FOLKNANDOVA PODOBA: ZGLEDI IN POSNETKI
Nataša Golob, Ljubljana
Nekajkrat sem že zapisala1 in še večkrat izrekla svoje trdno prepričanje, da je stiške rokopise iz pozne romanike treba gledati kot seštevek mnogih, različno šolanih rok in da o enotnem, salzbur.iko vplivanem iiumi-nacijskem slogu, ki naj bi ga gojila Stična,2 ne moremo govorili. Tudi če vemo, da so ohranjeni spomeniki iz srednjeevropske romanike »samo vrh naglo topeče se ledene gore*,3 da je v minulih stoletjih izginila množica ustvaritev, je bilo vsaj v zadnjem času objavljene toliko dokumentacije, primarnega in sekundarnega gradiva, da se zaradi omogočenih primerjav marsikateri spomenik pokaže v novi luči, v novih ikonografskih in institucionalnih povezavah, s spremenjenim vsebinskim in družbenim pomenom. Hans Emst Gombrich je v neki razpravi primerjal umetnino z draguljem, ki ima mnogo ploskev; umetnostna zgodovina, ki se jc v svojem razvoju opirala na t i pol oš ko, formalno, stilnokritično pa ikonografsko oz. ikunološko analizo, je vsakič odprla nov pogled na ustvaritev — denimo, da jc zbrusila novo fazeto. Pogledi se dopolnjujejo; vsak je izraz naše spremenjene občutljivosti in z vsakim letom tudi izraz pre tfnigačenega razumevanja preteklosti.
Mogoče je hotenje po dokumentarni brezhibnosti, ki je lastno iztekajočemu se 20. stoletju, sprožilo tudi vprašanja, kje so bile v srednjem veku postavljene meje med izvirnim delom, posnetkom, kopijo, kakšen je bil proces prenašanja likovnih vzorcev, kakšna jc bila tehnika memo-riranja (in pred tem pouka), ali so probationes pennde skice ali ne, kdaj in kako se jc izoblikovala zavest o avtorstvu in s tem povezanih posebnih
' Nataša Golob, Slikarski okras romanskih rokopisov iz Stične: dunajska skupina, ZUZ, XXV, 1989 (od tu. citirano Golob: Dunajska skupina), pp.37—55; Nataša Golob, Die illuminierlen Handschrillen aus dem Zisteizienserkloster Stična (SiMich): Die Gruppe der in der National- und Uni vers itatsbibliothek Ljubljana verwahrten Codices, Codices mamtscripti, 16, 1990 (v tisku).
! Milko Kos — France Stele: Srednjeveški rokopisi v Stovemiš Ljubljana 1931, pp. 1-34.
' 1713.7 j t uporabila M a i a R. Bisnianis v reflcktivncm pogledu lia metodo, ki je dobesedno sledila Saxlovemu načelu, zapisanemu v English Sculptors of the Twelfth Century, [.ondon 1954, p. 46: *ff one wants to understand what happened in the field during the twelfth century one must not da what most historians have done up to now; take the same loving interest in the last bit of Romanesque sculpture in a village church as in the great tympanum of Lincoln but select the few works which ure the milestones on the main road.. .* Mai a R. Bismanis, The Necessitv of Discovery, Gesta. XXVIU/2. 1990, pp. t IS—I2C.
3 zbornik	"
pravicah,4 ali je kodeks. ki se znajde na kopistovem pisalnem pultu original ali vzorčna knjiga, je L umetnikovi in podpisom prag anonimnosti zares odpravljen — plaz vprašanj s tem ni izčrpan in večina jih ostaja odprtih.
Pojem »izvirnika« s konotacijo originalnosti kol neprimerljivega dosežka jc poznala antika in povzela ga je renesansa;5 mi pa smo pri tem vrednotenju še vedno dediči romantike, ko je opevanje originala doseglo svojevrsten apodiktični vrhunec, in ta odmeva v (sijajni) predstavitvi Petra Bloch a: »Original je torej Kairos v dolgotrajnem procesu; ta ima po pravilu svojo pred zgodovino in čas učinkovanja, V predzgodàvirti umetnine je duhovni element močneje prisoten kol materialna realizacija. V idejni skici pridobi miselna igra prvo, bežno podobo. V osnutki t ali bozzettu gre za eksperimentiranje z materialom, v modelu, ki je najprej izveden v pomanjšani, nato v naravni velikosti, postaja material vse pomembnejši. Očarljivost teh oblikovnih stopenj jc vsebovana v neposrednosti in spontanosti duhovnih navzkrižij.«6 Spomeniki predroman-ike in romanske knjižna umetnosti,7 h katerim se obračam, so pred nami zvečine kot sklepna dejanja nekega ustvarjalnega procesa, ki mit zlasti »predzgodovine«, veljavne za sleherno individualno delo, ne poznamo. Za tekstovni del knjižne produketjt; so avtografi redki, osnutkov del Hu-gona od Svetega Viktorja, Petra Abeïài'da, Petra Častivrednega ali celo najvplivnejših avtorjev, kot je bil sv, Bernard iz Clairvauxa, ne poznamo, v najboljšem primeru so se ohranile lastnoročne glose v knjigah," ki so bile v lasti velikih duhov visokega srednjega veka, ali prepisi njihovih del, ki so nastali kmalu po avtoriziranem čistopisu.1"
*	R. W. Sheller: .1 Survey of Medieval Model Books, Haarlem 1963 (od tu citirano Sheller: Awrvev), p. 34, navaja, da je bil leta 1Î9S Jacquemart de Hesdin, veliki miniaturist na dvom Jesna de Berryja v Poiliersu, obtoien, da je i f. kolego ve itkatlc vzel »patrone*; »The indignation of Jacquemart
—	who knew himself to be innocent — as well that uE the victim, indicates that h ure a serious offence had been committed against the artist's cede, and justifies our equating pa t re n here with drawn prototypes that were the intellectual property of an artist or an atelier.«
' Edgar Zilsei: Die Entstehung des GenUbegriffcs, Tübingen 1926; Zilsel je
-	/nacilno za svoj čas — srednji vek kralkomalo preskočil in malone tisočletju ustvarjalnosti ni namenil niti odstavka, saj sc po poglavju o antiki takoj prične poglavje o renesansi, ln sicer po bežni pripombi, da sc j c tQ zgodilo t potem, ko je bila premagana fevdalna družbena ureditev srednjega veka;« p, 109.
*	Peter Bloch, Original — Kopie — Fälschung, Jahrbuch preußischer Kal-twrbesitz, XVI, 1979 {od tu citirano Bloch: Original -- Kopie — Fälschung), p. 43.
izraz »knjižna umetnost* uporabljam na tem mestu kut oznako za kodeks kot celoto, v kateri je /druieno delo več posebnih strokovnjakov, zlasti tistih, ki so povečini imenovani kol magister menibranacéus, anctor, script or, calli grafa, leti ris ta, ill tunina t or itd.
*	Prim. Bernhard Bischof!: Mittelalterliche Studien, J 111, Stullgart 1981.
*	Doslej Se ni bil objavljen podatek, da je bil v stiski biblioteki kodeks z zgodovinskim besedilom, to jc Gesta Friderici, kj jo je v polet ju 1158 dokončal briiinski ikof Otto (von Freishig}, ki je umrl malo pred letom 1160. Besedilo je pomembno kot uradna s tau lovska zgodovina, posvetil pa jo je svojemu nečaku Friedrichu Barbarossi. Posle i je veljalo, da je najstarejäi prepis ohranjen v kodeksu, ki je kot Ms. lat. IS-tOS shranjen v pariški Bibliothèque Nationale in je datiran v čas okoli 1200. Ta dataeija je nedvomno pravilna nil osnovi paleografske analize in razvojne stopnje
34
Nas pa sedaj zanima predvsem slikarski del, iluminadja in miniatura, — Kadar srečne okoliščine nanesejo, da lahko oko spremlja, p al vitice v dekorativnih incijaiah ali sledi nihanju gub na oblačilih protagonistov, ki oblikujejo odrske scene v svetih prizorih, se pri mnogih odličnih delih kar ne vprašamo, kakima je bila pol do nastanka: pred-risba je tako tenka, da se pod barvnimi nanosi skrije, ali tako natančna, da se obrobna poteza s tušem uleže natančno čeznjo, Vidimo predvsem enakomerno in vselej zanesljivo izražanje, mojstrova roka variira — verjetno podzavestno, kut da gre za trilčke na islo temo — izbrani vzorec, katerikoli pač že, Sele ob listanju rokopisov, ki so bili namenjeni vsakdanji, ne praznični rabi, vidimo, kako se je Huminatorjeva roka učila. Dvakrat, trikrat je začela linijo, ki naj bi bila kitica — in včasih je drugi, spretnejši lettrista izpeljal listo, kar vajencu ni š!o.ie Prav ti, šolski, začetniSki poskusi so dokumenti, ki razkrivajo, kako so zorele ideje: ob umanjkanju študija po naravi so taki popravki ¡ahko bili spontani izvili domislic, ob izgubljenih »šolskih« pripomočkih — predstavljamo si lahko nekaj let trajajoče vaje le ob skrilastih ploščicah ali voščenih tablicah — so take skice, ki ne skrivajo vloženega truda, pred-stopnja do p od uho vije nt* ustvaritve.
