kamnarske skupine v Nabrežini, ki je bil 11. aprila, prav očitno (tako, da bolj m mogel) razkrinkal izdajstvo NDO. napram delavstvu, ki je v boju. Prišel je namreč v Sežano in je v krogu nekih meščanov zabavljal čez socialne demokrate v Nabrežini. Dejal ie med drugim tudi to, da nameravajo socialni demokratje v Nabrežini 4. oktobra uprizoriti proti članom NDO. splošno stavko in da bo v tem slučaju NDO. že skrbela za to. da bodo nabrežinski gospodarji dobili potrebne delavske moči. Kaj sj vse domišljuje Brandner! Zaradi peščice na-brežinskih narodnjačičev ne bomo proklamirali splošne stavke, dokler poznamo zanje druga zdravila. Takrat je napravil širokoustm Brand- j ner račun brez krčmarja; to je zares smola! Tako diskreditiralo voditelji NDO. sami svojo organizacijo, pa se še čudijo, da nhhova organizacija ne napreduje. Kako naj bi tudi napredovala, če io že ves jug dobro pozna. Značilno pa je. da se še vedno zaletavalo semtertja v kakšen kraj. upajoč v uspeh. Nad kozli, ki jih streljajo, niso le sami ogorčeni, temveč tudi nekateri nabrežinski gospodaril ki bi namesto fraz rajše videli dejanjsko delavnost one organizacije. katero so poklicali v Nabrežino, češ, da jim reši gospodarsko vprašanje m da bo ovira vsakemu napredku razredno organiziranega delavstva. Toda zmotili so se tudi naši go, spodarji pri tem načrtu. Nihče pa nai ne misli, da so obupali ali opustili svoje nakane. Čimbolj se bliža doba. ko poteče kolektivni tarif, tembolj opažamo pri naših gospodarjih navdušenje za NDO. To seveda ni nič čudnega! Zakaj NDO. dobro poznamo in vemo tudi, da lo pr m ja pi iz ni ro vi v na na (k k> Iz tijo svoj interes in baš zato bomo zavedni 9 lavci zastavili vso svojo silo. da prepre^°JJ to nakano, pa če nam napovedo boi od o» strani. Vsako sredstvo, kakor kaže, je bilo' danes brezuspešno, zato se poslužujejo seo denarja, češ. da je denar zapeljiv. Toda tudi P tej nakani smo jih že ujeli. Dosegli smoJ1®® reč, da se agitacija NDO. ne razvija prea n Šimi očmi. marveč, da se skriva v noči in m« Tako ie prišel pri gosp. Cahariji IVO j nabrežinskemu županu in kamnoseškemu w • stru zaposleni in zavednemu delavstvu ( znani likar Pernarčič Alojzij (agent krunuffl | član N. D. O. 28. septembra v Sovodnje s sva i narodnjaško hinavščino in začel našim so^ gom pripovedovati, da bi bilo za njih ve bolje, ako bi se podali v Nabrežino, kajti je dela obilo. Ker so se pa naši sodim poznajo že prav dobro tega kapitalistih priganjača, njegovi ponudbi umikali, jim £ dejal: »Vse to ni nič, temu je lahka odpor Moj gospodar je pripravljen, da da vsaK' ki se odloči, da pride na delo 100 K prefl' in sicer pod tem pogojem, da se delavec' v N. D. O.« Dejal je. da jih rabi Caharija * predujem bi znašal torej 1000 K. Na tak agitirajo za N. D. O.! Ali ima res naš » župan toliko poguma, se na tak način l ~ z N D. O.? Zakaj da ne. saj vendar vsaki* riščevalec gleda na svoj interes in Cahanja11 ni eden zadnjih špekulantov. Zanimivo pa K jj{ stvari to, da nam ie g. Caharija. ako smo P1 ne rili o strankarstvu, vedno oporekal in d<”1" > gj, strankarstva sploh ne pozna. Danes pa ® je tudi tisočaki (edina naša tolažba je. da jin fl je samo. da bi prišel v njegovo delavnico 1 " v« duh. ki ne bi bil njemu toliko zopern, kakor ^ ki preveva sedaj njegovo delavnico. Kal jjjc dar mislil Caharija, ko je poslal agenta kfllj D3 jev v Sovodnje po delavce? Menda celo, w bo načrt