DR. O. ILAUNIG: 40 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Sest vojakov je obstopilo v tem trenutku grofa Tatenbaha. »Grom in strela,« vzklikne ta, »zapreti me hočejo sedaj, ko mislim iti na Dunaj, da razkriJem vse načrte zarotnikov.« »Prepozno,« reče grajski stotnik ter stopi bližje. »Zakaj prepozno,« vpraša grof Tatenbah. »Ker je potekel rok milosti, v katerem bi moral krivec priznati svojo krivdo, se zglasiti pri cesarju in mu razkriti celo zaroto,« reče grof Brenner s povdarkom, »za vas je samo ena pot odprta, in ta pelje na SchlosSberg.« Grof Tatenbah je stal kakor okamenel in bled kakor zid. Ni mogel spregovoriti besede. Gledal je nemo po zborovalcih, kakor bi iskal pomoči, toda na vsakem ______ J« čital hladuost iu •trogogt. Nastali molk prekine grajski stotnik z ukazom: »Gospod deželni profos! V irnenu in na povelje notranjeavstrijske vlade izročam vam veleizdajalca Ivana Erazma Tatenbaha. Odvedite ga takoj na Schlossberg, kjer mu oskrbite varen zapor.« Giof Tatenbah dvigne glavo ter reče: »Ali je volja Njegovega Veličanstva, da se brez usmiljenja tako postopa z menoj?« Grajski stotnik ga ošvigne s strogim pogledom ter mu reče: »Kakor vam je znano, gospod grof, ima vlada Notranje Avstrije pravico zapreti veleizdajalca in ga izročiti sodiš.u. Tako veleva postava. Kaj bo ukrenilo Njegovo Veličanstvo, je odvisno od volje prevzvišenega gospoda vladarja.« »In moja žena in moj sin,« vzdihne grof z glasom, s katerega je zvenela ljubezen in skrb. »Za nje bo skrbela cesarjeva velikodušnost,« odvrne grajski stotnik hladno. Grof Tatenbah ni spregovoril nobene besede več. S sklonjeno glavo je sledil deželnemu profosu. Grajski stotnik je nekaj časa gledal z mrkim pogledom za odhajajočim grofom, nato se je obrnil k zborovalcem ter je rekel: »Kocka Je padla. Povelje državnega ministra je izvršeno. Težko dolžnost smo izpolnili, dežela pa je rešena.« »Naj bl Njegovo Veličanstvo milostno sodilo,« reče škof grof Hofkirchen, »nikdar nisem mislil, da bom doživel kaj takega v tej dvorani.« »Omahljivec je sam sebe upropastil,« pripomni grof Herberstein, »gorje tistemu, katerega najveCja strast Je .astilakomnost.« Ura v župni cerkvi je udarila ednajst. »Gospodje,« reče grof Brenner, vstane ter skrbno shrani oba Tatenbahova rokopisa, »ura je že pozna, seja je končana.« Molče se dvignejo resnobni gospodje ter odlde]o vsak na svoj dom, da si odpočijejo kakor drugi meščani, ki niso elutili, kaj se je zgodilo v tej no5i v dvoranl deželnih stanov. Proti Schlossbergu pa je stopalo več temnih postav, v sredi med njiml mož, ki je sedaj uvidel, kako se je uresničilo svarilo njegove žene. Toda bilo je prepozno. Njegovi neizprosni nasprotniki v Gradcu so ga dobili v svojo oblast, in vedel je, da nima pričakovati milostL Bridko je vzdihnil in zasolzilo se mu je oko, tisto oko, ki je gledalo vedno veselo v svet ter ljubilo življenje. XXII. Prekrižanl naSrtL Po svetu koder se cko ozlra, Razsaja maščevanje, srd, krivlc*, Mogočni brata slabega zatira, Trpl človeštva večja polovica. Stritar. Dunajska vlada je sedaj imela v rokah natanCna poročila in stvarne dokaze o