T. i, »skicirke« iz romanike — menda jih ni dosti več kot kakšnih dvajset — praviloma ne vsebujejo risb, ki bi bile skice po naravi v dobesednem pomenu besede, torej Študije; so predvsem zbirka pre risanih rešitev, že ustvar jenih umetnin, torej tnemo, ki ga je lastnik »skicirke* hotel imeti ob sebi in so zatorej zbirke vzorcev." V njih je vsebovan
kaligrafskíh i niči ja I, Z enaku me iodo I a Ii ko uvrstimo nekdanji sliški kodeks, ki je kol Cod. Guelf. 206 Hehnst, v woifenbiittelski H erzog-August-Bibliothek, v čas okoli 1175. Rokopis se v vseh prvinah ujema z rokopisi ms 13, 14 in 8/1II i7. ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice 1er s cod. 659, 756 in 75S iz dunajske Österreichische Nationatbiblíothek. V stiíki knjižnici je bi! torej prepis pomembnega, malone sočasnega besedila (äteli bi ga lahko za znamenje privrženosti cesarju!), ki jc bržkone najstarejši ohranjeni izvod. Za pariško Gejic Friderici p rim.: Christian Väterlein (ed.): Die Zeit der Stau fer. Geschichte — K tat si -- Kultur, Altes Schloss & Kunstgebäude, Stuttgart 26. März — 5. Juni 1977. 1 : pp. 242—243, II,: sL165 [r, k.], O sliškem Cod. Guelf, 206 Heimst, sem na kratko spregovorila na tX. kolokviju, ki ga je pripravil Čutni lé international de paléographie latine, Biblioteca A pus i oiic a Vade ana. 20—22 septembre 1990.
" Podobno iskanje dokončne oblike kol za ornamentalne in figuralne inici-iale ali íiríe vzeli slikarski okras (v mislih imam cod. 7/3, 116, 702, 691, tí 1, MIS itd. v österreichische Nationalbibliothek) poznamo tudi pr i nastajanju arhitekturnega okvirja, ki so ga le izjemoma narisali prostoročno, povečini pa s pomočjo Ses tila in ravnila: tako so v pergamentu včasih Številne luknje, ko je Skriptur iskal pravo mesto, da je s Scslilom zarisal lok /a arkade kanonskih tabel (cod. 2182), /a popise bratovščin (cod. 5111. y.R kalendarije (cod. 2 ¡82, 792 itd,), za t on al ne povezave (npr. v besed i lili Boecijeve De música, cod. 51) itd.
11 Na splošno je v medievistični umetnostni zgodovini šc vedno ostala dokaj ne natančna raba terminov »skicirka«, ^knjiga l'ïorccv« in «knjiga modelov«. Pred stoletjem je Wilhelm Vögc Se zapisal: »Es gab Malerbücher« [W. Vöge, Eine deutsche Malerst h ule um die Wende des ersten Jahrtausend, Westdeutsche Zeitschrift für Geschichte und Kunst, 7, 11391, p. 378) in danes je v nemščini razlika med »Musterbuch», »Skizzcnbueh", »Vorlageblatt« itd. jasno začrtana. Jasno je postavljen tudi prenos funkcionalne vloge iz srednjeveškega mil jeja v renesančnega (p rim. zlasti Ulrike Jenni, Vom mittelalterlichen Musterbuch zum Skizzcnbuch der Neuzeit, Die Parier und der schönc Stit 1350—1400. Europäische Kunst unter den Luxemburgern.
dobršen de i srednjeveške tradicije, tako v Formul i ran ju detajlov kot v orkestriranju več protagonistov v ikonografsko zaokroženi stavek. — Seveda smo s tem prezrli vse liste načine prenosov, ki niso zbrani v zvez-čičih vzorcev: v slovitem snopiču pergamentnih listov, ki jih kot cod. 507 oz, kot Knjigo vzorcev iz Reina hranijo v dunajski Nacionalni biblioteki, so po ley vzorccv poklicev,12 okrasnih vzorcev za tlakovce in slikana okna, okrasnih abeced itd. tudi vzorci različnih upodobitev živali in listuih vršičkov. Za nas je zanimivo, da na fol. Sv vidimo med drugim dve upodobitvi fantastičnih živali (si, 1):" v prvi vrsti levo je orel z luskinastim kačjim repom, v drugi vrsti desno je gritón, oba pa sta vrstnika živali iz stiškega cod. 685 iz iste dunajske zbirke (si, 2). Narisani so kot ku-stode, dekorativne oznake na koncu snopičev; za primerjavo vzemimo an i mal i č no k us to do ob koncu tretjega kvaternija. To je četvero nožno bitje, ki ima nekaj potez skupnih z obema predstavnikoma iz Reina; vendar o vplivu na stiski kodeks ne moremo govoriti, ker je nastal približno dve desetletji pred Knjigo vzorccv iz Reina in je avtonomno delu, pripadajoče občemu okusu, občim krasil ni in tokovom,
Ker bi bilo mogoče zastaviti vprašanje, ali bi iluminator oz. skriptor, ki je v letih 1175—11 SO soustvarjal stiski cod. 685, v poznejšem življenju za svoje potrebe ali kot vizualno podlago za delo v domačem skriptoriju zbral nekaj likovnih utrinkov in jih nanizal na pergamentih te knjige vzorcev, naj krog primerjav razširim, Na fol. lov Knjige vzorcev iz Reina (si. 3) je ob šestih živalih tudi enajst brstnih vršičkov — to so izmišljeni vitični zaključki, z bogato nazobčanimi robovi, bisernimi dlanmi, pestič-nimi nastavki, nesimetričnimi prevoji in pregibi, s širokimi listi, ki se ob vertikalni osi odpirajo v simetrično pahljačo itd. Več kot pol stoletja poprej pa naj bi v vzhodni Švici nastali listi s figuralnimi, geometrijskimi in listnimi vzorci, ki so skupaj z besedilom Liber officialis vezani v eno knjigo in so kot ms. ¡12 hranjeni v biblioteki benediktinskega sumos Entia Einsiedeln (si. 4).H Te risbe naj bi nastale v domačem Einsiedelnu in zatorej z reinskimi listi ne morejo bili tesno povezane, četudi je presenetljivo, kako zrele, fantazijsko r aztgranc so cinsiedelnske risbe za leta pred 115Ü; po svoje so objektivno naprednejše od reinskih vzorcev. — Očitno to ni bila edina »vajenica«, vsaj v svojem prostoru v bodenski cerkveni pokrajini ne. Četudi so tako formulirane listne rože. z razigranimi zavihi in poiskano simetrijo pred 3. četrtino J2. stoletja redke, pa jih izjemoma najdemo v nekaterih alzaških kodeksih, vendar pa je pomembnejša rdeča nit, ki se je iz tinsiedelna nadaljevala v benediktin-
Schniitgen Museum — Kunsthalle, Köln 197» lr.k.1, 3, p. 139—150). Zdi se. da se terminološki zaplet v anglosaški Soli nadaljuje; nejasnosti pogojujejo tudi nerazčtičena stališča med konceptualnim in pereeptivnim ter tradicionalnim in subjektivnim v visokem srednjem veku (mdr. Hugo Huchtbal: The »Musterbuch* of Wolf enbiit tel and its Position in t ha Art o j the Thirteenth Century, Wien 1979, zlasti pp. 13—17).
11 Franz Unterkireher v komentarju namiguje, da gro v risbah na fol, lv—2.v za prikrite upodobitve dvanajstih mesecev; Reiner Musterbuch. FaksimileAusgabe im Origirtalfonnat des Musterbuches aus Codex Vindobonensis 507 der österreichischen Hationalbibliothek. Kommentar: Franz Untcr-kircher. Graz 1979,
11 Prim. Golob: Dunajska skupina, pp.49—51.
' Albert Bruckner: Seriptoria Mudil Aevi Helvetica. Schreibscludcii der Diözese Konstanz. F, Stift Einsiedeln. Genf 1943,
36
skem Engelbergu. Tokrat ne gre za vzorce, za liste predlog: listne rože so vsajene v telo i niči j al.1* Anonimni vzorec, oblikovni mémo je dobil svojo končno vlogo.
V stiškem cod, 757 je na zunanjih robovih folijev razsutih nekaj motivov takih mnogolistnih vrhov (sl.5);14 na enem fbliju sta bila tudi po dva motiva, in čeprav gre za bežne risbe, v njih razpoznavamo prepričano (ali že kar naveličano) potezo risarja. Listne rože pa se — narisane v več različicah — dovolj skladajd S pretanjenimi predlogami iz Reinske knjige vzorcev, da sorodnosti kljub poenostavljeno oblikovanim listom ne moremo prezreti. V istem stiškem kodeksu so tudi inicijale z listnimi kronami, ki se skladajo s skico: motiv se razvija in nadaljuje iz osnutka v dokončno rešitev, živi iz istega ritma smelih zamahov peresa in v skorajda nepretrgani obrisu i liniji razraščena pahljača listov je suvereno napolnila votlo telo črke (si. 6).
Imamo torej vzorce na »listih predlog« in izdelane vegetabilne ini-cijale oz. vzorce in praktično uporabljene fantazije v obliki kustode: povezav se ne da zanikati, a z dokumentom, s podpisom in datumom tudi ne podpreti. »ielja po stabilnosti ni nikoli preprečila menihom, da ne bi potovali,« piše François Masai. »In knjige so od nekdaj blago, ki se jc pravzaprav stalno premikalo: kupovali so jih, posojali, zamenjevali, podarjali, izgubljali in kradli, tako svoje dni kot sedaj. Od tod izvira včasih nepremostljiva težava, da bi od podatka, v kateri knjižnici je bila knjiga svoje čase spravljena, prišli do skriptorija, v katerem jc nastala ..