uspel? O. Caharija. tudi ta načrt obnesel; kal ne da. Zares smola na vse! Ali se vam ne zdi grdo. da obljubujete zt kega delavca po 100 K predujma, med ti je domačih delavcev dovolj tu, ki pri* delo brez predujma? Le zanašajte se na nerja, potem boste doživeli še več takih b ki vam nikakor ne koristijo. Sodrugi pa pozabijo tega dogodka in naj se ogibljei« varšije krumirskega agenta Alojza Pern' — Podlo hujskanje. Iz Nabrežiie r šejo: V številki 645. ljubljanskega »Dn članek, ki govori o nabrežinskih razmera men tega članka je tako prozoren, da ne biti boli. Dopisniku ni bilo za nič druget prav začenja članek z vinsko trgatvijo končava z imenom Wildi. kakor da hujsks nabrežinskim socialističnim organizacija«-, pissnik pravi, da nabrežinski pevski odsek jemnosti« kar s silo tirja pevce od pe zbora nabrežinske »Javne knjižnice«. ! na ljubo izjavljamo, da vabi »Vzajemn tiste pevce »Javne knjižnice« v svoj zbor, o katerih ve. da so socialisti. ni st ni In jz F m B di at P 4, Ir c 'C - Štajersko. — Iz ljubosumnosti ie ustrelil svojo, Iz Arveža poročajo: Živinski trgovec naher je v torek ob osmih ustrelil v kleti hiše svojo ženo. Zadel jo je ravno v srce naher je storil dejanje iz ljubosumnosti, mu ni bila zvesta. — Poizkusen samomor rekruta. Iz Cdll ročajo: 8. oktobra je prišel k tukajšnjemu gemu bataljonu deželnobrambnega infatl skega regimenta št. 26 posestnikov sin rf Hofer. Že prihodnji dan se je zabodel z fJ nožem v bližino srca. Prepeljali so ga ta bolnišnico, a upania ni, da okreva. Vzrok s mora ni znan. — Pes požrl 1000 K. V Celju se 9 t. m. zabaval polkovni zdravnik dr. z’velikim psom. Pokazal mu je tudi tis ski bankovec, po katerem pa je pes hla ga požrl. Kljub temu. da so psa ustrelili i raji. Je bH bankovec izgubljen. Naročnik „Zarje“ mora vsakdo, ki se zanima za politiko, vsako sko društvo, vsako bralno .društvo in vsat talnica. Edino v »Zarji« čita bralec vsaL o socializmu in socialni politiki, ki prevevi nes vesoljni svet. r: s d: i c k n k k g c k Za resnico« Roman. Spisal Jofef L a i c h t e r. (Dalje.) Ivan je šele pri ti opozorit vi opazil kukalo, in nkrati je vprašal naglo: »Z Laškom stanujeta?« »Hruby, on je tudi naprednjak.« je pojasnjeval Mikyška. »Sedal se jih mnogo obrača brez premisleka na našo vero. Delamo kakor s paro. Samo če vi tudi ostanete tu.« Začsulo se le zvonenje, in občinstvo se je jelo vsipati v gledišče. Ivan in Mikyška sta se tudi razhajala. »čujte. ftruby,« j« vabil Mikyška, »lahko bi se sešla po predstavi m kam krenila. Pa bi se kaj razgovorila — popeljem vas nekam.« »Moram s sestro,« je opozarjal Ivan. »Pa spremite sestro ali. če dovolite, pojdem z vama, peljeva gospodično domov, pa odrineva skupaj.« Ivan je privolil, in Mikyška le z -žarečim Obrazom izginil za bariero parterja. Po predstavi je čakal v vestibulu s have-lokom črez ramo. da ne bi i zgrešil Ivana z Otilko. Naenkrat se mu je v zornicah zaiskrilo roka je švignila h klobuku in bežal jima }e naproti. Ivan ga te predstavil, Otilka se je lahno Priklonila in utjudno nasmejala. Odeta ie 'bila v dolg glediščni plašč in glavo je imela zavito v svilen šal. Z nekdanjega koketnega dekletca se ie naredila dorasla dama. in srečno imela za seboj mejo. kjer se je svobodno lahko govorilo pred njo i o zapeljanih dekletih i o nezvestobi zakoncev i o lumpanju mladih mož. iz l »razdan, kateri so jo navdušili, si ie pripeljala s seboi e]e-gantug skrinjico