pozameznostih zarotniškega načrta. Sklenila je prehitatl zarotnike, predno začnejo izvajati svoj načrt. Da zarotniki niso prej začeli z uresni.enjem svojega naCrta, je bil vzrok v needinosti, kl je vladala T njihovih vrstah. Vlada je izdala povelja, da se prisili ZrinJskega z orožjem, da se uda. Grof Brenner je stal pripravljen s svojo posadko, če bi hoteli Turki izvršiti vpad na Štajersko. General Spankau je imel vrhovno poveljstvo nad vsemi četami, ki so bile določene za boj zoper zarotnike. Imel je povelje, napasti Zrinjsktgs ter ga vladi privesti živega ali tnrtvega. Polki Portia, Leslie, Zeys, Kaiserstein, Jaques in Grann so bili pripravljeni za boj. GeneMl Spankau je šel z oddelkom dragoncev naravaost v Čakovec. Grad pa je bil prazen. Zarofniki so bili poučeni o tem, da je vlada dala z&preti grofa Tatenbaha ter da korakajo cesarski polki proti Ogrski. Zvedeli so to takoj, ker so imeli svoje poročevalce tudi na Štajerskem. Spoznali so, da je njihova stvar zgubljena, zato so mislili le na to, kako bi se rešili. Dil je neprijeten dan meseca aprila leta 1670, ko jo stopil v Čakovcu grof Peter Zrinjski v sobo svoje soproge. Ana Katarina Zrinjska je sedela bleda pri visokem oknu ter gledala zamlšljeno proti zapadu v smeri, kjer je Štajerska in v njej ječa njenega ljubljenega grofa Tatenbaha. Ponosna gospa je bila vsled ponesrečenja zarotniČkega naklepa vsa potrta ter je snovala v svoji glavi nove načrte. Jasno ]i je bilo, da mora predvsem v Gradec ter storiti vse, da reši Tatenbaha. Mogoče se ji posreči, da odpre vrata njegove ječe z zlatim ključem. Če se ji pa to ne posreči, je upravičena bojazen, da bi grof Tatenbah v slabotni omahljivosti izdal vse tajnosti zarote. Grof Frankopan j« prihitel s 200 mož ua pomoč. Ker moStvo ni dobilo redno izplaCane mezde, so se začeli puntati ter so deloma pobegnili. Na resen odpor torej nl bilo misliti. Zdajci je stal grof Zrinjski pred svojo aoprogo. Imel je na sebi velik plašč. Ana Zrinjska je videla skozi okno konje, ki so bili na dvorišču pripravljeni za njenega soproga In brata Frankopana. Grof Zrinjski Je dolgo gledal svojo soprogo, kakor bi slutil, da jo vidl zadnjikrat. Nemo je prlstopil, objel svojo soprogo, ji pogledal še enkrat v oči, jo prlvll krfievito k sebl, poljtibil na Celo ter rekel z zamolkllm glasom, kateremu se je poznala vsa notranja razburjenos.t. »Bog te obvari.« Ve2 ni mogel govoritl, nalahno se Je priklonil, obrnil in odšel iz sobe. Grofica Zrlnjska Je gledala za njim, ne da bi mogla spregovoriti besede. Bila je bleda ko stena, topo je gledala pred se ln nemo trpela. V solzah bi bila naSla olajšavo, pa tudi ta tolažba ]i ni bila dana. Grofa Zrinjskl in Frankopan sta medtem zasedla konja, da zbežita pred dragonci generala Spankau ter hitita preko Sigeta na Dunaj, da prosita za milost. nvt»\ Veliki zvon veličastne cerkve sv. Štefana na Dunaju je klical na dan 17. aprila v spomin na ustanovitelja verne Dunajčane v posvečene prostore cerkve. Takrat sta v veliki zgradbi nasproti Avguštincem, v palači grofa Nadasdyja, stopala dva moža resnega in bledega obraza po stopnicah počasno in