Zlasti posojanje kodeksov v 12. stoletju je Še vedno premalo raziskano, a mikavno področje »bilateralne kulturne izmenjave«, ki z vsakim kroniškim izpisom prinese tudi očarljive anekdote iz samostanskega in skriptorijskega življenja. Znano je pismo, ki ga je admontski škof GottFried poslal med leti 1150 in Ii55 v Tegernsee: »Dragi prijatelj, prosim te, če ml iz slavne knjižnice tvoje cerkve posodiš kakšno knjigo, ki je pri nas nimamo: tako bi naše pomanjkanje knjig zaradi vaše podpore iz obilja ne bilo več tako hudo in naša ljubezen do vas bi bila še večja. Nikar ne izgubljaj dragocenega časa in mi hitro pošlji knjige, da jih prepišemo.«14 Po svoje je ganljiva jeza bibliotekarja Rcinerja iz St. Laurenta v Ardenih, ki jc pisal — potem ko je leta 1182 požar opustoSÎI samostan — svojemu kolegu Friedrichu v bližnji Stave-lot: »Nisi mi poslal nobene tolažbe. Nobenega pisma mi nisi poslal. Kot da v Ardenih ni ovac, koz ali telet, katerih koža je ponavadi za pergamen:... Mogoče pa tudi osla nimaš, da bi Tvoje pisanje ponesel do nas? Mnogi se danes zavarujejo tako, da na pot pošijejo po več oslov. Ce se bojiš roparjev, ki jih tod mrgoli, potem mi svoje knjige
l! Albert Druckner: Scriptoria Medii Aevi Helvetica, Schreibschulen der Diözese Konstanz. VI il. Stift Ettgelberg, Genf 1955: prim, Surrten 6 in Sarnen 13, Samen, Bibliothek des Kollegiums, tabla XVII.L
* Gölob: Dunajska skupina, pp, 51—52.
" François Masai, Le manuscrit à miniatures, Ari mosau et arts anciens du Pays de Liège, Liège, septembre — octobre 1951 [r. k.] (od tu dtirano Masai: Art mosgtt), p.71. 11 Paul Bubcrf: Beschreibendes Verzeichnis der illuminierten Handschriften in Österreich. IV. Saud: Die aluminierten Handschriften in Steiermark. I. Die Stiftsbibliolheken zu Admant und Voran, Leipzig 1911 (od tu citirano Buberl: Steiermark), pp. I—2 s starejäü literaturo,
37
pošlji po siili; te pa opravi tako kot gabaonitske odposlance, ki so s svojim žalostni m videzom še pri sovražnikih vzbuditi usmiljenje, ln spomni se Boeeijevih besed: .Po po L ni brez prtljage prepeva plod tatom. Vs 2elja po knjigah je bila povsod, pri predstojnikih samostanov in pri bibliotekarjih, pri pišočih in razmišl jajoči h, pa tudi pri pre-številnih lakomnežih iz vseh družbenih vrst, saj mnogi ureki, ki naj bi tatu prinesli smrt in pogubo v peklu, iz kodeksov samih govorijo o njihovi visoki materialni ceni.
Če je izposojanje kodeksov potekalo na visoki ravni zlasti cerkvenih institucij, pa je v tem časti pri nastajanju kodeksov sodeloval ccl sklop družbenih povezav med samostanskimi skriptoriji in posvetnimi obrtniki, nastajanje pa se je odvijalo v dialogih mod velikimi cerkvenimi predstojniki in umetniki; v skript or i jih so se mešali poslovni dogovori o vrsti črk, velikosti in odličnosti okrasja, o barvah in pozlati ter dogovori o pastirskih navodilih, razpravljalo se je o teoloških vprašanjih in o političnih načrtih.31
Admont in Tegennsee sta bila v sredini 12. sloletja prijateljsko in cerkveno politično povezana samostana, vendar je slug vsakega skrip-torija različen: Tegcrnsee je bil dokaj odvisen od skriptorija pri salz-burškem stol ničnem kapi 11 ju in na Henrenchiemseeju, zato ga zaznamujejo bogati kronski brsti in malo barve.51 V admontskih rokopisih pa prek stičnih točk s salzburškim sv. Petrom — oz. njegovim skripto-rijem — odkrivamo v mehkih dvojnohrustančastih listih nekaj več navezanosti na sicdnjerenski stil; pogrešamo, recimo, za salzburško ¿olo značilno zrcalno simetrijo, bleda modra in bleda zelena barva nista odločilni prvini za opredelitev pripadnosti skriptonju pri sv. Petru v Salzhurgu.11 Ce bi hote!i admontsko knjižno slikarstvo v 2, polovici 12. stoletja opredeljevati na osnovi cerkvenopol i ličnih povezav, bi se struktura vplivov stalno podirala: cod. 511 iz dunajske Nacionalne biblioteke je kroniški zvezek admontske kongregacije in po paleograf-ski analizi sodeč, bi najstarejši vpisi sodili v sredino 12. stoletja. V arkadnih prostorih so imena samostanov različnih redov, ne le benediktinskega, ki mu je pripadal Admont, iu so še cistercijani, premon-stratenci, avguštinski korarji — kolikor se brez poglobljenega študija izkaže pri navedenih lokalitetah — in kakor na fol-2r pod dvodelno arkado preberemo (Archiepisoopi ei episcapi de chora salzburgense), so menda našteti zvečine samostani, ki so bili na jugovzhodnem ob
" Jacques Stiennon, Miniaturmalerei, v: S. Collon-Gevaert, J. Lejeune, J.Stien-no m Romanische Kunst an der Maus in 11., ¡2. und 13. Jahrhundert, Brüssel 1962 (od tU citirano Stiennon: Miniatnrmale.ri'i), p, 118.
rn Stiennon: Miniaturmalerei, p_ 119SS, Med najbolj slovitimi primeri, kako večplastno je bilo nastajanje kodeksa (seveda ne preprostega prepisa) in kako jc oh redakciji liiurgičnega besedila sodeloval zbor učenjakov (tu (?re za hebraistiku in eksegptiko). je Biblija za drugega eiteauxskega opata Slepharui liardinga.
11 Elisabeth Klemm: Die romanischen Handschriften der Bayerischen Staatsbibliothek. Teil l. Üic Bistümer Regensburg, Passau und Salzburg, Wiesbaden im
" Bubcrl: Steiermark, sl.32, 35, 38, 39, 42. Za sočasne külnskc rokopise priin, Joachim M. Plotzek, Zur rheinischen Buchmalerei im 12, Jahrhundert, Rhein und Maas, Kunst und Kultur 800—1400, 2, Schnütgen Museum, Köln 1973 [r. k.] (od iu katalog citiran: Rhein und Mails), p. 314 (sl,17), za poznejšo lazu istega tipa vitic prim. [5.320 (si. 30),
38
močili salzburške nad škofije: AdmunL, Seckau. Vorau, Berchtesgaden, Rein, Stična (Siiinh), Millstait, Sankt Florian, Lambach, Vetrinj, Heiligenkreuz, Zwcttl, Krka, Labot i Id,
Slikarski okras kodeksov iz naštetih samostanov pa bi že ob naglem pregledu razkril, da se stilna vplivanja pršijo daleč vstrart od poti med ¿lan i ca m i admomske kongregacije in da so prisotne prvine, ki segajo ija do Hildesheima, Liesborna, Verduna, Normandije, pri čemer bližnjih (Passau, Priifening) niti nI treba posebej poudarjati.
Mogoče ta svoboda, izražena v precejšnjih geografskih razdaljah, pomaga razumeti tudi povečini svoboden odnos v kopiranju kodeksov. Iiuminirani rokopis z vsemi svojimi elemcnli je bi! likovna predloga v polnem pomenu besede in kot tak je bil kopistu na vol ju bodisi za skrajno togo povzemanje ali samo kot izziv, kjer je s subjektivno odločitvijo sprožil proces spreminjanja.14 S lcga stališča se delo srednjeveškega. kopista ne kaže kot enosmiselno početje; če drugega ne, nam odpira vprašanje, kje so meje med slepo in ustvarjalno kop i j o,K Vendar je presenetljivo zgolj naše gledanje na proces v skriptoriju, ko sicer od sodobnega umetnika pričakujemo, da je svoboden in radoveden, da stalno išče nove poti, kar nekam presenečeni pa smo, če te lastnosti spoznamo pri mojstrih, ki so delali pred osemsto, tisoč leti.K Ko obrnemo pergamentne liste stiškega cod. 650 in na fol. 62v, vidimo inicijalo z upodobitvijo tedaj že pokojnega opata Folknanda (sL 7),-t se lahko vprašamo, kaj torej pomeni njegova podoba. Dokler nimamo pred seboj nedvoumnega vzora, ki mu je skušal iluminator
11 0 podobnem vidiku je za o tons k o umetnost pisala Florentine Mil the rich; izhajala je iz političnih vplivov gorzwlunyjevske reforme in poudarila, da »bi bilo težko dokazati, da so bile poti in smeri umetnosti enake kot pri cerkveni reformi...« Florentine Miitherich, Ottoman Art: Changing Aspects, $ Indies in Western Art: Romanesque and Gothic Art. Acts of the Twentieth International Congress of the History of Art, Princeton 1963 fod tu citirano: Studies in Western Art), 39, zlasti p. 36. O tej svobodi pove marsikaj detajlna analiza: Tilmann Buddensieg, Egberts linkes Knie, Intuition unci Kunstmssenschaft. Festschrift Harms $warzenski, Berlin 1973, p. 101 —114. Humorna pripomba avtorja, da trenutno »Fa! ten-KunStgeschichte« sploh nima vel j a ve (1), pa seveda ne zmanjkuje pomena te metode pri osvetljevanju nekaterih, tudi povsem zgodovinskih vidikov kulturnih in civilizacijskih tokov,
: Gombrichova trditev, da »je v zgodovini umetnosti dosti slogov, ki se izražajo le s pomnijo izgotovljcnih in zapotiuijenju prilagojenih kod, da so slogi, kjer se umetnik nauči pri svojem učitelju, kako naj upodobi goro ali drevo, ali volička ill osla pri Svislih po dobro p res k ui eni formuli...«, je seveda pretirana, ne oziraje se, ali gre za srednjeveško ali — denimo — baročno umetnost (Gombnch je seveda al udiral na srednjeveško umetnost, ker je misel podprl / upodobitvijo Rojstva z altenber škega oltarja, ok. 1340). Izključena je časovna in geografska dinamika v umetnosti, smoter in cilj upodobitve, celo umetnikova svobodna izbira, s Čimer se vsiljuje koncept apriorne ncustvarjalnosii. Prim. Hans t-rnst Gombrich, Visual Discovery through Art, 1 he Image and the live. Further
Si tidies in the Psychology of pictorial representation Oxford 1986, p. 16.