s pudrom. Vzljubila si je trojno toaletno zjcalo in v zrcalu svoje obličje, svoj vrat svoje kipeče lahti, katere ie ponoči Otirala z vazelino. Ponosna je bila na svojo taljo. krepke boke. Vedela je. koliko meri čre pas in časih si je .celo merila obseg mec. Ker ni imela drugega zivljenskega cilja, nego da se enkrat omoži — seveda imenitno in ker ni v dejanskem življenju našla nikogar, ki bi ga bila izpoznala vrednim, je zasedaj koketirala z vsemi moškimi in le sama pn seoi sanjala o tistem »pravem« in doslej »neznanem«. Kot sedemnajstletna deklica se ie nekega dne izprehajala s knjigo v roki po drevoredu na rokytskem posestvu. In naenkrat se h je zazdelo, da se je poslopje izpremenilo v grad. ona v grajsko gospodično in tam na konci drevo- r£da glej. vstaja točka, prihaja jezdec. In točka se bliža. Ze lahko razločuje konja, Ze lahko razločuje i njega — jezdeca. Da, on I . krasnega obraza,,ravne, krepke, bujne Postave. To ie on. tisti -neznani — neznani vzvišeni junak, kateri jo Hubi in kojega ljubi tudi »na. Jezdec ustavlja potnega konja, .gibčno se spušča s stremenov. vroče ii stiskal obe .rok1), s katerih je padla knjiga. A taki gospodični, kakor ie Otilka postaja, niso zadoščale šablonske sanje. Segla je v življenje s celo dlanjo. In kadar so se v gledišou zagledale vanje sanjave oči navadnega mlade-niča-dijaka. ji »i bilo zoprno. I to h je laskalo in ugajalo. Ta si je mislite, kaj bi neki mogla biti takemu mladeniču? Toda sedela ie parno in vznešeno. Vse njeno življenje, v mislih v dejanjih. je postalo neprestan loy na srpa druzega spola, na smehljaje in vroče poglede moških oči. Zaradi moških se je brigala za svoie toalete. zaradi moških je zahajala na praške ulice razkazovat se po promenadah, zaradi moških je posedala v gledišču i pri dolgočasnih JSftan-Otvorila je tu iav,n© razstavo svojega skrbno negovanega obličia ,in svojega telesa v modernih. 'bogatih toaletah .razstavo, katera nai b trajala, dokler se ne oglasi kupec, kateri bi ji bil po volji in bi je bil vreden. d o«« iln pri tem ie imela večne počitnice. Razen pavz. ko je jedla, igrala na piano, vadila se malo francoski, čitala kakšno knjigo ali de ala kakšno ročno delo, ni imela nobenega pravilnega, trajnega posla v katerem bi se bile njene misli osredbtočevale. Pravilno in glavno v njenem življenju — točka, kjer se ie vse centraliziralo, je ,bila baš ta razstava, katera nai bi se enkrat zakliučlla s poroko. XIV. »Dovoljujem si----------- se je Mikyška se- rda1 izgovarjal, in ker in vedel, kako bi drugače začel pogovor, je vprašal, kakp Je BMjgdiS« bilo všeč v gledišču. Mikyška se ie smehliaU neprestano smehljal, ne da je imel najfl povod. »Všeč mi ie bilo — — — pa — — r »Gospodično morda boli zanimajo r« tične stvari, nego realistične?« ji je segel sedo. , Šli so P,od glediščem, potem po Voji ulici proti Karlovemu trgu. Otilka je dej! Mikyškovo vp,rašapje: »Kaj pa je pravzaprav romantizem ■ al'ZCMrkyŠka ie lovil besede. »Romantizej spodična. je bila vrsta umetnosti — — v« »Oprostite, to vem. kaj je približno tizem in realizem, a hotela sem prava reči. pravzaprav vprašati, zakaj mi ne b ugajati TomautKjen k^ad b^š kakor ,-e čen ? « »Gospodična, ah. to Pa Kotovp pe, ,n'i ne! Pomislite, romantizeff,. to je ze nekai $t$re&a, strašnp starega in nemodernega, mora človek dandanes temu le se socutrjp ijati. Skratka -romantizem je premagana torej dandanes nekai čisto nemogočega.