nemo, kakor da bi jih. peljala pot na morišče. Bila sta to grof Zrinjski in obmejni grof Frankopan. Ko sta dospela na Dunaj, sta takoj hotela obiskati tretjega zaveznika grofa Nadasdyja, da se pogovorita z njim o dokončavanju podvzetja, ki se je ponesrečilo. Drugi dan bi šla k cesarju, da se mu podvržeta na milost in nemilost. »Kje je grof Nadasdy,« vpraša grof Zrinjski vratarja. »V svojem gradu Pottendorf pri Badenu,« se glasi odgovor. »Torej bova jutri zjutraj potovala v Pottendorf,« reče grof Zrinjski in ukaže svojemu strežaju, da naj ima jutri na vse zgadaj pvipravljena konje. Proti tovavišu obrnjen pa reeo: »Midva morava z vzliajajo-im Eolr.csm cclriniti tcr se zvečsr zapet vi'uiti. Vsaka ura jo v?-J likega pomena, seuaj J9 trcta porabiti vsak tvnd3 re _o prcpozno.« Pa bilo je vendar prepozno. Ko sta grofa Zrinjski in Frankopan drugo jutro na vse zgodaj zapustila sobe ter šla na dvorišče, da zajahata konje, jima je stopil naproti podpolkovnik mestne straže baron Ugarte ter je izjavil, da je njun prihod na Dunaj že znan in da bo njima viada nakazala stanovanje. Bilo ]e prepozno. Tudi za grofa Zrinjskeg* In Frankopana je pretekel določeni rok milosti. Odvedll so ju najprej v gostilno »fri labudu« na Koroški cesti, potem pa so ju ločili in zaprli. Grof Franjo Nadasdy, sodnik najvišjega sodišča, je medtem ostal v Potendorfu. Lahko bi bil pabegnil, pa kakor bi ga nekaj zadrževalo, je ostal. Še le 3. septembra je prišcl podpolkovnik Heisterskega polka grof Ursenbek s 200 dragonci, prijel grofa Nadasdyja ter ga dal odvesti najprej v njegovo hišo na Dunaju, potem pa v hišo deželnih stanov, kjer so ga zaprli v posebni, za to dolcčcni celici. Tako jc bil izvršen zapor vs.h zarotn^kov. Največjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da je dal grof Brenner zapreti grofa Tatenbaha sredi zborovanja deželnih star.ov; tudi ni ostalo prikrito, da je izdal grofa njegov bivši sluga Boltažar HibL Vsi veliki načrti, katere so zasnovali ogrski in hrvatski plemenitaši, da bi se otresli avstrijskega jarina, so bili s tem prekrižani. Vse priprave, ki so se že podvzeJe za izvedbo osvobodilnega načrta, so bile zaman. Zavezniki bo postopali prepočasno, deloma pa so biii needini med seboj. Ko so uvideli, da ni več rešitve, 80 se hoteli ukloniti, toda bilo je prepozno, igra Je bila zgubljena. XXIII. Na Schlossbergu. Zašto da umrem, kad ml vreme nijs, Mladost moju zemlja da pokrije . . . Hrvatska narodna. Minulo Je že več ko 250 let, odkar so sedcli strogi sodniki na cesarjevo povelje pod predsed8tvom kneza Lobkovica v tajnem svetu: Knez Dietrichstein, grofje Lamberg, Nostic, Martinic, Viljem in Boltažar Starhemberg, Auersperg, Sonches, Zinzendorf, Trautmannsdoi-f, Sprinzenstein, Konigsegg, baron Hocher pl. Hohenegg ter predsednik dvornega vojnega sveta Montecucculi. Nobenega Ogra ni bilo med njimi, kar je bilo Bnačilno za nepristranost tega sodišČA. Tajni svetniki so spoznali zarotnike kot krive. Bila je temna nofi od 27. na 28. aprila 1. 