■ Prim. Hanns Swarzenski: Monuments of Romanesque Art. The Church Treasures in North-Western Europe, London 1953 in recenzijo, ki jo je prispeval Meyer Schapiro v Arts News; I,I V/5, 1955, pp.44, 59, 60. Na to kritiko je Swflrzcnski odgovoril v prispevku: The Role of the Copies in the Formation of the Styles of the Eleventh Cenlury, S/(«frVi hi Western Art, pp. 7—18.
Golob: Dunajska skupina, pp. 44- 4$.
39
zvesLo in v vseh podrobnostih slediti, ne moremo govoriti o kopiji. Mislim, da jc ta inicijala sicer seštevek več tradicionalnih elementov, ki so povedani na nov način, a se da zgledu slediti do regionalnega £axiä£a in skupine spomenikov, če že ne do umetnine same; seveda pa je tak rezultat kot tudi nekaj zunanjih okoliščin povzročilo, da je mesto te inicijale v romanski ihiminacijt nekoliko nevsakdanje.
Besedilo se na foi. 62 v prične s his torizi rano inieijalo O: »h isto r iz irana« je zato, ker ima lastno ikonografsko vsebino — torej ni preprosta »na sel j en a k inicijala — in nam podoba opata govori, pripoveduje o neki življenj s ki zgodbi, historii. (»Gesta« v dobrem pomenu besede pa je sporočena v besedilu, ki ga beremo na odprtih straneh knjige: gesta je več let pred smrtjo opravljeno naročilo, plačilo in darovanje kodeksa v obče dobro,)" Vendar je v tem tipu historične inicijale izrazit tudi podzavesten element tradicijc: v razvoju knjižnega okrasa je del or namen talnih črk sprejel v svoje slikovno polje človeško figuro in si skozi strukturo znaka izmenjal sporočilo, izraženo v tekstu. Zgodilo se je, da je — denimo — Kristus na križu postal odsli-kava črke T in inherentni nosilec vsebine besedila Te igitur na začetku maSnega kanona, črka O (v soslednju tudi Q in v manjši meri mi nuskulni D) pa jc dobila večplastno simboliko lastne podobe: to jc nadaljevanje antičnega medaljona, ki nosi v svojem objemu portret (imago clipeata), lahko je odsev kozmološke implikacije (Kristus v mandorli, zemeljska obla pod njegovimi nogami, mutulus figura rotunda itd.) in telo črke je mnogokrat ie ponovitev avreole, ki openja protagon i s tovo glavo. Folknandova črka O ni istovrstna z namigi na vesoljsko dimenzijo avreole, po formalni plati pomeni zgolj enega od poznih korakov tistega razvoja, ki je dosegel zrelo obliko že na pragu med merovinško in karolinško iluminacijo. Folknandova črka je sestavljena iz trupov dveh zmajev; v sklopu knjižnih okrasov iz romanike ni prav velik odstotek inicijal, kjer je telo črke v celoti nadomestila upodobitev živali. Ta tip inicijale se je sekundarno razvil iz vitičnih črk; gre za ornamcntalni tok, ki se je uveljavil vsaj v prelomnem Času med pozno antiko in zgodnjimi oblikami krščanske ikonografije in je vi t i ca postala okvir za figuralni motiv (spomnimo se na porfirni sarkofag Konstante, hčerke Konstantina Velikega), zlagoma pa se znašel tudi na straneh iluminiranih rokopisov. Ker je na prehodu iz 10. v I! stoletje postajala v iiuminaciji vse vplivnejša risarska smer z Jasnimi obrisnimi linijami, ki je v ospredje postavljala ornamental no komponento (in se je odrekala realističnim tendencam in poskusom iluzionizma), jc zoomorino-vegctabilni okvir postal čvrsto določena kulisa, ki je nase prevzela tudi nekatere poteze preteče, demonične atmosfere. Pri tem so prav aspisi, zmaji in baziliski prevzeli negativni vidik in so se v drznih prevojih in ^naturalističnih zasukih spreminjali v dele črk, splezali po telesu črk ali sc preplet I i v osupljive, groteskne vzorce. Dovolj nenavadno pa je, da je njihova prisotnost redkokdaj ikonografsko natančno opredeljena, da liüres vemo, kateremu negativnemu
w Za tipe inicijal prim.: Otto Pacht: Book tli um ¡nation iti the Middle Ages. An Introduction, New York 1984, pu^kivje u inicijalah (p.45ss.) in zlasti p.77ss.; Otto Mazal: Buchkunst der Romanik, Graz I97fl, /lasti p.37ss,; Jürgen Gutbrod; Du- Initiate iti Handschriften des achten bis dreizehnten Jährhunderts, Stuttgart 1965-
40
vidiku upodobitve ali pripadajočega besedila so namenjeni. Ponajvečkrat so samo podrejeni razpoloženjski tok. ki opominja na zmago božje besede nad bitji, ki so bizarni predstavniki iz sveta brez milosti.^
Vitični ornament, ki jc zapolnil ozadje med Folknnndom in obodom Črke v svoji barvni in strukturni podobi zanikuje vse, kar poznamo kot izraz cistcrcijanskc umetnosti v času prve klasike.w Seveda je imenitna risba, polna je duhovitih rešitev, kako napolniti ploskev ozadja, vendar ima v sebi zametke poznoromanskega manierizma: gre za preigravanje že znanih listnih oblik, ki jih dopolnjuje nekaj tujih, geometrizirajočih prvin.
Folknand sedi na imenitnem sedežu, pravzaprav prestolu, ki je oblikovan kot kamnitna arhitektura, z izdolbenim arkadnim motivom v spodnjem delu in z medalj on skim in bisernim nizom pri vrhu. Tudi sedežna ploskev je poudarjena z iiUamranim osrednjim delom, icz pa jc položena blazina, ki z značilno obarvanimi polji in dekorativnimi križci namiguje na dragoceno okrasno blago. Na prvi pogled nič nenavadnega. Vendar je treba pregledati repertorij upodobitev liga časa, da se zavemo, da je na takšnem arhitekturnem sedežu smel sedeli Kristus kot vladar ali sodnik, Marija v vlogi matere božje, kraljice nebes ali v zamenjavi z Eklezijo, na začetku 12, stoletja je takšen prestol izjemoma pripadel tudi personifikaciji Modrosti, ki ima zaradi zamenljivosti s Teologijo in Filozofijo implikacije božanske narave,31 tudi evangelisti so dobili podobne, včasih kar na arhitekturne kulise spominja joče prestole51 — potem pa se spisek »upravičencev^ pravzaprav izteče Celo ccrkveni očetje ali veliki avtorji kot Izidor Seviljski, Alkuin itd. so največkrat morali sesti na lesene klopi oz. na faldisforije, če so bili hkrati zaznamovani s svojim škofovskim ali opatskim naslovom.
" V tem smislu jc treba razumeti tudi večino vegetabilno-zoomorfnih inici jal v stiških rokopisih, seveda pa so izjeme; npr. v ljubljanskem m,s 7 je na iol. 57v inicijala T, kjer je na vrhu golob sv. Duha in je s tem zaznamovan začetek življenjepisa sv. Bernarda; ali v rti i- 8/¡V' je na začetku JI. knjige Bernardo ve M or aha in Job, ki govori o življenju v raju, črka I in skozi njeno razcepljeno telo se pre lika kača: kot bi se ovijala okoli drevesa spoznanja,
w O slogovni pripadnosti lega tipa vi ličja bi lahko ponovila že znano, namreč da ima precej skupnega z nemškimi skriptoriji. Naj vnovič poudarim, da se je tudi v tem primeru izkazalo, da cerkvenopolitifine povezave ne veljajo kaj prida; vilice s le inldjale se še najbolj skladajo z vcgetabil-nim okrasom kodeksa, ki je danes v oxfortiski Bodleian Library kot Cation. LitUfg. 340- Podal «k. da je iz benediktinske opatije Moggio pri Vidmu, zaznamuje le poprejšnjo biblioteko; skriptorij je nedvomno bolj kiilnski ali liegeois, nikakor pa furlanski. Otto Pacht — Jonathan James Graham Alexander: illuminated Manuscripts in the Bodleian Library Oxford, I, German, Dutch, Fit-wish, French and Spanish Schools, Oxford 1966, kal, HO; Golob: D litin j ska skupina, pp.46—+7, op.27.
" dre 7a dela, kot je Boecijeva De. consolalione philosnphiae, kjer je filozofija opisana kol kraljica vseh znanosti, pa Alkuinova De dialectica, kjer je filozofija sestavljena iz fizike, etike in logike, za delo Alana z Otokov Anticlaudiaiuis, kjer je Filozofija opisana kot Prudcntia, za Hortus Deli-ciarum Herrade iz Landsberga, kjer filozofija vodi svobodne umetnosti itd,
" Tu vidimo zlasti v rokopisih Adine skupine in zaradi prenosa tipa se take prestolne kulise pojavljajo v večjem delu knjižnega slikarstva, ki pripada reichenauski o tons k i Soli.