« začel t-azlag^ti. da ljudje $ivejip .»vetu .na trezno in da taki-le romantik riše ljudi, 'da bi bili padli ,ua ^ernljo z ipeseca. ka, ipieli .same halucinacije -r — same ' pretiral. K. JURMAN optik in Specialist LJUBLJANA Selenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Koroško. i Dva Kranjska vlomilca aretirana v Celovcu. Celovški policiji se je posrečilo, da je nriiela nevarna tatova, vlomilca in napadalca ki sicer 3Uetnega Leopolda Jereba iz Podgorja. ki ie pobegnil meseca julija iz ljubljanske prisilne delavnice, in 29ietnega Ivana Pavliča te Vodic na Kranjskem, ki je pobegnil iz sodnih zaporov v Cirkovcu na Hrvaškem. Po Koroškem in po drugih sosednjih deželah sta izvrševala vlome in tatvine in sta vlomila tudi v kamniško glavarstvo, dalje sta izvršila znani napad pod Rožnikom in sta vlomila v tobakarno ■a lužnem kolodvoru v Ljubljani. Nevarna tička hndn pripeljali po izvršenih preiskavah v Ce-tovcu tudi v Ljubljano. ^ Slepar s Krajskega aretiran v Celovcu. Iz Celovca poročajo: V zadnjem času je po različnih poštno hranilničnih uradih po Koroškem -L-runti slepar dvigal denar s ponarejenimi knji-f£mi Slepar ie postopal sledeče: Pr j uradu L vložil neznatno svoto, pripisal številki vsote le eo številko in dvignil potem pri drugem uradu vsoto a ne vso. Slepar, ki je bil vedno eni in ŽriL si ie nadjal različna imena. Celovški po-se je posrečilo, da je izsledila sleparja. Sle-ar je 231etni, brezposelni čevljarski pomočnik France Hostnik iz Moravč na Kranjskem. Hostnika so aretirali v pondeljek zjutraj na njegovem stanovanju v Celovcu. Ko ga je pripeljal stražnik že pred magistrat, je sunil slepar stražnika u! notem zbežal. Dobili so ga pa kmalu in ga izročili deželnemu sodišču v Celovcu.__________ Poslednji dnevi Pompeja. 7 dni od petka 17. do četrtka 23. okt naivečia katastrofa človeštva, po romanu Edvarda Riilveria. 5 dejanj, 2 uri predvajanja. Šolski mladini dostopno. — Cirkuški prizori z levi, gladi-borbe, rimski bakanali, izbruh vezuva. Predstave ob 3, 5, 7, 9, v nedeljo ob pol 11, 2, 4 6 8 10 Zvišane cene K 1-90, 160, I SO' 1,-, In K — 60. Kino Ideal. F Zadnje vesti. štajerski deželni zbor. Gradec, 17. Ker se je predvčerajšnja seja gele včeraj okrog 8. zjutraj zaključila, se je včerajšnja napovedala sele za 6. zvečer, pričela pa se le ob pol 7. Pred prehodom na dnevni red je podal poslanec dr. Schacherl v imenu socialnih demokratov sledečo izfavo tnslov deželnega glavarajaf na -rgkom zadnje seje, ki je trajala nekoliko « .. ^kor navadno, smo večkrat imeli priliko j fr™ protestirali Vašemu načinu poslovanja, žf smo se vprašali, če ni naše včerajšnje kHtike zapeljala razburjenost, ki je bila včeraj iVSOgibna. Zdaj smo imeli časa. da smo še en-C r pregledali poslovnik v tem oziru m zdaj, kn ne stojimo več pod vplivom včerajšnjih dogodkov moramo izjaviti, da ne moremo prekli-sv(ijega protesta; narobe, danes ob začetku seje moramo še enkrat slovesno protestirati oroti načinu, kako ravnate s poslovnikom. {? mi ste rekli, da boste poslej drugače rabili »nravilnik kakor se je rabil doslei in s tem Sp nriznali. da ie na tej seji dvojna pravica. Protestirali smo včeraj in protestiramo danes, ker hočemo, da pride naš protest v zapisnik in ih,c nrosimo. da ga vzamete na znanje. ' Posl dr. Schacherl ie vprašal, kaj je z delovnim programom deželnega zbora. Pri pogajanju med Nemci in Slovenci niso bili zaradi delovnega