1671, ko so spravili grofa Nadasdyja iz deželne hiše na rotovž. Tam ga je prevzel mestni sodnik Moser. Drugi dan so mu cesarski komisarji naznanili smrtno obsodbo. Starec 64 let, bled in bolehen, je mirno poslušal obsodbo. »Vsa moč je od Boga,« je vzkliknil ter se je potrpežljivo vdal v svojo usodo. Prosil je, da bi smel voliti 10.000 gld. v blagor svoje du§e. Ko je opravil spoved ter prejel sv. obhajilo, so ga v četrtek, dne 30. aprila odvedli v mestno hišo, da ga usmrtijo. MeSCanske stražc so stale pred rotovžem, četa dragoncev je jezdarila po mestu, in oddetek polka Rio je stražil ob vhodu v mesto. Rotovž so obdali z verigami, da nikdo ni mogel blizu, pripravljeni so tudi bili gasilci, ker so se bali požiga. V mestni sobi je prebral mestni sodnik Ivan Moser grofu Nadasdyju še enkrat smrtno obsodbo. Grof se je vedel mirno in dostojanstveno. Njegov najljubši strežaj Gorffy mu je odprl s solzami v očeh jopič, mu uredil dolge lase ter zavezal oči. Nesrečni grof je sedel na 8 črnim prtom prevlečeni naslonjač. hx ko je sedmikrat zaklical ime Jezus in Marija, se je zabliskal nad njim meS krvnika Mihaela Langmanna in ponosni grof Nadasdy je izdihnil svojo dušo. Nato so pristopili trije možje, položili truplo v krsto ter ga pokazali z glavo vred na rotovškem mostu občinstvu. Zvečer so ga nesli k Avguštincem in odtod prepeljali v rodbinsko grobnico v Lakenhaus na Ogrskem. Cesar Leopold je dal brati nekaj tisoč sv. maS za dušni mir obglavljenega. Že 27. aprila 1671 je doSel baron Abele pl. Lilienberg z dr. Molvic v Dunajsko Novomesto, dal poklicati župana Eierl pl. Eiersberg ter gvardijana očetov kapucinov p. Otona ter jima naznanil obsodbo obeh grofov Zrinjskega in Frankopana. P. Oton je dobil nalog, da jih pripravi na smrtno uro, krvnik Peter Schultheis je prišel iz Odenburga, da izvrši sodbo, poveljnik grada baron Ehr od Pijiskega polka je imel skrbeti za red in mir med izvršitvijo kazni. Grof Henrik Mansfe.d, l;atcrermi }?. bilo :'"-ročeno nadzorstvo cbch obsojancov, je V._.l r? -r/ četrti uri popoldne zapreti mestnr. vrata, !>'•¦¦• Abele in dr. Molvic sta šla s palico in z rn?,'. spremstvu tajnika Podesta ter pet tajhih pkar-niških uradnikov v grad, da naznanijo nesrečnežem smrtno obsodbo. Grof Zrinjskl je prebledel, ostal pa je miren. Frankopan je tožil, da je še premlad in se §e ne more pripraviti na smrt, ker ima še mnogo opravkov; tudi je zadnji svojega rodu, zato vendar ne bi smelo biti, da bi že zdaj umrl. Prosil je milosti, da sme pisati cesarju, kar se mu je nazadnje dovolilo. Tako je pisal še 28. aprila milostno prošnjo na vladarja s podpisom: »Novomesto, torek, 28. aprlla 1671 ob enajatih ponoCi v sencl smrti. Fran Frankopan.« V pismu, pisanem v ItalijanšClni, je vzel slovo od svoje soproge Julije, ki je bivala tačas t Benetkah ter ji priporočil svojega ljubljenega strežaja Bernardina. Kakor pripoveduje zgodovina, je povzročll nek Frankopan smrt vojvode Friderika Prepirljivega, drug Frankopan pa je baje izdal zadnjega Hohenštaufovca. Ko jo obsojcni Fran Frankopan zaprosil mi^"ti, ga jo zasmehoval nek pisar tako-le: 7,k1. I-Tonradin, katerega je Izročil prednik 1 — <-.-¦>-;v gotovi smrti, je bil zadnji Štauli Friderik Prepirljivl ie bil aadaji Ba» i_i!Ufcui'-.an.«