41
V letih, ko je romanska umetnost v svojem odkrivanju nove men tati te te segla na vrh razvoja in sprožila preobrat V duhovnosti in zavedanju pozemskega življenja, se je tudi v tem, zunanjem zaznamovanju posameznikove odličnosti po kazal preobrat. Med zgodnje primere novega individualizma, če smem tako reči, bi uvrstila kodeks Vila SiittCti Agerici, kjer je opat Stephan upodobljen, ko sedi na arhitekturnem sedežu — to je sicer preprosta kompozicija treh blokov, vendar gre za pomemben spomenik, saj je opai v času upodobitve šc živel, kot dokazuje kvadratni nimb.11 Potem se upodobitve kar nizajo, tako da smemo reči, da sc je preobrat zgodil še pred iztekom II, stoletja, in sicer v mozansko-srednjerenskih krajih: to pa je tudi za nas pomemben podatek. Na eni strani zalo, ker je prva skupina stiskih menihov prišla iz alzaškcga Morimonda, iz sosednje pokrajine torej, kjer so sc zbrali cistercijanskcmu redu naklonjeni moški; prišli so iz različnih krajev, predvsem iz porenskih, ker je bil Ebrach v območju srednjega Rena pomembno izhodišče za redovno kolonizacijo in njegova pi~va filiacija jc bil štajerski Rein, ki je bil stiŠka matična hiša iReinM pa je spet le nekaj ur hoda oddaljen od benediktinskega Admonta). Osebna navezanost in redovna povezanost s temi srednjeevropskimi pokrajinami je prvo in drugo generacijo stiških cisterciijanov vodila v mnogih pogledih, v estetskih in umetniških pa že zato, ker je v tem času dosti benediktincev iskalo bolj asketskega življenja, kot ga je celo reformno gibanje iz benediktinskega Gorzeja in Hirsaua moglo dati. Na drugi strani pa je med mozanskimi samostani in južnonemškim prostorom ("zlasti ob Bodenskeru jezeru ter v širšem salzburškcm in regensbur-škem območju) bilo izjemno živahno prehajanje ustvarjalcev in umetnin in tu se jc dokončno izkazalo, da pomoč laičnih umetnikov pri nastajanju rokopisov ne more biti občasna, pač pa trajna oblika sodelovanja. Tudi to jc prišlo do izraza v stiških kodeksih, a o tem nekaj vrstic pozneje.
Vračam se k motivu prestola: bolj kot jc na prvi pogled videli, je priifeninški skriptorij v letih okoli i 160—1165 pomenil odločujoč zgled na vrsto rokopisov. V kodeksu Izidorjeve Etimologije sta na zgornji polovici naslovnega folija »portreta« Izidorja iz Scvilje in njegovega prijatelja Braulija iz Zaragoze*5 ki je to enciklopedijo redigiral in poskrbel za »objavo«. Učenjaka sedita na podobno oblikovanih prestolih kot Folknand, k lesarski okras in intarzije ju povzdigujejo nad običajne kamnitne klopi, blazini sta prevlečeni t. vzorčastim blagom.
>J Rokypis sud i med najstarejše spomenike verdunske iluminacije in je — kot je značilno za večim > kodeksov, s katerimi se začenja samostojna skriptorijska pol - precej grobo, preprosto delo, le useha upata Stephans je odličnejše risarsko delo; puč prispevek gostujočega učitelja iz spodnjega inuzanskega območja. Za ilustracijo gl.: Anton Lega er (ed.): Ornament a Ecclesiae. Kunst wirf Kultur der Romanik. Katalog zur Ausstellung des Schniitgen Museunis in der Josef-Haubrich-KiuiSthalle, Köln I9U5 [r. k.] i od m citirano Örriaiuetitü Ecclesiae^ 1, kat. B 34, p. Verdun, Bibliothèque Municipale, Ms, S, fol.lv, pred 1084, ko je opat Stephan umrl. Père M. A.. Dî mi er, O. C. S.O., Moninond et sua empire. Mémoires de la Société historique et archéologique t Je J^tngres, V/.V 195e). zemljevid s kronologijo iiliaeij, prod p.4i>.
Za ilustracijo gl.: Otto Fischer: Geschichte der il rutsch vn Zeichnung umi Graphik, München 1951. si..11,
42
Prufening je bil v ¿talnih stikih z Admontom, to odlično šolo, ki je dala avstrijskemu in južnonemškemu prostoru od 1540. leta dalje nekaj najuglednejših škofov, opatov, bibliotekarjev — in z njimi tudi svoj normativni zgled. Vzporedno s priifeninško Etimologijo je v Admontu upat Gottfried (1138—1165) pisal svoje Homeliae in jesta, ki so danes hranjeno v samostanski biblioteki kot Hs. 58* Na fol. 3r (si, 8) je upodobljen opat, sedeč na prestolu, s knjigo v rokah in golob sv. Duha se spuSča k njemu. Prestol je v osnovi sestavljen iz ravno klesanih blokov, vendar ima v spodnjem pasu arkade, iz katerih se ol ¡stana veja v loku poganja proti vrhu in zapolujuje ozadje med Gottfriedovim hrbtom in obodom črke C. Kolikor vem. se ni nikoli poprej v rokopisih iz teh krajev vitica iz podnožja prestola tako v i bas to uvila, da bi s svojo linijo zabrisala resnični videz prestola in ustvarila vtis čašasto razširjajoče se sedežne ploskve. Prav to pa se zgodi pri Folknan-dovem prestolu, ki se zaradi dekorativ nega bisernega in medaijonskega niza ujema s priifeninšku šolo in njenim smislom za preffnjeni detajl, z admontskim vzorom pa je sprejel čašasto linijo stola ter harmonično povezanost med obodom črke in »po r tre to m« osebe, med abstrakcijo prestol ovc arhitekture in organsko mehkobo vi t it. S tem je bila vzpostavljena mreža razmerij, in to ni povsem običajna večplastna povezava, V tem pogledu jc inicijala s Folknandom sorazmerno neposredna dedinja admontskega — in nekoliko manj priifeninSkega — knjižnega slikarstva.
Ustaviti se moramo že pri ustvaritvi, ki je po dimenzijah majhna, po kakovosti pa vrhunska in odpira nove vidike o povezavah Stične z Evropo. Gre za medaljon z upodobitvijo sv. Severina (si. 9), ki je bil del skrinj as tega relikviarija tega svetnika, gre pa za kčilnsko-cchterna i ko delo iz časa tik pred 1099: pred zlato ozadje je postavljen bogalo strukturiran prestol, z okrasnimi zobci in biforami v spodnjem pasu, pa s koniolno razširjeno osnovo za sedežno ploskev.37 Mislim, da smemo ta medaljon šteti za vzporedni zgled pri oblikovanju dveh stiških inicijal, omenjene G [mniumj s Folknandovo podobo na fol. 62v iu inicijale O [voniam] 1 upodobitvijo neznanega opata na fol. 26v.M Relikviarij sv. Severina je bil v istoimenski matični cerkvi v Kolnu — ob svoji sakralni vlogi — javno dostopen sklop vsakovrstnih oblikovnih predlog, nekakšna »knjiga vzorcev«. Medtem ko je arhitekturni prestol po svoje odmeval tudi v (Admontu in) Stični, pa sc zdi, da jc
GL Ruberl: Steiermark, pp, 40—42, Dr. Johanncs Tomaschek. biblioteka r Arhiva in biblioteke samostana v Admontu, ine jc v osebnem pismu (19.9. 1990) obvestil, da so se pojavi!i dvnmj v avtorstvo Ciuttfricda 1. kot pisca pridig v cod. 58, s čimer je postala vprašljiva ludi osebnost tnoiu, ki je v obliki avtorske podobe vključen v Črkovno polje inicijale C na fol, 3. Dokler nebo stroka, ki raziskuje teološke tekste i/ 12. stoletja, nedvoumno ovrgla Gottfriedovegu prispevka in mogoče imenovala resničnega avtorja, naj ta pripomba pomeni, da pogojno ohranjam staro nominacijo. — Kolegu dr. Toma scheku sem za prijazno opozorilo iskreno hvaležna. " Ta tip prestola je vplival m dr. na t. i. »p rc stolni pečat« kolnskega nadškofa Friedricha 1. iz let 1105—IlOii: prestol je arhitekturno razčlenjen, ima biserni niz in je čašasto razširjen, Prim, Rainer Kallsiiitz. Imagines et signa. Romanische Siegel aus Kottt, Ortutmenta Ecclesiae, 2, kal, 118. si. na pp. 25, 28. u Prim, Golob; Dunajska skupina, si, 15,
43
lasno tenko risbo gub, ki jo ustvarjajo grebeni celičnega emajia, sLiski iluniinator, ki jc ustvaril inicijalo Q v. menihom, narobe razumel: skorajda pre risal jc polovico padajoče poti draperije, drugega snopa pa ni znal posneti in je ustvaril — žal — neskončna nerodno figuro z brezupno praznim obrazom,
Podoba sedečega Folknanda je sicer boljša kot upodobitev opata na fol. 26v. Zlasti jc boljše obravnavanje draperije, kjer so gube halje izrisane v tenkih vzporednih potezah rjavega in črnega tuša. Fol k nan-dova halja je obravnavana v dokaj svojevrstnem du k t usti; tako zavih-njenega roba ob širokih rokavih in sesvitkanega zasuka ob stopalih bi med nemškimi rokopisi zlepa ne našli, zato pa lahko razberemo, da sc Gotrfriedovo oblačilo ponaša z enakimi zasuki, cclo motiv gub, padajočih od kolena proti čevljem, sledi istemu ritmu, Tudi to najbrž ni naključje.