programa vprašani za njih mnenje so-Ohlni demokratje, ne novi nemški centrum. ne nnsl Kukovec Razne stranke in posamezni po-sdanci vlagajo venomer predloge i-n ker gre zdai za zadnie zasedanje, je čisto nemogoče, da bi se vse opravilo, kar se vlaga. Ker poslanci večine to dobro vedo, vlagajo torej svoje predloge samo iz demagoških namenov, ie treba udozoi iti na to. Deželni zbor je smatral doslei vedno za svojo dolžnost, da je opravil ves material Ker pa je vpričo kratkega časa, ki deželnemu zboru še ostaja, bo popolnoma nemogoče je treba sklicati konferenco načelnikov da se izbero predmeti. Socialni demokratje ne marajo delati za veliki koš deželnega zbora. Dež glavar grof Attems priznava, da je včerai nekoliko »natančneje« uporabljal poslovnik Proti konferenci načelnikov ne ugovarja, sicer pa je bila taka konferenca pred prvo sejo. In na njei ie bil tudi ppsl. Resel. Posl. Resel: Takrat vendar nismo mogli nič odločati o predlogih, ki se vlagajo sedaj! Dež glavar sklicuje konferenco načelnikov ga petek ob 10. dopoldne ter vabi tudi poslancu Kukovca, ki ie klub sam zase. Na dnevnem redu je najetje deželnega posojila. Poročevalec Foest predlaga, naj se dovoli deželnemu odboru, da sme ob primerni priliki najeti za konvertiranje vsega čez 5 odstotkov obrestovanega visečega dolga fundirano posojilo, eventualno tudi hipotekarno posojilo v zne-5jku do deset fniljoriov kroti. Poročevalec pravi, da ie bil pri proračunski obravnavi. 5. novem-bra 1910 deficit 2,264.800 K, viseči dolg pa je takrat dosegel že 2,201.500 K. Od tega časa je dolg naraste! na 14,677.400 kron. V tem je obseženo tudi posolilo z^ bolnico " 5,200.000 K. Od vsega dolga se 6.073.500 K z manj kakor 5 odstotki, za ostali dolg pa je treba plačevati po 6 in 7 odstotkov. Posl. Resel protestira z vso odločnostjo, da bi se deželnemu odboru dovoljevalo knvertira-nje. ne da se zahteva od njega obračun. Prva dolžnost deželnega odbora bi bila ta. da položi račun o svojem gospodarstvu. Nekateri nemško nac. kričači se med Reslovim govorom silno razburjajo. Posl. Kukovec (slov. lib.) zahteva, natančno definicijo deželnih dohodkov in izdatkov. Posl. Kaan pravi, da ima Resel teoretično prav, ampak praktično se ne sme zahtevati kaj takega (!) Posl. Resel, Schacherl in Kukovec polemizirajo s Kaanom. Naposled sprejme večina odsekov predlog. Zadnja točka je ustanovitev zdravilišča za tuberkulozne. Društvo za boj proti tuberkulozi prosi, da zviša dežela garancijo za stavbni kredit na 1,200.000 K. Predlog se sprejme. Seja je bila zaključena proti 11. zvečer. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR. Inomost, 16. Deželni zbor je v vseh treh čjtanjih sprejel volilno reformo in novi deželni red. Diete poslancev, ki stanujejo na deželi, so se zvišale na 20 K; onih, ki stanujejo v Inomo-stu, pa na 10 K. Prejemki deželnih odbornikov so se zvišali na 10.000 K, Razun tega dobe pre-zenčno doklado po 24 K, oni, ki so v Inomostu v kakšni pisarni, pa po 25 K za sejo. Prejemki obeh predsednikov deželnega kulturnega sveta so se zvišali na 6000 K. Potem je bila sprejeta reforma poslovnika, ki izključuje tehnično obstrukcijo. GALIŠKI DEŽELNI ZBOR. Lvov. 17. Deželni zbor bo sklican 30. oktobra in bo zboroval do 5, novembra. FRANCOSKI PARLAMENT. Pariz. 