Da Folknandova veličastno poudarjena figura sega če/, obod črke, ni odraz neuke roke. Bila je dovolj spretna, da je pretehtala kompozicijo črke tako, da je obod črke stekel za Fulkmmdum v višini temena in čez spodnji rob njeguve meniSke halje. Drzno bi bilo trditi, da je to siljenje figure čez rob črke značilno za skriptorije, ki so posejani v pasu, sega jočem od Altencampa in Kolna na zahodu do Gandersheima in HiSdesheima na vzhodu, bržkone pn nekaj podobno zasnovanih i ni-cijal vendarle kaže na kompozicijsko posebnost tega območja (si. I O).'5 Ne da se v prveni hipu reči, ali je Folknandov obraz zares ponesrečeno delo. Nedvomno gre za risbo, narejeno po naročilu, ki mu risar v vsem ni bii kos. Odgovorov na vprašanje, kdo jc risal Folknanda in po katerem vzoru, sicer ne vem, lahko pa opozorim na nekaj drugih potez.
Prej omenjena prufeninška Etimologija Izidorja iz Sevilje je i.e vpisana v seznamu knjig in drugih dragocenosti tega samostana; ta kodeks je datiran z letnico l^S40 in na posvetilnem listu (fol. .iv) jc narisanih več zaslužnih mož tega samostana {si. M). Opozorim naj na opata, ki sta upodobljena znotraj okvirja in zaznamovana z napisi ERBO ABBAS ter EBERH{ardusj ABBAS. Čc za pomoč vzamemo inicijalo P iz stiškega cod. 7 58 (fol. ISOr) z Dunaja/' se izkaže, da gre za podobni obrazni tip: obrv sc potegne v linijo nosa, ki sc v dvojni gubi zaključi nad povešenimi brki. ti pa so risani z dvojno poševno črto in lasje v valovili, senčeni liniji segajo proti čelu. PriifeninSka risba jc dosti kvalitetnejša od upodobitve meniha v cod. 758: ker pa
" Rokopis z Avguitinovjmi Sunmmes je v /enskem benediktinskem samostanu Larnspringe pri Gandershcimu meti leti 117S in 1191 napisala kano-nikinja Ermengarda; obraz sv.Avguština je drugačen in tudi detajli rok in draperije sc s Folknandovo podobo ne sklndaju, za nas pa je zanimivo siljenje figure tez rob tn tudi pedum se^a prek oboda, tako kol pri Folknandu. Opozoriti vetja, da se listni vrhovi po oblikovanju in žarka-stem senčenju skladajo s tistimi miciialami iz stiškega sklopa kodeksov, k t jih poslavljam med dela srednjenemško šolanega lluminatorja. Podatki o rokopisu so povzeti po: Wolfgang Milde: Miitelalterliche Handschriften de> licrzog August Bibliothck, Frankfurt am Main 1972, p, 108. * Tudi danes sta rokopisa skupaj, vendnt v munehenski Baverische Staals-bibliolliek; E / i m olog i a fit m hhrum ima signalu™ dtn 13031, popis zakla» dov pa cbu 13002. " Golob r Dunajska skupina, si. 21.
44
je (a rokopis i več elementi — tudi s tipom vitičja — povezan s cod. 605, se je ireba za trenutek, ustaviti. Priznati moramu, da je Folknan-dov obraz risan po enaki kodi, da so iste obrazne poteze (obrvi, nosa, brkov, t on z ure) hotele oblikovati tudi Folknandov obraz, vendar enaki elementi niso dali enakega rezultata. Kaj pa smisel za upodabljanje resničnosti? Ali bi lahko govori i i o prestopu iz ubčega tipa v realizem?
Iz tega obraza seveda ne izvemo, kakšen je bil Folknand v resnici: to zanimanje hi bilo pogojeno z našimi merili resničnosti, portretnosti, prepoznavnosti, identitete. Pred nami je kriptoportret davno umrlega zaslužnega moža in v visokem srednjem veku naj bi kriptoportret pomenil »splošno redukcijo človeških potez na nivo tipa, norme.«Ji Folk-nandova identiteta je zagotovljena z dvojini; s pastirsko palico, ki je atribut njegovega položaja v cerkveni ureditvi, in z imenom: »Jaz, sedaj že rajni katoličan Folknand, namenjam to knjigo obči rabi.« Le kdo bi njega dni rekel, da kaj manjka pri spoznavanju Folknand a?
Sociološko gledano, je pred nami portret cerkvenega dostojanstvenika, v smislu osebne kronologije je kriptoportret, ki je na-stal kakšno leto po njegovi smrti, funkcionalno pa je dedikacijski portret, pri katerem je ob umetnostnozgodovinski (zlasti stilnoanalitiČni) oceni treba vedeti za veljavno razpoloženje javnosti v času nastanka kodeksa: dedikator je v obče dobro storil hvalevredno dejanje, Bog pa njegov obraz vendar pozna in upodobitev v kodeksu darovalca samo simbolično zastopa." Vsej poljubnosti navzlic — saj ne moremo reči. da v Folknan-dovem obrazu razberemo njegovo resnično starost v času naročila in
" Amanda Tom lili San: The Mcdiaevat Face, National Portrait Gallery, Washington, 1974 [r. k.], s.p. (p.5?)
" Sigfricd H.Steinberg & Christine Stemberg-von Pape: Die Bildnisse geistlicher im d weltlicher Fürsten und Herren. I. Teil: Von der Mitte des 10. bis zum linde des 12. Jahrhunderts, Leipzig 1931, p. XV. in opozorilo na p. XVII, da je v 12, stoletju /lasti v kodeksih strogih elunyjeveev značilna natančna reprodukcija hierarhičnih znamenj.
Ta knjiga se po esej i Stičnem in sintetičnem uvodu spremeni v nekakšno nanizanko avtorjema dostopnih spomenikov, kjer je vsaka upodobitev dobila odstavek ali dva. Od kod avtorjema navedbe o Folknandu in Slifni, ne vem, gre pa za nekoliko svojevrsten skupek podatku v o t. i. zgodovin s ki h okoliščinah; v njih za Folknandovo podobo sicer ni prostora, vendar odlomek posredujem v celoti:
»Unter den Kärntner Her/.ögen stand auch die Herrschaft Kiaän, aus deren Benediktinerklos ter Sittich wir das Porträt des Abtes Folknand (auch Aldcprand) besitzen, der zwischen 1150 und 1 ISO nachweisbar ist — als sein Todestag gilt der tf. Dezember H30, Uber seine Persönlichkeit ist Näheres nicht bekannt, doch gibt die Geschichte des Klosters Anlaß, dort eine Kunslübitng zu dieser Zeit anzunehmen. Krain verdankt seine Bedeutung den Spanheime™, die im Lande Klöster, welche zugleich ali Grenzfesten gedacht waren, gründeten. Sittich, das älteste und bedeutendste, an der Stralie von Laibach nach Volkermarkt, äst 1134 vum Patriarchen Pilgrim von Aquileia {1132 bis 1161) aus dem Hause der Grafen von Kärnten und von den Herren vun Weichsel bürg gegründet worden, Die Gründung Sittichs — wie übrigens aller Krainischen Kloster — steht also in erster Linie unter landesherrlichen Gesichtspunkten. Wir dürfen de m nach die Kunstübung dort in Zusammenhang bringen mit dem Aufblühen Kärntens, Dali auch baulich zu Abt Folknands Zeiten das KlosteT gewachsen ist, beweist eine Urkunde aus der Zeil zwischen 1164 und 1IS0. wo von M au rem aus fernen Gegenden die Rede ist und einer der Künstler mit Namen ¡ienannt wird. Fs handelt sich wohl um französische Künstlei, die über Nordiialien hierher gewandert sind.« op. eil. pp-78—79.
45
plačila kodeksa — pomeni vsaka dcdikaeijska podoba tudi zaobljub no podobo in s tem korak v smeri religiozne ustanove.1*4
Smisel za dokumentarno resničnost je z našega zornega kola omejena tudi zato, ker smo premalo pozorni do vseh detajlov, ki jih marsikdaj ne znamo več brali v smislu njihove izvirne izpovednosti," In smisel za realizem jc bil v tem času trdno prisoten, treba se je zamisliti nad natančnimi detajli frizur, oblačil, orodij mučeništva itd ,4" tudi vire za umetnost srednjega veka je treba brati, kako bi si sicer lahku lahko razložili naslednji odlomek: ieta H2S je William of Malmesbury v Gesta pomifictim Angforum za leto 1099 vpisal, da jo Anselm, poznejši cantertauryjski škof potoval iz Kima v Lyon: »Pa ni mogel po poti, ki je peljala naravnost, saj so sporočili, da je (protipapež) Wibcrtus naročil slikarju iz Rima, naj na (leseno) ploščo naslika (Anselmovo) podobo, zato da bi bil njegov viden znan in se ne bi mogel skriti.«47 Tipizacije si ob tako določnem stališču o »znanem videzu« seveda ne moremo predstavljali, žal pa lahko samo ugibamo, kaj si je leta 1125 kdorkoli predstavljal kot tako portretno resničnost, da je bila naslikana podoba osnova za prepoznavanje popolnega tujca. Mar tudi vidimo sedaj povsem drugače?
Na isti strani kot Fulknand je na spodnjem rubu risbica »Nikolaja« (si. 12),4* ki se v prošnji obrača navzgor — h kumu? K Folknandu, da bo posredoval tudi zanj, nesrečnega občana srednjeveškega sveta? Ali k vsepovsod prisotnemu Bogur ki bo ob pogledu na to Avguštinovo knjigo o svoji državi pač pogledal Ludi na ubogo paro? Nikolajev obraz je povsem drugačen kot Fulknandov, A ruke je nedvomno risalo isto pero. To so roke močnih dlani in dolgih občutljivih prstov, ki se lahno dotikajo odprtega kodeksa. Fnake ruke ima tudi »Engilbertus« (si. 13);M njegova in Folknanüova desnica sta kar enaki (¡11 celo sistema vzporednih, kapljičastih gub na oblačilih se ujemala), Vprašanje je, zakaj je Folknandov obraz tako drugačen: ali je risar z nakazovanjem vdrtih ličnic in globokim senčenjem ob nosu hotel poudariti svojevrstnost Folkn an davili obraznih potez?
Navsezadnje sla » Nikolaj« in »Engilbertus« prikupna mladeniča; prvi je resno zadržan, nekam skeptičnega obraza s široko odprtimi očmi, drugi je malo bolj sproščene nature. To vidimo in verjetno ustreza možni resničnosti. Vidimo pa tudi to, da sta oba bila laika:
" Adolf Reinle: Das stellvertretende Bildnis. Plastiken und Gemälde von der Antike bis ins J9, Jahrhundert, Zürich — München 19S4, p. 116; Eva Lachner, Dedikalionsbild, RDK, IH, Stuttgart 19.54, slp. 1189 ss.
" Ulrike Bergmann, Prior omnibus auior — an höchster Stelle steht der Stifter, Ornamenta Ecctesiae, 1. pp. 117—148.
11 Sigrid von Borries — Schulten, Zur romanischen Buchmalerei in Zwiefalten: zwei Illustrationsfolgen zu den Heiligenfesten des Jahres und ihre Vorlagen, Zeitschrift für Kunstgeschichte, 1989, 4. pp.445—471, zlasti 460—163.
" Otto Lehmann-Brockhaus: Lateinische SchriftqueBen zur Kunst in F,ugta>id, Wales und Schottland vom Jahre 901 bis Zum Jahre 1307, 3. Band, München 1956, p. 187, no. 5840: »Necque enim rectum iramitem teuere potuit, quod ferebalur Wibertus (antipapa) pictore Romam misso, imaginem eins (Anselmi) in tabuila pingi weisse, ut quocumque se habitu effigaret, non laterei.«
11 Golob: Dutiajska skupina, op.2S.
" Golob: Dnnajska skupina, pp, 49—50,
46
dolgi lasje (ne tunzuia) in srajca oz. halja (ne meniško oblačilo) pi> menijo zanesljive atribute. Prav tako koL v teh dveh podobah je veliko dokumentarne vrednosti vsebovane tudi v tistih avtonomnih upodobitvah pisarjev v dunajskem cod. 685, ki so bodisi kot kleri£ki ali laiški soustvarjalci sprejeli vlogo kustod na koncu snopicev (sL 14); toliko različic pričesk, tonzur (s poganjaj očim i lasmi), srajc z vsakovrstnimi obrobami, preklopi itd. se zvrsti, da ne moremo dvomiti, da se za vsako upodobitvijo skriva neka oseba, neko življenje, značaj, okoliščine. O avtopsiholoSkih nagibih bi pri teh podobah težko govorili, ne moremo pa zanikali prisotnosti spominskih, tudi avtobiografskih nagibov, saj sta vsaj »Nikolajeva« in »Engilbertova« podoba nastali kot zavestna, hoten a zapisa.w
V bremenski Knjigi perikop Henriku IILsl sta pod arhitekturnim okvirjem, ki pomeni skriptorij, upodobljena menih in laik, diug ob drugem, kako vsak svojo mizo ustvarja svuj del kodeksa. To je nedvomno pomembno opozorilo, Ko je H, Usener ob Bibliji iz Stavelota!! dokazoval delež in pomen zunanjih umetnikov pri nastajanju srednjeveških rokopisov, sc je slišalo kar neverjetno, da v visokem sred 11 jem veku bistveni del pri umetniških ustvaritvah ni pripadel klerikom; sedaj vsaj za srednjenemSko, mozansko in francosko umetnost več nc dvomimo, da so menihi prevzemali tekstovni del opravil, zlasti zapisovanje epislol, pisanje po nareku, pripravo avtografov, pa korekture in rcdakeije, »profani« sodelavci pa so prevzemali predvsem večino prepi-sovalskega in slikarskega, krasi I nega dela.iJ ln ker so sc selili za plačilom, so se slogovne meje v Iluminaclji vse bolj zabrisovale, 7. večjim laiškim deležem v vendarle predvsem nabožnih besedilih se je hitreje megli la ločnica med posameznimi redovi in njihovim odnosom do umetnosti.-'4 Tudi to je eden od vzrokov, da je v siiikih rokopisih tako malo »čiste«' cistercijanske monokromnostl,
Prav ti avtonomni portreti sekularnih sodelavcev, ki so se v sklopu stiskih rokopisov upodobili in podpisali tako prepričani vase, daje tej skupini kodeksov poseben odtenek: vprašanje umetnikove samozavesti, individualnosti in anonimnosti pridobi s tako dokumentarnimi »avlo-portreti« posebno mesto. Nit koliko je upodobitev menihov pri delu.,i
Lue Mena Je: Avtoportret i> znfhodnem slikarstvu, Ljubljana 1%2, zlasti p, 23 ss.
" Bremen, Universitätsbibliothek, Ms. bit, fol, 124 v. M. K. H-Usener, Die Miniaturen der Bibel von Stavelot. Actes du XVII Congrès international d'histoire de l'art (Amsterdam, 23—31 Juillet 1952) La Haye 1955, pp. 207—211.
1 Masai: Art mvsan, pp. 6K ss.
" Walter Cahn, The Rule and the Book: Cistercian Cook Illumination ¡11 Burgundy and Champagne, Munasticism and the Arts (T. G, Verdon — J. Daily, ed.), Syracuse (N.Y.) 19S4, zlasti p, 155 ss.
Johannes Jahn, Die Stellung des Künstlers im Mittelalter, Festj>ube filt Friedrich Bülow zum 70. Geburtstag, Berlin i960, pp. i5l—168; Heinrich Klotz, Formen der Anonymität und des Individualismus in der Kunst des Mittelalters und der Renaissance. Ces ta (Essavs im Honour of Sumner MçKnigtii Crosby), XV, 1976, pp. 303—312; Hu raid Keller. Kunst ¡erstolz und Künstlerdemut im Mittelalter, Festschrift der Wissenschaftlichen Gesellschaft an der Goethe Universität Frankfurt, Wiesbaden 1981, pp. 191—219; Anton Legner, Illustres manu s, Ornamenta Ecclesiae, I, pp. 187—230.
47
tudi navedb, kolofonov, posvetil, kroniskih vpisov za samostanske in laične mojstre ne manjka, vendar i/ nobene meni dosegljive kataloške zbirke ali dokumentacije romanskega knjižnega slikarstva ne poznam podobne portretne galerije. Marsikaj seveda še ni objavljeno, celo dokumentirano ni, vendar sodim, da je prav ta družba mojstrov, ki so ustvarili stiske rokopise, precej nenavadna na prizorišču romanskega or bis pic t us.
Ob koncu 12. stoletja je bilo vzdušje v Evropi bistveno drugačno kot v dneh karolinške renesanse, Kmalu zatem, ko se je odmaknilo leto 800, je užaljeni mojster v sanktgallenskem spriptoriju zapisal: »Oni nescit seribere non putat esse laboremn: »Tisti, ki ne zna pisati, pravi, da to ni delo.« V istem skriptoriju je tristo let pozneje njegov kolega zaključil knjigo precej bolj sproščeno: »Prudens quisquis lector, volumen cum lege ris i stud, seri p tor i i m peri t o veniam concede deposcO C t eradere quod superest eL nun pegriteris aptare quae desUnt.«54 Po naše bi rekli: »Pametni bralec, ki bo knjigo prebral, bo neizkušenemu pisarju oprostil, odvisno izbrisal in manjkajoče dopolnil,« Ta sproščena predstavitev, pa tudi resnost do svojega dela Sploh ni daleč od renesančnega nastopa: als ich kann — naredil sem tako, kot /nam.
Prav te sklepne besede laliku prenesemo na kodeks, ki je nastal poldrugo stoletje pozneje. Med platnice tolikokrat navedenega cod. 650 iz Dunaja je spravljeno besedilo A vguš trnovo De civitate Dei, ki so ga do leta 1347 prepisali v Bistri. Kolofon rokopisa iz Bistre — ki je sedaj kol ms 2 hranjen v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici'7 — nam sicer sporoča, da je delo naročil prior Herman in ob medaljonski upodobitvi na fol, 3 r (si. 15) je v liste vpleteno ime iluminatorja Nikolaja, vendar s tem izvemo samo del resnice. Bistrski kodeks je glede avtolikega deleža skrajno problematično delo, pri čemer seveda ne dvomim v korekten prepis besedila sv. Avguština, Medtem ko bi tip leksture s svojo stopnjo lomljenosti potrjeval letnico 1347,^ pa je slikarski okras nedvomno delo dveh popolnoma različno razj niši j u j oči h iluminaturjev. Pretanjeni fleuronttde v črkovnem polju inicijal je ustvaritev moderno
Oba citata sta vzeta iz knjige: Johannes DufL Mittelalterliche Schreiber. Bilder, Anekdoten und Spruche aus der Stiftsbibliothek St, Gallen, St. Gal len. 1961, pp. 32—33.
" Za osnovni kodikoloSki popis p rim.: Kos — Stele: Srednjeveški rokopisi, pp. 58—66.