17. Včerajšnji ministrski svet je sklenil. da se otvorita obe zbornici dne 4. novembra. RUDNIŠKA NESREČA V CARDIFFU. London, 17. Vsa reševalna dela so morali ustaviti zaradi požara, ki se vse bolj razširja. Po imenikih so dognali, da je v jami še 375 rudarjev. Uprava izjavlja, da ni misliti na rešitev. V mnogih angleških mestih so ustavili vse zabave zaradi nesreče v Cardiffu. (200 mrtvih so že spravili na dan. in 375 jih je še v jami!) SRBIJA IN AVSTRIJA. Dunaj, 17. Srbska vlada je na avstrijsko zahtevo, da naj takoj zapusti vse pozicije, ki jih ie srbsko vojaštvo zasedlo na albanskih tleh, odgovorila, da tega ne more storiti, dokler ne dobi zadostnih garancij za varstvo miru ob svojih meiah in dokler ni mejno vprašanje definitivno rešeno. V diplomatičnih (Berchtoldovih) krogih pravijo, da je ta odgovor v kričečem nasprotju z avstrijsko zahtevo, ki se naslanja na sklepe londonske konference in da nastanejo nevarne komplikacije, ako bi Srbija vztrajala na svojem stališču. SRBIJA POROČA VELESILAM. Belgrad, 17. Srbska vlada je naznanila kabinetom velesil, da je vojaško zasedla nekatere pozicije onostran meja, kar je sicer nevarnost, da se sicer ponove napadi na srbska tla kakor takrat, ko je Srbija prvič umaknila svoje vojaštvo z vsega albanskega ozemlja. Ta korak Srbije je smatrati za provizorično sredstvo, dokler ne dobi Srbija zadostnih garancij, da bodo njene meje varne in dokler se vprašanje meje med Srbijo in Albanijo ne uredi definitivno. SRBSKI NAMENI. Belgrad, 17. Uradna »Samouprava« izreka upanje, da bodo velesile prisilile Albanijo, da vpošteva mednarodne šege, sicer bo Srbija za svojo legitimno obrambo storila sama vse po* trebne ukrepe. PRITOŽBE PROTI SRBOM. Solun, 17. Po vesteh iz Albanije nastopa Srbija proti premaganim Arnavtom z veliko krutostjo. V ječe v Bitolju in Dojramu dovajajo vsak dan na »to In sto Arnavtov (?), češ da hujskajo prebivalstvo. Vse osebe, ki so na sumu, da imajo kakšne zveze z revolucionarji, pa izganjajo. V Ohrid! so ustrelili štirideset albanskih veljakov, v Debru pa deset. ČRNOGORCI IN ARNAVTI. Cetinje, 17. Napadi Arnavtov na črnogorsko mejo od Gušinja do Debra, so bili odbiti. Arnavti so se umaknili do razvodja med belim im črnim Drinom. Črnogorske čete so zasedle vso mejo. Izgube so baje na obeli straneh znatne. OROŽJE V ALBANIJI. Solun, 17. Iz Janine poročajo, da so prišle iz Italije tri strojne ptuške In 250 zabojev streliva v Valono. Nadalje je provizorična vlada naročila baje šest gorskih topov. OBSOJEN BOjUGA^SKI BRIGADIR. Sofija. 17. Včerai je vojno sodišče po devetdnevni obravnavi proti brigadnemu poveljniku polkovniku Petevu, ki je bil obtožen, da je zanemaril svoje vojaške dolžnosti v bitki z Grki pri Lahani. izreklo sodbo. Polkovnik Petev ie ob sojen na štiri leta ječe. na degradacijo in na izgubo državljanskih pravic. Izjava. Podpisani izjavljam, da preklicujem vse, kar sem govoril glede Simona Ogrisa in se obenem zahvaljujem, da ie odstopil od sodnijskega postopanja proti meni, Košnlk Jožef Na Savi. Jesenice-Fužine. dne 15. oktobra 1913. Sprejme se krojaški pomočnik za fino delo pri IVAN MAGDIC-U, Dunajska cesta štev. 20. v, znesku obrestute Ti« Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna y-) i krila, kostume, nočne ha- n I 11© lJe« Perilo, plašče, kožuho-vino in vse modno blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev, 9. Lastna hiša. Neprekosljlva v otroških oblekcah in krstni Opravi. 1 1 SolicLua. tvreajca,.