'' Opozorim naj na cod. 4214 iz dunajske Österreichische Nationiilbibüothek, ki je tudi datiran 1.147 in SC oh njem omenja Nicolaus Slamser, ki je bil kanonik iz Neustifta pri Brixnu, rokopis pa je bil dokončan pri avguštinskih korarjih v Seckauu na Štajerskem. V ¿o nenatisnjenem prispevku österreichische Buchschriften des 14. Jahrhunderts (Comité international de paléographie latine, (X colloqulo, Biblioteca Apostol La Vaticana, 20—22 sei-lembre 1990. lipkopis p.22) pravi üito Mazal: »Bemerkenswert ist hier, daß ein Südtiroler Chorherr in einem Sieirischen Skriptorium arbeitet; ein deutliches Beispiel für die Wanderung von Schreibern und den Informationsfluß des Spatmiltdallers « Kolegu dr, Mazalit se zahvaljujem, da mi je dovolil citirati svoja spoznanja še pred natisom. — Preden hi rekli zadnjo besedo o korelacijah nie d Bisiro in Secfcauom oz. Brixinoni, bi bila potrebna podrobnejša analiza.
48
izšolanega neznanega, neimenovanega mojstra, ki je začel slikarski okras in jc kodeks v celoti izdela! v skladu s sodobnimi tokovi gotske ilumi-nacije v sredini 14. stoletja; kmalu zatem, leta 1347, pa so to sijajno celoto »dopolnili«. Poklicali so Nikolaja, mojstra težke roke, ki jc moral slediti stiškemu cod. 650. Tako je rokopis iz. Bistre po vzoru iz Stične dobil na fol. 2 v tridelne arkade,^ na fol. 56 v inicijalo O s kopijo podobe opata, na 108 r je romansko vpiivana inici jaJa P z vzpenjajočim se psom, na 155 r jc črka S, ki jc preprost posnetek zoomorfne inicijale iz stiikega rokopisa,"' sledi pa še vrsta drugih, dobesedno povzetih inici-jalnih motivov. Tu naj poudarim !e že omenjeno medaljonsko upodobitev: ni treba posebej ugibati, pa v sv. Avguštinu prepoznamo poenostavljeno Folknandovo podobo (.si. 7), na desnici, s katero tako graciozno drži pastirsko palico, je celo na enak način stegnil mezinec. Na odprtih straneh knjige seveda ne morejo biti zapisane tiste besede, ki so ob Folknandu sporočale o njegovi hvalevredni daritvi, sedaj piše: Mise-raatur fesfri otmiipotens deus. Amen. Gre za citat Avguštinove misli. V me dalj on s ke m obodu je nad svetnikovo glavo napisano Sanctus Aitgu-stinus, spodnji del pa zapolnjuje titulus: Domihus Hermannus prior hoc opus fieri iussit. Tako torej izvemo, kdo kleči ob nogah cerkvenega očeta: prior Herman je nerodno obrni! glavo navzgor in položil roko na odprto knjigo, kjer piše: Obsgcro te ara pro me ara pro tuis. Drža telesa, knjiga — vključno z nakazano izboklino hrbta — Hermanu je vse to posodil »Nikolaj« (si. 12} iz stiškega cod. 650. In tako kot se je stiški pisar s spodnjega roba folija menda obračal k Folknandu kot posredniku, se je sedaj priur Herman obrnil k sv. Avguštinu.
Medal jonska upodobitev v bistrskem De civitute Dei je združitev dveh samostojnih podob iz stiškega De civitaie Dc-i in spričo zavestnega ponavljanja likovnih elementov lahko govorimo o zavestnem kopiranju.
Medtem ko smo ob stiških inicijulah in celo ob vcgetabilnih in zoo-morfnih ku s to d ah Lih ko videli, da pripadajo istemu duhovnemu svetu romanike kot rokopisi v širšem evropskem prostoru, je bistrski rokopis postal v teh kopiranih detajlih anahronistični posnetek; nc le zaradi skromnega slikarskega znanja, predvsem zaradi neskladnosti — ikonografske in stilne — z duhom svojega 14. stoletja. Dosežek pa je zgovorna priča o velikem vplivu plemenite romanske iluminacije, s katera so se ponašali rokopisi v stiški biblioteki.
DAS BILDNIS DES ABTES FOLKNAND: VORBILDER UND NACHAHMUNGEN
Viele mittelalterliche Handschriften weisen zugleich eine doppelte Rulle auf: einerseits stellen sie eine endgültige und vollendete Arbeit, die für den Leser bestimmt ist, dar, andererseits aber eine Vorlage, nach welcher der Kopist neue Codices schuf. Mancher Codex nahm unter sein« Dcckeln
Nataša Golob: Arhitekturni elementi na naslovnicah srednjeveških rokopisov, Ljubljana pp. 14—15. w Golob: Dundfska skupina, si. 14. Raziskovalna skupnost Slovenije mi je s podelitvijo štipendije spomladi 1990 omogočila raziskavo stiških in drugih romanskih rokopisov na Dunaju in v Wolfcnbuttlll; del raziskovalnih spoznanj pomeni pričujoči članek. Raziskovalni skupnosti Slovenije se ta podporo I epi j zahvaljujem.
4 Zbornik	®
auch s,g. autonome Zeichnungen auf, die als Skizzen, Entwürfe entstanden und auf eine passende Einbeziehung in den Illuminationsschmuek warten, können aber auch Nachbildungen von bereits ausgearbeiteten Lösungen sein. Im Codex 685 aus Stična (Wien, österreichische Nationalbibliolhek) sind mehrere Zeichnungen von phantastischen Tieren enthalten, die als dekorative Kustoden verwendet sind, offenbaren aber eine eindeutige Verwandtschaft mit dem Reiner Musterbuch (Cod, 507, Wien); hier sind die Darstellungen von verschiedenen Tieren und Biat (krönen auf gesonderten Blättern versammelt mit offensichtlicher Absicht, als figurale Grundlage und als Hilfsminel dem Meister oder den Mitarbeitern im Skriptorium zu dienen. An den Rändern des Codex 757 aus Stična sind Blattkronen abgebildet, die sich sonst mit den Mustern aus Rein oder Einsiedcln vergleichen lassen, kommen aber auch in demselben Codex aus Stična in ihrer Haupi-funktion vor: die Rläiierbliiten sind im Initialenkörper eingepflanzt, und dadurch erhielt die anonyme Skizze, die bildliche Erinnerungsstütze, ihre endgültige Rolle.
Muster, Vorlagebläuer, Nachbildungen, Kopien: die Verbindungswege zwischen den Kustwcrken waren größtenteils von kirchlich-politischen Beziehungen unabhängig, und die historisierte Initiale im Codex 650 aus Slicna mit dem Rildnin des Abtes Folknand offenbar:, daß in ihr mehrere verschiedenartige Elemente verbunden sind. In dem Buchstaben O, der mil einem zoo-morphen Rahmen ausgedrückt ist, erkennen wir vor allem diejenige mittelalterliche Stiminungsrichtung, welche in den Darstellungen «war eine untergeordnete Rolle spiel l, weist aber dennoch auf die Anwesenheit von demoni-sehen Kräften in der christlichen Welt hin: die gebändigten Drachen ergeben einen ausgezeichneten Rahmen /um sitzenden Abt. Sirukturelle und dekorative Elemente des Arehilekturlhmnes von Folknand weisen auf zwei Darstellungen hin, die dem Illuninator dieses Codex aus Stična bekannt sein dürften.
Das sind die Emailplatte mit der Darstellung des hl. Severin in seiner Kirche in Köln und die illuminierte Handschrift aus dem Benediktinerklostcr Ad m um Auch die Falten auE dem Mantel des Abtes zeugen von der Kenntnis des Admonter Draperientypuj und stehen dein angenommenen Vorbild, der Darstellung des Abtes Gottfried aus Admont, nahe (tiomüiae in festa, Iis. 58). Das Vorbild, nach dem das Gesicht nachgebildet wurde, müßte man wohl im Prüfeninger Kreis suchen, nur begegnet uns — trotz gleicher Elemente bei der Gestaltung des Bartes, der Nase und der Haare — nicht das zarle, glatte Gesicht aus Prüfening. Folknands Gesicht überrascht durch den ungewöhnlichen * Realismus«; wegen seiner scharfen Züge unterscheidet es sich von charakteristischen, vereinheitlichenden Gesichtern seiner Zeit. Die Elemente, die der romanischen Auffassung des Realilätsbezuges entsprechen, sind in der genauen Abbildung der Formalien und im Text enthalten, der aus dem aufgeschlagenen Buch in Folknands Händen zu lesen ist. Damit erhielt der Abt alle notwendigen Züge der Wiedcrcrkemumg und der persönlichen Identität, Vom Standpunkt eines solchen romanischen »Realismus« sind besonders wertvoll die Porträts von Skripturen und Malern — Laien und Klerikern — die sich seihst am Rande der Biälter abgebildet haben (»Nikolai«, Engilhertus) oder als Kustoden in den Codices 650 und ČS5 aus Stična. Diese Port rat s /.eigen eine hohe Selbslschälzim^ der Künstlergruppe, zugleich stell: sich aber auch die Frage, wie man den Dokumentär wert dieser Porträts im Hinblick auf — vom heutigen Standpunkt gesehen — ungenügende Individualität bewerten solL
Folknands Wildnis ist — soziologisch gesehen — das Porlrat eines kirchlichen Würdenträgers; im Sinne der persönlichen Chronologie ist vor uns citi Kryptoporträt, das einige Jahre nach seinem Tode entstand. Der Funk t ion nach handelt es sich aber um ein Dedi kaiionsport rät. Als Summe aller dieser Elemente beeinflußte es das Medaillon-Bild des Priors Hermann in der Handschrift aus Bistra.
50