----- ■" tilacija „JELEN“ . : Logatec :■='= Priporoča svoje izborne in na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor »LIKER JELEN« (sladki) »JELEN GRENČICA« azlične drugovrstne likerje: »HRUŠEVEC« »MALISOVEC« »VIŠNJEVEC« »MALINOVEC« »KUMNOVEC« kakor tudi vsakovrstna izborna žganja: »BRINJEVEC« »TROPINOVEC« »SLIVOVKA« ter vsakovrstni inozemski in tuzemski „RUM“, najfinejši ,CAJ" v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom. KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno Iz tovarne Postrežb« točna in reelnau Naročila sprejema rastlinska destilacija ..JELEN", imejitelj Anton Jelen ec v Logatcu. I K’dor „JELENA“ še ni pil, ne ve, kaj vs« je zamudili Čipkasto blago, čipke, uiožki, vezenja svila, posamentrija, gumbi, zaboti in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri In dobrega okusa v modni trgovini za dame P. Magdič, Ljubljana, &££$L Mizarstvo hthUani. I. Repše & Fr. Bezlaj v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 6 se usojata p. n. občinstvu naznanjati, da, sta, prevzela 2S- IParrzerjevo »al-zaratvo. — Prosiva za blagohotno naklonitev najinemu predniku izkazovanega zaupanja. Prizadevala si bova p. n. občinstvo vedno zadovoljiti z najboljšim delom in najnižjimi cenami. ■nfli Priporoča se domača najnovejša Ironfeiszcijsica- trg-o^Ian-ei Maček & Komp. Franca Jožete cesta št. 3 za nakup jesenskih in zim-■ kih novosti. ggE t--: Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Založniki c. kr. privilig. južne železnice. Solidna postrežb?. Najnilje cene. i N&zimmlo ii* Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel obče dobro znano : restavracijo Pn Perlesu I Prešernova ulica št. 9 poleg glavne pošte. Točil bom dobra razna pristna vina in vedno sveže marčno pivo ter razne likerje vse najboljše kakovosti. Izborna domača in češka kuhinja. Sprejemajo se alonentjc na brano in dobe primeren popust. — Na razpolago je ruski biljard in zaprto keglišče raznim društvom, klubom in družbam. Za veselice, shode, sestanke in zborovanja je na razpolago velik steklen salon, za majša zborovanja je pa na razpolago se« paratna soba. — Senčnat vrt in prostor za balincanje. — Gene nizke. Solidna postrežba. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Josip Prah, restavrater. JL * i««««MUWW■■■■■■■■■■■ ------ Potniki ------------- v severno ta Južno AMERIKO m vmeQo sedaj 1» po iirmnmE amotrftrid pragi AVSTROAMERIKANA Trst-\ewyork, Baenos Hres-Rf« de iaseirt ■KfaovajMra* kmpmM * švmm hMh«, dUtarttaa mw(l|m, tratile«*« taiajivoa, mm iHtarOi j* m w*ni pMAt pratoMM«, * doM t edtt do 30 dni je obresti prost. Cez 90 dni do 6 mesecev ae imajo računati obresti po • odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in ncer ie od 90 dni aaiacf. » i aa!2tte vloge sprejema dra&tvo vsak dan med aradnimi amari od S. sprtrnj do 12. dopoldne ter 2 popoldne €. zvečer. — Odpovedal roki so pri draitvu najprimernejši la samost vlog n. .boijia, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednoti Vaak član sajlaije zaapa svoj« pritaaak* svojemu zavoda. Načelstvo. ■>....... r. z. z o. z. sr.T se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri s Ljubljani. n Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča s dela. s Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-poslje brezplačno v najkraj-- sem času. :: is pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* je najboljši in najcenejši. Hlebi'po-1*75 kg vejjajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem!