FEBRUAR 1 Č Ignacij 2 P Svečnica + j S Blaž_ 4 N 3. Predpostna 5 P Agata, dev. 6 T Doroteja 7 S Romuald - Pep. 8 Č Janez iz Mate 9 P Ciril iz Aleks.+ 10 S Skolastika_ 11 N 1. Postna AMERIKANS PRYI BtOJENSKI LIST 09 KMERIK1 fSetUr: 8T« vero In narod —- m pravico in retnieo — od boja do tmagtj 3LASIL0 SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GI^ASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organisations\ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. ŠTEV. (NO.) 27. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 8. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 8, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Vrhovni anglo-francoski bojni svet razmotrival o vprašanju pošiljanja pomoči Finski. — Na pomlad pričakujejo rusko ofenzivo. — Aeroplanov dobiva Finska toliko, da bo do maja baje dovolj založena z njimi. Pariz, Francija. — Med fem, ko se lahkovernemu svetovnemu javnemu mnenju ser-virajo dan za dnem v časopisih poročila o velikanskih zmagah finske armade, in bi se iz njih z gotovostjo lahko sklepalo, da bodo Finci z lahkoto mogli obračunali z Rusi sami, brez pomoči od zunaj, pa Francija in Anglija uradno nehote kažete, da je večina teh vesti le kolosalna propaganda, kajti skrbno snujete načrte za trenotek, ko bo na Finskem prišlo do bojev v .■resnici, ne samo na papirju, in, ko bo Finska nujno potrebovala njuno pomoč. V to svrho se je zadnji po-, nedeljek zbral tukaj k seji anglo-francoski vrhovni bojni svet, v katerem sedijo poleg armadnih voditeljev tudi visoke politične osebnosti obeh držav, kakor Chamberlain in Daladier. Uradno poročilo o izidu zborovanja je bilo ■»^i&r&ino kratko, ter p^vdavja v slavnem le, da se je doseglo Popolno soglasje glede raznih ukrepov za čim največjo uspešnost anglo-franeoskega sodelovanja. Cesar pa to poročilo ni omenilo, se je naknadno objavilo potom uradne angleške časopisne agencije, namreč, da ''se lahko domneva, da je vojna na Finskem zavzemala prominentno mesto v razpravah zavezniških vojnih voditeljev." Razumljivo je, da Anglija in Francija pričakujete ob bližajoči se pomladi intenzivno ofenzivo Rusije in, da boste za to priliko založili svojo vzhodno trdnjavo, Finsko, z vsemi bojnimi sredstvi, ki jih boste mogli pogrešati. Aeroplanov prejema Finska od njih v taki množini že zdaj, da se je baje sama izra Zl'la, da bo dovolj založena z njimi v maju, ako se bo do tedaj nadaljeval sedanji tok. Zanimivo je, da stoji Italije glede Finske na istem stališču 2 zapadnima državama, ka kor jima je drugače tudi nasprotna. Tudi ona namreč pošilja Finski aeroplane. Nedavno jih je skušala večjo množino odpraviti skozi Nemčijo, toda ta ni dovolila prevoza, na kar je bila pošiljka usmerjena preko Francije, kjer je bila bolj dobrodošla. ZAGOVARJA DEL.UK0N Uradnik CIO nasprotuje iz-premembam v njem. Washington, D. C. — Ob svojem nastopu pred senat-skim delavskim odborom je podpredsednik CIO, Ph. Murray, ta torek odločno pobijal razne predloge glede izpre-memb v Wagnerjevem delavskem zakonu, ki bi bili v škodo delavstvu in, ki bi delodajalcem zopet vrnili take pravice, da bi ti lahko prisilili de-lavstvo_ nazaj v njega prejšnje slabotno stanje. Pač pa, je dejal, ima CIO svoj predlog za izpremembo, in sicer tak, da bi se proti delodajalk t cu, ki krši zakon, bolj ostro postopalo. Obenem je Murray ožigosal del. federacijo, da drži bolj z delodajalci kakor z delavstvom. SMRT POBRALA BIVŠEGA SENATORJA Chicago, 111. — Nagle smrti vsled srčne kapi je preminul tukaj zadnji ponedeljek Chas. S. Deneen, ki je bil aktiven voditelj v republikanski stranki skoraj 50 let. Svoječasno je bil dva termina illinoiški governer, v letih 1925 do 1931 pa zvezni senator. V maju bi dosegel starost 77 let. -o- NEMEC IZNAŠEL NOV DROBNOGLED Berlin, Nemčija. — Nemški znanstvenik dr. Mahi je sestavil nove vrste drobnogled, pri katerem mu služi električno polje za leče. Z njim se morejo povečati predmeti za 90,000 krat. Ta. mikroskop je celo boljši kakor neki drugi, ki je bil iznajden lani, pri kakem se magnetično polje uporablja za leče. RUSIJO IZKLJUČILI IZ DEL. SVETA Ženeva, Švica. — Upravni odbor mednarodnega delavskega urada, ki posluje tukaj, je zadnji ponedeljek na tajni seji izključil Rusijo iz te ustanove. S tem je urad sledil vzgledu Lige narodov, o KONVENCIJA V CHICAGI Demokrati izbrali to mesto za svoje zborovanje. Washington, D. C. — Letošnja konvencija demokratske stranke se bo vršila v Chica-gi. Tako je sklenil zadnji ponedeljek vrhovni odbor stranke, ki je v to svrho zboroval v tem mestu. Ni pa se nasprotno nič sklenilo glede časa, kdaj se naj konvencija vrši, in je v tem oziru pooblastil odbor načelnika stranke, Jim Farleya, naj on sam določi čas. Ta korak se je oči-vidno napravil zato, da se demokrati zasigurajo, da bo njih konvencija pozneje kakor republikanska. Nekateri domnevajo, da se utegne vršiti šele v septembru, češ, da bo šest tednov dovolj za volilno kampanjo. -o—«— ZOPET DVE IZGUBI ZA ANGLIJO London, Anglija. — S kratkim por6čilftr.i je angftj&kti časopisna zveza objavila v torek nadaljnjo izgubo za Anglijo na morju. Nekje ob irski obali je bil namreč torpediran in potopljen od Nemcev kanadski parnik Beaverbum. Podrobnosti se niso naznanile; ve se le,da je bHo na njem od 100 do 200 mož posadke, ter se domneva, da jih je bila večina rešena. Nekaj ur prej pa so nemški bombni aeropla-ni potopili še eno angleško ladjo, namreč neko iztrebijc-valko min. -o- VELIKA IDEJA MALE DEKLICE Inglewood, Cal.— Osem let stara Gloria Blum je bila zadnjo nedeljo popol. sama doma in v samoti ji je padla v glavo izvrstna ideja. Stopila je k telefonu in na "long distance" poklicala svojo staro ma mo, ki živi v Kansas City, Mo. Njeni starši pa niso bili pre več. navdušeni za to veliko misel, ko so zvedeli za njo, kajti v zvezi z njo je tudi velik račun, namreč $20.50. FORDU PREPOVEDANO KRITIZIRATI UNIJE Boston, Mass. —. Federalni odbor za delavske odnošaje je v ponedeljek izdal odredbo, po kateri se prepoveduje Fordovi Sotnerville tovarni, da bi med svoje uslužbence razdajala kake letake, na katerih se kritizirajo ali ponižujejo delavske organizacije. Fordova družba je objavila, da se bo bržkone vložil pri-ziv, češ, da se z odredbo krši svoboda govora. KRIZEMJVETA — Santos, Brazilija. —Semkaj je prispela zadnji ponedeljek ameriška bojna ladja He lena, ki je bila s tem prva bojna ladja Zed. držav, ki je v letošnjem letu obiskala Brazilijo. Povratno vožnjo domov nastopi v soboto. — Rim, Italija. Rumun-ski državljani, ki prebivajo v Italiji in, ki spadajo pod vojaški letnik 1941, R(>- dobili od rumunskih vojaških- zastopnikov v ponedeljek pojziv, da se osebno sli s pi?^^:/'' -r^riwlKSfL Jc registraciji. — London, Anglija.—Kljub temu, da je bojna industrija s polno paro v obratu in, da je mnogo moških poklicanih v vojake, se je po poročilu del. ministerstva zvišalo v Angliji število brezposelnih v decembru za 157,871 oseb. SKLEPANJE _ZVEZ Po novem načrtu naj bi vsaka posamezna balkanska država sklenila zvezo z Italijo. Belgrad, Jugoslavija. —Kakor je že neki londonski list omenil, kot je bilo poročano včeraj, je, morala nevidna roka Italije igrati takorekoč odločilno vlogo v konferenci balkanskih držav, ki se je vršila tukaj koncem zadnjega tedna. Diplomati teh držav namreč zdaj sami priznavajo, da se je nekako namenoma opustil na konferenci vsak sklep za trdnejšo zvezo balkanskih držav med seboj, ker bi bilo to preveč izzivalno za sosednjo velesilo, Nemčijo; pač pa se snuje zdaj neki drugi načrt, ki bo imel sicer popolnoma drugačno zunanjo obliko, v bistvu pa bo njegov namen takorekoč isti, namreč zvezo južnih držav v svrho ohranitve miru. ,. Iz Jugoslavije Mlad fant, ki mu je trgovec zaupal več tisoč dinaV jev, da jih odnese veletrgovcem v Ljubljano, je izginil brez sledu. — V stotem letu ga je pobrala božja poslanka. — Drugo iz domovine. Zagonetna zadeva z mladim pa je zasijalo leto 1940, se je ■"J na ta MESTNI DOHODNINSKI DAVEK POTRJEN Philadelphia, Pa. — Vrhovno sodišče države Pennsyl-vanije je zadnji ponedeljek odobrilo zakon, spffjet v tukajšnjem mestu, po katerem je naložen iy% odstoten dohodninski davek na vse plače v mestu. Proti temu zakonu so se delavske organizacije srdito borile, češ, da je nepravičen, in tožbo proti njemu je vložila 51 letna Mrs. J. Dole, od katere se je zahtevalo, da mora plačevati dohodninski davek od svoje plače $10 na teden. Protest delavstva pa je propadel. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' - Po • toh trditvah v^o omenjeni cilj dosegel način, da bi vsaka jugovzhodna država posamezno sklenila zvezo z Italijo. Tako bi bil celi Balkan povezan med seboj, navidezno ne direktno, marveč potom niti,ki bi iz vsake države vodile v Rim. Italija bi na ta način v resnici postala nekaka pokroviteljica nad Balkanom. Njena prva naloga, ki bi si jo brez dvoma zastavila, bi bila ta, da dovede da soglasja med posameznimi j jugovzhodnimi državami. To ste doslej- ovirali predvsem Bolgarska in Ogrska. Obe namreč zahtevate za se dele ozemlja, zadnja od Rumunije, Bolgarska pa tudi od Rumunije in delottia od Grčije. Dokler se jima v tem ne zadosti, ne marate ničesar slišati o sporazumu. Ako se bo Italiji posrečilo doseči to soglasje ter nato do biti za seboj zedinjen Balkan, bo imela s tem tako silo, da utegne v resnici obvarovat i južno Evropo pred vojno. fantom Gradec, pri Litiji, 2. jan. — Iz krajev blizu Ljubljane grede ljudje večkrat 'v mesto in takrat opravi znanec za soseda ali prijatelja kako pot. Zato se našemu trgovcu g. Lojzetu Cerarju, ki ima svojo trgovino blizu mosta," ni nič čudnega zdelo, ko je 27. decembra stopil v trgovino 18 letni Mirko in povprašal, ali bo treba prinesti kaj iz Ljubljane. Mirko je g. Cerarju, pa tudi drugim že večkrat opravil kako pot. Saj je fant ljubezniv in je za svojega prejšnjega gospodarja hodil tudi po denar v Ljubljano. Mirko je bil do zadnje hude zime u služben pri nekem lesnem tr govcu in mu je prinesal iz Ljubljane tudi po 10 in še več Vtaoč dinarjev. Trgovec Cerar je imel poravnati pri ljubljenskih vele-trgovcih nekatere račune. Zaradi novega leta in računskih zaključkov poštna hranilnica bolj počasi uradu je in bi prejeli vele trgovci denar šele po prvem. Ce ga ponese Mirko, pa bodo imeli denar takoj v rokah. Na list mu je napisal kje vse se naj v Ljubljani zglasi, na mizo pa mu je naštel 7.000 dinarjev. Mirko je obljubil, da se bo z večernim vlakom vrnil in prinesel potrdila. Trgovca Cerarja pa je zvečer začelo skrbeti, ker ni bilo Mirka v trgovino. Tudi naslednji dan ga je čakal zaman. Poslal je svojega vajenca na do m Mirkove matere na Gradcu. Povedala je, da Mirka še ni domov in se boji, da se mu ni kaj pripetilo. G. Cerar je odhitel na telefon in povprašal svoje ljubljanske dobavitelje, ali so prejeli denar. Od vseh je dobil sporočilo, da ni nihče prinesel de narja. Zdaj je bilo očitno, da nekaj ni v redu poslovil od tega sveta. Rojen je bil 29. junija 1840 v župniji Sv. Križ pri Slatini. Ko je imel 28 let, se je preselil v župnijo Sladka gora in se tu prvič poročil s Franco Jecl. V prvem zakonu je bilo pet otrok, od katerih živita še sin in hči v župniji Loče, oba že stara nad 70 let. Diugič se je poročil leta 1900 s 30 let mlajšo Rozo Sinko, ki ji je bil še krstni boter in je moral za poroko dobiti spregled iz Rima. Prav je bilo, da je poročil toliko mlajšo, drugače bi najbrž v svoji visoki starosti nikogar ne imel, da bi mu stregel. Zgovorni starček je znal marsikaj zanimivega povedati iz davnih časov. Leta 1860 je šel na nabor v Konjice, bil potrjen in služil 2 in pol kva topniiuvu fe-vST in v Trstu. Spominjal se je še tudi tlake in desetine. Šest let je bil župan občine Sladka gora. Veliko jc vedel povedati od ravbarja Logarja. Orožnikov takrat ni bilo, je pravil. Sesterih župnikov se je spominjal na Sladki gori in rad je molil za duhovnike. Nesreča v gozdu V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 25 letni posestnikov sin France Jamnik z Golega pod Krimom, kateremu je v gozdu težak hlod padel na nogo in mu jo zmečkal. -o- NOVA IZNAJDBA ZA AEROPLANE NE MARA SE VRNITI IZ NEMČIJE Chicago, 111.— Neki Albert Oleitsman, ki je med vojno služil v nemški armadi, se je Po koncu vojne oženil z neko ^emko ter se z njo preselil v Ameriko. Zadnji ponedeljek Pa je vložil tukaj tožbo za 1'azporoko. Navedel je, da je sla sredi leta 1988 njegova žena z 12 letno hčerko na obisk v Nemčijo, toda povra tek je stalno odlašala. Končno je na njegovo zahtevo, naj Pride nazaj, odgovorila, da Namerava ostati v Nemčiji, ter dejala: "Jaz imam Adolfa NOVI SODNIK ZAPRISEŽEN Washington, D. C. — Novi sodnik Frank Murphy je bil zadnji ponedeljek zaprisežen, na kar je zasedel svoje mesto vrhovnem sodišču Zed. držav, na katerega je bil nedavno imenovan od predsednika Roosevelta in potrjen od senata. S tem sedi zdaj v tem sodišču med| deveterimi sodni ki pet takih, ki jih je Roosevelt imenoval. ko slaba, kakor jo slikajo, in Zed. države so slabše." Pri znala pa je, da se je zagleda ^ ^ - r •' • ^^fc^frjljl..............H....... mmm K' iiiF la v nekega vojaka, in zato je Hitlerja rada. Nemčija ni ta-'menda Nemčija tako sijajna. Cerar je prijavil Mirka ob- zapor, lastvom in zdaj se vrše preiskave kaj je s fantom. Zmanjkalo ga je kakor bi se udri v zemljo. .. O izginotju Mirka krožita po dolini dve možnosti. Ejni menijo, da je Mirko med vožnjo ali v Ljubljani komu pokazal denar. O tem da se je Mirko navedeni dan z jutr-njim vlakom odpeljal v Ljubljano, so se oblastva že prepričala. Znabiti je opazil pri Mirku denar tudi kak nepošten j akoviž, ki si je nasilno prilastil denar. -o- Namesto v Dravo v keho V Mariboru se je 42 letni Hinko Fekonja povzpel preko ograje dravske bn(i, za-klical poslednji pozdrav, pa ga je v zadnjem trenutku pograbil stražnik in tako preprečil, da ni skočil v Dravo. Odpeljal ga je na stražnico, kjer je povedal, da je hotel skočiti v Dravo zaradi tega, ker se je doma' spri s svojo ženo zaradi neke dediščine. Trgovec g. Namesto v Dravo, je romal v Led na vodi je v zimskem, času velika ovira za povodne aeroplane. Upajo p=>, da se bo temu od-pomoglo z novo iznajdbo, na katero je prišel armadni letalec A. C. McKinley. Opremil je namreč aero-plan z močnimi gumijastimi baloni, kakor kaže gornja slika, s katerimi aeroplan lahko ali plava na vodi, ali pa drsi po ledu. j Lepa starost Ljubljana, 4. jan. — V 100 tem letu je umrl g. Jakob Kidrič na Mestinju št. 39, župnija Sladka gora, dne 2. januarja letos. Upali smo, da bo dočakal 29. junij, ko bi do-polnil 100 let, saj je bil do zadnjega še korajžen, komaj Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Viljem Babnik, višji tehnični svetnik tehničnega oddelka v Kranju. — V Mariboru je umrla Ka-rolina Urban, stara 77 let. — V celjski bolnici je umrla 50 letna 'babica v pokoju Neža Vidmajer iz Celja. -o- Dekletce zgorelo V Dolgi vasi se je pripetila posestniku Beheru usodna nesreča. Mala Rozika, učenka drugega razreda ljudske šole, je kurila v štedilniku. Ker pa ni hotelo goreti, je polila drva s petrolejem in se pri tem še sama poškropila. Ker je bila preblizu ognja, se ji je vnela obleka in dobila je tako hude opekline, da jim je podlegla. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN IN OGENJ V THORU Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto........................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka ........................ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Mon» day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ..................................:.$(5.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Balkanska zveza dejo v kak nevaren konflikt gospodje iz Londona in Pariza. Pri Prosveti in Proletarcu čivkajo in objavljajo svoje izmišljotine, da pri A. S. branimo in pererho Stalina. Kaka zmota, če to resnično verujejo. Stalina in njegov krvavi komunizem nismo nikoli in ga nikoli ne bomo zagovarjali. Smo pa z vsem srcem in z vso dušo za Ruse in Rusi so Slovani! Tem Slovanom so pa že vladali mnogi grozni vladarji. Cela vrsta jih je že izginila. Stalin je eden izmed teh groznih vladarjev. Oče čas, ga bo pahnil z visokega stola prav tako, kakor je pahnil njegove grozne prednike v Rusiji enega za drugim. Stalin bo šel, Rusija bo ostala in živela. In Rusija je mati Slovanov. Kadar bo ta mati Slovanov ozdravela od hude bolezni komunizma, bo postala močna in vsi Slovani bomo ponosni na njo. Le nezvesti sinovi, popačeni od tuje židovske idejne navlake, kakoršen je Marksov evangelij, se je bodo mogoče sramovali pred svetom, kakor kake izpake. FEBRUARJEVA ŠTEVILKA NOVEGA SVETA' Balkanska Zveza obstoji iz držav, ki se nahajajo na Balkanu in se štejejo kot članice te zveze Grčija, Jugoslavija, Rumunija in Turčija. Prvotni motivi v prvih letih te zveze so bili gospodarskega značaja, ki so stremeli po carinski)! ureditvah med državami v Podonavju. Pozneje so začeli motriti tudi možnosti za skupne obrambne načrte. Kaj se je zamudilo, kaj se ni storilo, kaj bi se lahko in se ni doseglo med novimi slovanskimi drŽavam! v Srednji Evropi, o tem pisati zdaj, je zvonenje po toči. Dogodki zadnjih par let dokazujejo, da smo Slovani v politiki še otroci. Te pa potegne lahko vsakdo ob vsakem času, posebno pa še zvita in navihana diplomacija zapada. Nove slovanske države bi bile morale zgraditi temelj svojemu obstanku v svoji skupnosti. Poljska, Cehoslovaška, Jugoslavija in tudi Rumunija, bi morale tvoriti kot glavne sile Malo antan-to. V prebivalstvu predstavljajo imenovane štiri države do 80 milijonov ljudi. Njihove armade so štele okrog 7 milijonov. Lepa moč, če bi jo bili znali povezati v praktično skupnost. Pa ni bilo od nikjer niti pravih idejnih smernic, kako naj se pričakuje še kaj drugega. Ko je Hitler grozil da pograbi Avstrijo je bil prvi in zadnji še ugodni čas, da bi zaklicali Poljaki, Čehi in Jugoslovani na nemških granicah: Stoj, ali te primemo vsi hkratu skupno. Hitler bi grozil in vpil, udaril bi nikoli ne, ker združenih Slovanov, bi se ustrašil, vsaj tedaj. Nobenega protesta ni bilo. Ni čudno, da je Hitlerju potem zrastel greben. Ko je pritisnil najprvo z živčno vojno na Čehe, se zopet ni oglasil nihče, ne v Varšavi, ne v Beogradu. Male antante ni bilo nikjer. Ko je Mussolini planil v Albanijo, ni bilo Balk, zveze nikjer, ki bi rekla, gospodje iz Kalabrije tu nimate nič opraviti, tu niste vi doma. Hitler vidoč tako "sijajno" vzajemnost med Slovani, je posamezne ene za drugim hrustal in bo to nadaljeval, dokler bo kaj Slovanov. Omenjamo le, dasi je vse to zvonenje po toči. In te dni se je sestala Balkanska zveza. Zakaj ? Hitler in Stalin pritiskata na Rumunijo in ta se zvija v precepu. Njena industrija je v rokah angleških in francoskih kapitalistov. Hitler pa zahteva od vlade, da se Nemčiji prodaja olje in živež. Sitno res, industrija, ki jo mažeta angleški funt in francoski frank, mora delati za Nemce. To je kisla juha, a vendar je tako. Tako mora biti, ali pa zasedemo deželo, preti grožnja iz Berlina. Madžari se pa bojijo seveda tudi Rusov. Tudi Rumuni se jih bojijo, saj so po svetovni vojni na zelo neupravičen način dobili obsežne komplekse Besarabije. Zdaj pa javkajo in bi radi, da naj jim Balk, zveza garantira meje proti Rusom. Kaj store drugi, je njih zadeva, zelo nespametno pa bi storila Jugoslavija, če bi dala kako besedo ga rancije za Rumune in bi s tem tvegala nevarnost napada od strani Nemčije. Balkanska zveza ne bo dosti storila, karkoli že napravi. Lahko pa povzroči to, da izzove Hitlerja, da udari na Balkan. To je pa, kar Angleži in Francozi želijo iz strategič-nih ozirov. Na Balkanu bi potem tekla kri. Ni dvoma, da bi nemške legije s svojo bliskovito vojsko in izbornim orožjem udrli globoko na Balkan, vsaj do Bosne in Beograda. Jugoslovanske pokrajine bi bile razdejane. A kaj je to mar Angležu in Francozu. Te dva bi rada, da Hitler udari na Balkan, da bi tamkaj začela z novo fronto proti Nemčiji. Preko Siegfriedove črte ob Reni ne morejo naprej in nikoli ne bodo. Z Balkana navzgor naj bi vodili operacije. Tu bi navlekli Turke in vsa črna plemena iz Afrike, katere general Weygand uri zdaj v Siriji. To je zakulisni namen Londona in Pariza. Druge države imajo svoje interese. Jugoslavija pa kot slovanska država se za interese slovanskih' sester ni izpostavljala. Pravijo donpa, da je bila to modra politika. Morda. Ali se naj pa zdaj izpostavlja za neslOvanske interese le zato, da postane njena zemlja krvavo torišče, kjer.se bodo bila,med seboj vsa mogoča plemena Evrope, Male Azije in Afrike? To bi bila nespametna ! Jugoslavija naj čuva strogo svojo nevtralnost dokler mogoče in naj pod nobenim pogojem ne dovoli, da jo zave- NOVICE IN DRUGO Z VZHODA Pueblo, Colo. Kampanja za Amerikanski Slovenec se je že pričela in tako smo zopet v vojni, ki je bila oni dan napovedana. Ob tej priliki bi jaz zopet apelirala in priporočila vsem! rojakom, da gremo prav vsi v boj, po vseh naselbinah in delamo z vsemi močmi za naše katoliško časopisje. Kot veste, sem bila lansko leto izvoljena za kraljico naročnikov Amer. Slovenca. Pa bi bila tudi letos rada. Niti ne veste ne, kako sedaj pokoncu hodim, odkar sem postala kraljica. Povem vam pa to, da sem "figarca," detoa iz Zdenske vasi v do-brepoljski fari. Vse "figarje" in "zocarje" po Minnesoti, kjer vas je veliko, pa tudi po drugih naselbinah, kjer se kdo nahaja, prosim da mi s svojimi glasovi pomagate, za kar se vam že v naprej zahvaljujem. Pa se tudi drugim, prav tako priporočam,da pripišete meni svoje glasove. Starejši naročniki umirajo in tako moram kar dva lista ustaviti, ker sta dva umrla. Smrt je pobrala našega cvetličarja, dobro poznanega Mr. Joseph Fabjan, ki je vodil dobro vrejen rastlinjak, pa se je moral hitro posloviti od svojih dragih in slediti božji poslanki, v starosti šele 50 let. — Doma je bil v fari Hinje, Jugoslavija. Bil je naročnik Amer. Slovenca. — Zapušča ženo in več otrok. — Naj v miru počiva, ostalim sožalje! Imamo tudi vedno bolnike. Med drugimi je že več mesecev bolna Mrs. Alojzija Bav-dek in ji želimo ljubega zdravja. — Potem sta bila na operaciji Adie in Mary Ko-lar, sin in hčer Mrs. Katarine Kolar. ki vodi mesnico in gro-cerijo. Oba sta operacijo, srečno prestala in sta že na potu okrevanja, kar jima tudi vsi želimo, kot ga želimo vsem bolnikom! — Vas pozdravlja vaša kraljica vseh naročnikov Amer. Slovenca. J. M. Elizabeth, N. J. Že dolgo je, kar se nisem oglasila od tukaj, dasi rada prebram dopise iz dlrugih naselbin. — Zimski čas je tukaj, januar je za nami, prišel je že februar. Snega tukaj nismo imeli, pač pa brije mrzel veter in drsalci imajo dovolj močnega ledu, po katerem se brez skrbi drsaj o. V tern mestu imajo navado, da lepo nagradijo prvorojene-ga otroka v noVem letu. Nagradijo oba, mater in otroka Letos je bil prvi otrok rojen v St. Elizabeth bolnišnici, ki je pa kmalu po sv. krstu umrl. Slučaj je hotel da, je v istem Koncem tega tedna izide februarjeva ali druga letošnja številka mesečnika "Novega Sveta" s sledečo vsebino: DUŠEVNO RAZPOLOŽENJE (uvodni članek) ; PREGLED (političnih dogodkov) ; P. Evstahij: PISMO IZ DOMOVINE (pesem); Fr. Levstik: DOMOTOZJE (pesem); Fr. Grivec: CAR DUŠAN IN LATINSTVO(zgodovinski članek) ; REV. RALPH URAJ-NER, OMC. (životopis) ; P. Evstahij: VPRAŠANJE (pesem); J. M. Trunk: TIHE URE: ONSTRANSKO IN TOST R A N S K O (premišljevat nje) ; J. M. T.: IZ NARAVE; V. Antonov: DVAKRAT POROČENA (povest) ; SLOVENSKI P1JONIR (opisovanje države Indiane in slov. naselbine v Indianapolisu, Ind.) ; BR-ZINA FOTOGRAFIRANJA (članek); Ivan Zorman: SNEŽINKE (pesem); DOM IN ZDRAVJE: Dr. V. Meršol: O ZDRAVJU; Dr. J. W. Mally: ZOBOZDRAVSTVO; KNJIŽNICA (članek o knjižnicah); LOV NA MORSKE be); Mirko Kunstelj: SLOVENSKA BESEDA (pesem); P. Evstahij: BRATOM CEHOM (pesem); T. Brdar: VELIKA LJUBEZEN (roman). "NOVI SVET-' izhaja točno okrog 15. vsakega meseca, že tretje leto. Vsaka številka "Novega Sveta" prinese lepo zbirko čtiva, za vsakega ljubitelja lepega in dobrega čtiva. Posebno je zanimiva zgodovina vsake naše slovenske naselbine. ''Novi Svet" jih vam opisuje mesec za mesecem. Pripoveduje po zanesljivih podatkih, kdo eo bili prvi Slovenci, ki so prišli v vsako našel bino, kako so si začeli graditi svoja društva, župnije in druge razne ustanove. Pove vam, kako so se razvijali gospodarsko politično, kulturno, itd. Pove vam tudi odkod so v vsaki naselbini naši rojaki doma, iz katerih vasi, fara. Vse to je zanimivo in važno za vsakega Slovenca, da to čita in to ve. Naročite si "Novi Svet," stane samo $2.00 na leto. Uprava "NOVI SVET" 1819 W. Cermak Road, Chi- GOBE (kako pridobivajo go- cago, Illinois. kajšnj listi je ta duhovnik veliko prestal v pregnanstvu. Farani njegove fare molijo zelo veliko, da bi se priljubljeni duhovnik vrnil nazaj med nje. On je star že 70 let. Tudi njegova dva kaplana, sta užaloščena zaradi tega in seveda, cela fara. Naj še omenim, da sva dne 6. januarja slavila z mojim soprogom 25 letnico poroke, ^red 25 leti sva bila poročena njegov oče v starosti komaj'v cerkvi v East Heleni in sicer času doma naglo umrl tudi 32 let. Mati otroka je bila seveda še v oskrbi bolnišnice in ko jo izvedela, da je poleg komaj li'ionega sinka izgubila tudi moža, ji je bilo silno hudo. Zdravniki so nazadnje po treh dneh dovolili, da je bila pripeljana na dom, kjer je videla soproga in sinčka skupaj ležati na mrtvaškem odru. Bil je nad vse 'žalosten pogled. Pogreb obeh je bil pa naravnost veličasten. Udeležilo se ga je nad štiri tisoč ljudi. Omenjena družina je bila irske narodnosti in so spadali k cerkvi St. Mary. — Tako je uboga mati naenkrat izgubila sinčka in moža, mestna občina bo pa morala z darili počakati zopet do meseca januarja drugega leta, za pr-vorojeno dete v novem letu, da ga obdari. Morebiti bo takratnemu novorojencu usojeno živeti. Letošnji slučaj je bil prvi v zgodovini, da je prvo-rojeni otrok v novem letu tako naglo umrl. Od tukajšnje poljske fare sv. Adalberta se je monsgr. ]\[ašnicky že lansko leto meseca maja podal v stari kraj na Poljsko. V tem času jo pa tam začela vojna in Poljska je prišla pod Nemca in Rusa. Ta duhovnik je bil poslan v mesto Lvov, katerega ima sedaj Rusija. Kot pišejo tu- naju je poročal nemški du hovnik po imenu R e v. Ant. Ilittof, ki je morebiti še tam. Od njega imamo še lepo sliko Marije in Sv. Jožefa, ki jo je nama on podaril. Takrat sta živela v omenjenem mestu prijatelja Mr. in Mrs. Jože in Anna Boben, ki sta sedaj že o'ba umrla. Od njih sva šla midva k poroki v cerkev. Jaz sem tedaj delala v Heleni pri nemški ljudeh, sedanji moj soprog Jože je pa bil zaposlen v East Heleni v rudotopilnici. — Tam, v daljni Montani je bil začetek našega zakonskega življenja. Od tam sva se preselila v Leadville, Colo., od tam v Pennsylvanijo, West Virginijo in sedaj sva že 16 let tukaj v New Jersey s celo družino. A. Pasarich SMRT ROJAKINJE V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Dne 18. januarja, je tukaj preminula po dolgem boleha-nju rojakinja Marie Remitz. Nieno dekliško ime je bilo Marija Maronšek, doma iz fare Sv. Frančišek v Savinjski dolini na Štajerskem. Spadala je k društvu Krščanskih žena in mater in k Slovenski Žen svojem domu na West Washington Street. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Janeza Evangelista, kjer se je darovala sv. maša zadušnica za pokoj njene duše. — Pokojna je bila dobra žena in krščanska mati svojim otrokom. Poleg žalujočega moža zapušča še tri odrastle otroke, dve hčeri Mary in A n g e 1 o ter sina Johna. Pokopana je bila 22 januarja na. katoliško pokopa lišče. — Naj ji bo lahko ame riška zemlja, ostalim pa globoko sožalje! V prerani grob je legla ^ di mumcnRa Gertrude' Strošš-berg, in sicer po dveletnem bolehanju zaradi srčne napake. Umrla je 30. januarja v starosti šele 14 let. Spadala je k društvu Lilija. Pogreb se je vršil iz Jelenčevega pogrebnega zavoda v cerke!v sv. Janeza Evangelista in od tam na St. Mary pokopališče. V Port Washington zapušča žalujočo mater Josephine in sestro Dorothy, v Sheboyganu pa starega očeta in staro mater. Bodi ji lahka zemlja, ostalim žalujočim pa iskreno sožalje! Mrs. Mary Gradišar se nahaja bolna pri svoji hčeri Jenny, 344 East Shelar street. Članice društva Krščanskih žena in mater, če ima katera priložnost, naj jo gre obiskat, vam bo zelo hvaležna. — Pozdrav rojakom! Rose Deželan Dogodki med Slovenci pe Ameriki Slovenec kandidat za okrajnega komisarja Leroy, O. — Tukajnji slovenski farmar Mr. Matt Hribar bo kandidiral na demokratski listi za okrajnega komisarja Lake okraja. — Mr. Hribar živi v tem okraju že zadnjih 33 let. Leta 1907 je kupil malo farmo v Madison, O. Šest let pozneje pa sedanjo lepo farmo v Leroy. Sedaj služi že drugi termin za vaškega zaupnika in je tudi predsednik ter generalni poslovodja Leroy Telephone Co. Iz političnega življenja v Jolietu Joliet, 111. — Naš znani Frank Gospodarič, glavni uradnik K. S. K. J., ki je že več let aktiven v republikanskih vrstah v Jolietu in okolici, je te dni sprejel vodstvo volilne kampanje za republikansko skupino, ki bo kandidirala Lyons-Brooksa. Lyons bo kandidiral za governerja države, Brooks pa za zveznega senatorja. Žalostna vest iz Južne zemlje La Salle, 111. — Rojakinja Josephine Scheck je te dni prejela iz Montevideo, Argentina, žalostno sporočilo, da ji je tam umrl brat Joseph Fur-lan, ki zapušiča ..soprogo, v zasedenem ozemlju pa brata in dve sestri, tukaj v La Salle, zgoraj omenjeno. — Nadalje je omenjena prejeli iz starega kraja, žalostno vest, da ji je na Gradišču pri Vipavi v zasedenem oženil ju umrla sestra Antonija Kariž, roj. Fur-lan. Zapušča moža, sina, dve hčeri in. tukaj v La.Salle .Ž«, omenjeno sestro. — Umrlim večni mir, prizadetim sožalje! POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in naj starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do-poldne na WGES postaji ski Zvezi št. 12. Umrla je na '1360 kilocycles. Jubilej zakona Cleveland, O. — Zadnji teden sta slavila 30 letnico zakonskega življenja tukaj spoštovana zakonca Mr. in Mrs. Frank in Rose Russ z East 168th Sreet. Mnogoštevilni prijatelji si jima častitali in jima želeli, da bi djočakala še zlate poroke. Vile rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Ludwig Brezar na Addison Rd. so se zglasile vile rojenice in jim prinesle v dar zalo hčerko prvorojenko. Dekliško i m e matere je bilo Cvelkovič. Na operaciji Painsvillc, O. — V tukajšnji Lace Co. bolnišnici je srečno prestal operacijo rojak Ivan Paulič. Še en jubilej Cleveland, O. — Tridesetletni jubilej zakonskega življenja sta pred kratkim slavila Mr. in Mrs. Joe Zidanic, ki stanuje na Rosewood Ave. "Ti si rtjkla poprej, da' si sc že odlo~/ čila, kaj boš napravila z nami," je rekel Tarzan mirno, ko je stopil pred Atheta. Ona ga je pa samo začudeno gledala. Komaj trenutek poprej je bila prepričana, da bo podlegel, sedaj pa stoji pred njo zdrav in nepoškodovan in kako lahko je premagal velikana,' Kako močan in plemenit je tujec iz zunanjega Sveta, kako pripraven, si je mislila Athca in nazadnje rekla počasi: "Začasno bote vsi ostali v mestu Tolir •— kot gostje kraljice Athee." "Mar bomo lukaj kot jetniki?" vprašal Tarzan. — "Jaz pravim —• kot gostje", je zopet ponovila kraljica. "Ti si pa prost in se lahko prosto sprehajaš, koder hočeš — v obzidju mesta Tohr," je nadaljevala Athca. — "Meni se ne dopade beseda 'gostje', kot jo je nagliisila," je šepnil Perry; "in poleg tega tej vražje lepi ženski ne zaupam. Ona spletkari in to nam prav gotovo ne bo v dobro." "Jaz se tako bojim," tiho vzdilme/ Jannctte; "tako predirno me gleda."— Mato spregovori Athca: "Sedaj pa pojdite z menoj in pokazala vam bom,, kaj se zgodi tem, ki lnc ne poslušajo in tudi vam, če poskušate ubežati. Mungo! Pripravi peklenski plamen Fantu. Athea. prihaja s svojimi — (O S » o C5< a CD •C! O CK3 a p a o . < (t p 5 TJ O Btran 2 AMERIKANSKI SLOVENEČ Četrtek, 8. februarja 1940' AMERIKANSKI SLOVENEC NAPOLEON BONAPARTE «K» fp> mik' & tff® fgf <©> A Vojska je izbrtshiiila! Kraljica "Amer. Slovenca" je razvila svojo zastavo in je že na bojišču. — Milwaukee je že tudi na bojišču. — Chi-caga je pritisnila od strani. — Kaj bodo skuhali po drugih naselbinah pokažejo prihodnja poročila. Kampanja "Amer. Sloevnca" je že v teku. Takoj prvi odzivi, ki smo jih dobili na razglas kampanje, kažejo, da je nastalo vsepovsod sirom Amerike po naših naselbinah zanimanje za dnevnik "Amerikanski Slovenec". Vroča borba je že v teku in naselbina, ki bo vstrajala skozi ves čas kampanje v agitaciji, bo zmagala. Katera naselbina bo to? To bo povedal zaključek kampanje. Prilika je dana vsem. Prvi odziv smo letos prejeli iz Milwaukee, V/is. Poslala je nam eno novo naročnino naša bivša zastopnica Mrs. Lucija Gregorčič, in je nominirala za kandidatinjo milwauške naselbine Mrs. Rose Deželan, sedanjo zastopnico našega lista. Za njo se je kmalu odzvala z dvema novima naročnikoma še Mrs. Deželan sama. Tako ima Mrs. Deželan že tri nove naročnine, kar ji da to pot 62,500 glasov. Medtem je pa vrgel Svojo bombo že tudi naš stari chi-caški boritelj za "Am. Slovenca" Mr. Jožef Fajfar. V bombi je bila 1 nova in 2 stari naročnini. Kandidat bo sam in' niu da to 36,000 glasov. Za temi prvimi bombami je pa zagrmelo tam od zapaha. Le kaj bo? Naša sedanja kraljica Mrs. Josephina Meglen se je oglasila in je z vso svojo kraljevsko autoriteto udarila, da je vse odskočilo. Poslala je 2 nova in 21 starih, kar ji da za pričetek 86,250 glasov. Torej dosedanji prijavljeni kandidatje stojijo na frontah tako-le: , : , - MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.....................86,250 glasov MRS. ROSE DEŽELAN, Milwaukee, Wis.........................62,500 MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111..............-....................36>000 Kdo bo na prvem mestu prihodnjič? Iz Jolieta nam pišejo, da pridejo s svojim "firerjem" Prihodnji teden na dan. Kaj bo storila naša Bela Ljubljana, slovenski Cleveland? In kaj naša slovenska Minnesota? In kaj pa slavna Panslavija? In kaj naša Ameriška Vrhnika — Waukegan?, Vojska bo huda. Fantje in dekleta pripravite se! Jdaj takoj prve dni in potem skozi vso kampanjo navdu-^no citirajte in zmaga bo vaša! Pridobivajte vsepovsod nove naročnike, ker nove naročnine so najbolj učinkovite bombe. Nabirajte jih, da bo grmelo in pokalo, da bo kar SVet poskakoval. LOČITVENI STOLP Fant, ki ga kaže gornja slika, nosi enako ime kakor veliki evropski vojskovodja pred 130 leti, Napoleon Bonaparte. Morda ima tudi on podobne ambicije, kakor njegov imenski prednik, kajti nedavno se je vpisal v Mitcliel Field, N. Y., v armado, vendar točasno le kot aeroplanski mehanik. Ta Napoleon je bil rojen v Italiji pred 22. leti in je prišel V Ameriko pred 15. leti. = RAŽmfEROŠTl v Razvedelo se je, da so ime-lj v Curihu ločitveni stolp, ki 80 vanj zapirali zakonce, ki Se drug drugega naveličali. Razvedelo se pa ni, zakaj, ka-t0 in čemu se je ta navada mahoma odpravila. 'To pa Qaj bo tukaj povedano. Ce je že zalegla grožnja,da »osta v tem temnem prostoru 2aPrta mož in žena, je pa resnična zapora rodila naravnost K1Jajne uspehe. Zakaj, poskrbljeno je bilo, da sta morala sprta zakonca1 jesti z eno samo in isto žlico, piti iz iste-kozarca in ležati na istem 'ežišeu, če sta se hotela na njem odpočiti ali pa spati na Jolih tleh. Ko sta bila tako brez pomoči navezana le drug drugega, pa seveda tudi zavarovana spričo hujskačev, Pfenašalcev pošt, klepetanj w°sedov in opominov tašč, sta lr»ela na izbiro samo to: da a ' Pojesta drug drugega ali Pa se clrug z drugim po pa-, »Pravita. Tako da resnic-1 l0> ko je čez tedne odbila ura ^vobojenja, ni bilo dosti več . a-.i ločiti, in se je večkrat po-}jlv,U namesto jezavih pete-?^kov — parček miroljub-mtl golobčkov. ^ekoč pa je zgrešilo ,tudi Poznavanje človeka svoj ^rodnovzgojni smoter. Le . 0 zeljo sta imela tista dva •!^"oriteža: da bi se čim prej »ta i a drUg drugeSa- Eila ko ^va mlada Človeka, a ta- riistne*nansko zagrizena, da i: J* hotela niti uro več biva- vW>P-aj -in Sla sodnika s ^ ignjenimi rokami prosila, bo ;,U Vendar loči, sicer da se St2ff°d»a nesreča. 5zkušU °ma sla odklonila pre- VZrolf30 v stolpu, pa ne brez saj nista bila rojena v Curihu in zatorej tudi nista bila dolžna pokoravati se šegam tega mesta. Ker pa si je sodnik dejal, da bo koristno tudi drugim, kar je dobro za curiške meščane, ju ni maral poslušati, marveč je zapodil kar brž oba v stolp, čeprav sta se zaklinjala, da to ne bo dobro. Sodnik ju je spremil dva in štirideset stopnic visoko do celice, ki jo je lastnoročno zaklenil in vzel ključ s seboj. "Tako, zdaj naj se pa le prepirata, nemoteno, časa imata na pretek!" Mogoče bi bil celo pozabil nanju, toda čez osem dni sta ga nanju spomnila neki razsajajoči jerob, ki mu je bila ušla njegova varovanka, in pa hudujoči se mojster, ki mu je pobegnil njegov pomočnik. Sodnik bi se bil skoraj _ sesedel; strašna sumnja mu je pognala vročo kri v glavo. Sopihajoč je odvedel oba moška dva in štirideset stopnic -visoko v stolp, kjer je našel iznajdljivi parček ob eni KOKOŠJI TAT PRI POROKI V neki predmestni cerkvi v Napoliju sta se poročila Giovanni Tremoterra in Assunta Grieco. Novoporočenca s t a stopila iz cerkve, sijala sta od sreče, in bas sta hotela s svati stopiti v vozove, da se odpeljeta do neke gostilne, kjer je čakala, poročna, pojedina, ko se je na Tremoterro-vo ramo, spustila težka roka. Bil je orožnik, ki je mlademu možu povedal, da ga aretira. Obtožili so ga, da je ukradel celo vrsto kokoši. Hočeš nočeš se je moral Tremoterra ukloniti in orožniku slediti. Lahko si mislimo, da je padla mlada žena v omedlevico, svat je pa so bili kaj razočarani, da je šla dobra pojedina v nič. Najbolj hud je bil gostilničar sam, ki je dejal: "Ženin mi je včeraj prinesel pol tucata tolstih kokoši. Stavil bi tisoč proti eni, da so oile ukradene!" fi, ki ju je on pri skupaj, namesto da bi ju bil ločil! "Ali bosta šla brž vsak na svoj dom!" je zarohnel sodnik, je jerob zazijal in se je mojster popraskal za ušesom. Toda nesreča je bila že tu. Pa kdo bi ju smel karati? Ali nista sodnika naravnost rotila, in ga*svarila, ,da naj ju loči? Tako je tudi ta dva stolp zvezal namesto ločil, prišlo je do svatbe in sodnik je bil za pričo. A odtlej, ker se vendarle ni spodobilo počakati, da bi bil ta zgled vlekel, se je zaprl tudi ta paradiž in živi le še v storijah. u VARČEVANJE V NEMČIJI Za božične praznike si je lahko nabavil proti predložitvi posebnega odrezka na karti za oblačila vsak Nemec po eno kravato iz poljubnega blaga, ženske pa so lahko kupile proti predložitvi tega posebnega odrezka par nogavic iz naravne ali umetne svile. Ker so se dogajale zlorabe pri nabavljanju žalnih oblek, za katere ni potreba predložiti nakaznice za oblačila, smejo od 1. januarja dalje trgovci prodajati blago za žalne obleke samo proti predložitvi uradnega mrtvaškega lista. Po 1. januarju morajo žene, ki pričakujejo otroka prijaviti pri enem izmed galanterijskih trgovcev, če bodo po porodu nabavile za svoje dete otroški voziček. Te prijave o potrebne zaradi racionaliziranja v obratih, ki izdelujejo otroške vozičke. ima pred seboj moža, z glavo, je odvrnil: "V moji gardi, seveda." -o--i PRVOVRSTEN HOTEL Neki švicarski profesor je dobil od svojega stanovskega tovariša iz neke druge države dopisnico naslednje vsebine: "Vse govorice, ki širijo, češ da pri nas primanjkuje hrane in še, kar jo imamo, da je slaba, vse te govorice, dragi moj, so od prve do zadnje izmišljene. Mi imamo vsega dovolj in nam prav ničesar ne manjkal. Hrana je odlična in nič slabša od tiste, ki jo imajo v hotelu Sv. Antona v Ženevi." Cenzura je dopisnico pustila čez mejo in njeno vsebino vzela kot lepo priznanje razmer v državi. Ni vedela, da je hotel Sv. Antona v Ženevi — ječa. PROTESTANTI DREZAJO V AMERIŠKO RAZPOLOŽENJE New York, N. Y. ~ Pred kratkim so vodilne osebnosti protestantovskih cerkva izdale apel na ameriško ljudstvo, v katerem so skušale podžga-ti razpoloženje, cla Amerika stopi v.vojno, češ, da_je moralna dolžna, opustiti svojo nevtralnost ter se priključiti tisti strani, ki vodi "pravično borbo." Zadnji pstek pa je neka druga skupina zopet podrezala v podrobnem smi-lu, in sicer je naročila pastorjem, naj v svojih nedeljskih pridigah pritiskajo na '-o, dia se prepove uvažanje vojnega materijala p Japonsko. — Na vse načine .se trudijo, da spravijo Ameriko v konflikt. O PRAVEM ČASU Pri neki vojaški paradi je Napoleonu padel z glave klobuk. Bližnji vojak je opazil cesarjevo nerodnost in je hitro pobral pokrivalo ter Iga podal cesarju, ki se je zahvalil z besedami: "Hvala, kape-tan!" Vojak je imel dovolj pri-stotnosti duha, da je vprašal: "V katerem polku, Sire?" Napoleon, ki je videl, da BORAHOV NASLEDNIK IMENOVAN Washington, D. C. — Na mesto, ki je bilo izpraznjene v senatu po smrti senatorja Boraha, je governer države Idaho imenoval nekega Johna Thomasa, starega Go let, ki je po poklicu bankir in ovčjere-jec. Zaprisežen je bil ta torek Se pred nastopom je novi senator pokazal, da bo sledil idejam svojega prednika, kaj ti ena njegovih prvih izjav je bila, naj Zed. države ne pošt ljajo denarja v inozemstvo, češ, da je to eden načinov, kako se bomo obvarovali vojne, Četrtek, 8. februarja 1940 ' )) > Posebno prilike imate da sodelujete za razširjenje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" J / v njegovi letošnji \ ! KAMPANJI 1 Odi.februarja do 15. aprila 1940 ; NA RAZPOLAGO SO IZREDNO LEPE NAGRADE. — V KAMPANJI i LAHKO SODELUJE VSAK, NAROČNIKI IN DRUGI. - PREBERITE | PAZNO OGLAS: ) /f%, "THU- i POSEBNA NAGRADA ZA STARE IN NOVE (I ) 1 ' VUE" I NAROČNIKE je krasen zgodovinski zemljevid, /! i I 32 strani, ki podaja 5700 let svetovne zgodovine. ) ( __1 Ta zemljevid dobi vsak, star ali nov naročnik, )' i j mt- I fe plača celoletno naročnino na dnevnik "Am. f{ JsggJ . i Slovenec", to je če obnovi naročnino za celo le- ) ki I tO, ali se na novo naroči za celo leto. Pogoj je )■ ) i^lnm. i celoletna naročnina. Naročnino se lahko pošlje \1 ) ^ip f) B na uPravo> ali pa plača isto zastopnikom (cam) ( If i S Iista p0 naselbinah- Preberite pazno o tem še (, |1| ^fff' I poseben oglas z naslovom "ZASTONJ!" 7 I \ ti 1 POSEBNE NAGRADE ZA ONE, KI PRIDO- , "I A j I I BOO NOVE NAROČNIKE: ^ ji J Nagrade za nove naročnike ^^ t jI I /šijj I ZA 1 POLLETNEGA novega naročnika, dobi vsakdo,'ki ga I 7 * /Ml 1 ,# //// /S^ 1 I>ndobi kot_ nagrado sedem in pol inčev krasen križ z stojalom. ,V \ ^J(fl / .i/iS'l 'All pa lep zepu.BO*. Eno izmed obeh je na razpolago za 1 pol- / '/ 'iN ^ / m 'et!'° RO»o uiroemno.. \ l\ ........' jCy/ 1 .....''' '-':-=:::- ...... ■ ■ "■" ■.............:■■■■: '/ 7 . / i ZA 1 CELOLETNO ali 2 POLLETNE nove naročnine je I) |) i H -na razpolago ena izmed petih nagrad, ki io: 1) En "TRU-VUE" ( I ( I aParat in 3 U1 s'cer na izbero trije izmed sledečih treh fil- t) k) .....I niov.: Pasijonska igra, ali: San Fran«i«co v slikah, aH pa: Kata- ( I ( It;?;^-^?.!7 ' ^ •• < i'Vf^ j 1 Otoki v slikah. - 2) KRASEN KRIŽ, ki tvori sestav, ka- j I) „.;. | , ,! 1 dar.se klice duhovnika k bolniku, potem ae zloži skupaj in se ga ( 1 ( i-1 .f''^'..- • "J- '<; $ ' I ol^i« na steno. - 3) Ali pa: KRASEN skoro 12 palcev visok j >) ^^gl.'l i KRI,Z; u se .svet,, ponoči. — 4) AH pa: KRASEN SET: 1 krtača \ [( T ,' m? ' * 'HVtPi 1 Za oble^°' 1 za lase> 1 klobuk in česalnik. — S) Ali pa: Kra- / i k ; \ I f| sen relief, vlita tabla z okvirjem, ki predstavlja "ZADNJO VE- \\ ( Bi V ' 1 i' ' 1 ČERJO" barvano z bronasto barvo. Nekaj krasnega za na ste- / } -'••'• ! i »o za vsako hišo. Velikost 1.4x8T/a palcev. — Ena izmed teh pe- i / iSM^ t 'am >'i i '> i ^ ) i ite^MrtffiMirwii.natMT,Ir* mtamkk^Aifs; M nove naročnine. Poiurite se,' takih nagrad še ni bilo.' — Vsi . V // 1 H predmeti so označeni s številko 1. J [( Ki ■ . ZA 2 CELOLETNE ali 4 POLLETNE nove naročnine, do- U ' )) I »'vsakdo, ki jih pridobi, eno izmed sledečih nagrad: 1) En )) (( El 1 'rRu-vUE aparat in 9 filmov, ki so: 3 filmi Pasijonske igre; \l )) ■ « H ? "hue San l'rancisco v slikah in 3 filme Katalinski otoki v sli- /1 (( g«« W /4», 1 A 1 pa: 2) Krasen "BRIEF CASE" (ročna taška iz usnja) V I) ?V;| I zf duake, frofesijoniste in druge, vredna do $4.00. Ena izmed / (( §t,J m^^mf H nagrad je na razpolago za omenjeno število novih naročnin. \ 1 (( fcfjfc •* ^ H ZA 3 CELOLETNE ali 6 POLLETNIH novih naročnin, t) • I 1» M I J,h Pridobi, eno izmed sledečih nagrad: 1) En ( | \\ i/1 H T^U-VUE aparat in 15 filmov, ki so: 3 filmi Pasijonske igre; i) I/ Ki P H 3 t'l«nc San^Frarieisco v slikah; 3 filme Katalinski otoki v slikah; (j \ ®;J |l fi filmov država Colorado v slikah, kakor' sledi: 1 film Denver v l) ( M® i« slikah; 2 filma "Denver Mountain Parks Grand Mesa"; 1 film ( [ ) »$ P ;'Na Feaks P.ke z -avtomobilom"; 1 film "Salida in nicna <.kolica"' •) ( IL^ 11 »'iAnJ^MA ™yal Gorgc" 80ra- - AU pa: 2) KRASNO SA- (ll KI il MOPOJNO PERO S SVINČNIKOM, vredno do $6.50. En ')) i jgil^j -jaut predmet izmed obeh je na razpolago za omenjeno število novih 1(1 \ 1, naročnin. 1)1 ..................._ ==========_____ I ) ; ' ^r^fe • • 5 CELOLETNIH aii 10 POLLETNIH novih naročnin / \ ", -f^mM^^k''- razP°Iag0 v?akcmu, ki jih pridobi: 1) En TRU-VUE APA- I) / . ilP^Hi.-"..fki> RAT 1,1 27 filmov, ki so: 3 filme Pasijonske igre; 3 filme San ( \ i 1'rancisco v slikah: 3 filme Katalinski otoki v slikah;' 1 .film me- |) 7 . "• H v slikali; 2 filma "Denver's Mountain Parks Grand ( \ WlfWM-V 1 k1lcsa': Vr''n "Na Peaks pike z avtomobilofn"; 1 film Salida in |) I 1 ok"ll«i; 1 f,W 'The Royal George" gora; 2 filma Chicago v sli- { \\ ^^S^pffe^ | ,,f/^..j ®^1York. City v slikah; 4 filme Washington v g1i- [\ W^WLt-r I KRASEN NAMIZNI SESTAV,"^ komadov nožev, vilic,'žS rt (I ' I 't bo dosti fajta radi Dobruže in Trakije, pač pa utegne biti dosti krvi med Srbi in Bolgari radi par vasi v Makedoniji, dasi nihče ne more povedati, ali so tam Srbi, Bolgari ali Vlahi ali le neki cigani. Slovane že danes nihče ne vpraša več, ker ničesar ne pomenijo, le med seboj se bodo pa Slovani še naprej klali po stari slovanski navadi Še za dve sto let lahko kučo zatvorimo. * Na zapadu je med Franco- zi nekaj Poljakov. Nemci po-očajo, da uhajajo k Nemcem, ker baje ni upanja, da ji kdaj Francozi ali Angleži pomagali upostaviti Poljsko. Mogoče je to tudi le propaganda, da Nemci 'malo zruši- 0 francoski prestiž. Ako pa res Poljaki ne upajo dosti na rancoze, bodo imeli pač tehtne razloge za to, in jaz sam bi močno • podvomil nad to francosko ali angleško pomočjo. Ali pričakujejo vsaj 1 Poljaki kaj odi Nemcev, ko uhajajo k Nemcem? Bi bilo naivno. Odkod potem? Slovani Poljaki nikoli niso bili, zdaj so šanse za kako slovansko pomoč pod ničlo, in če bi te šanse ne bile pri sedanjih finskih batinah pod ničlo, Poljak in Rus bosta težko kdaj prišla skupaj. Sami so bili, ko bi bil še čas za kako naslanja-nje, zdaj so se sami zgrudili in bi jim1 res le Bog mogel pomagati. Upajmo, da j i m kako pomaga, ker upajo. VZDRŽEVANJE BREZPOSELNIH PARNIKOV Vojna je doletela celo vrsto parnikov na odprtem morju, in vsak teh primerov se je podvizal, da bi se čim prej umaknil na varno. Tako sta se zatekla tudi francoski in angleški prekomornik "Nor-mandie" ter "Queen Mary" in si poiskala zavetja v new-yorškem pristanišču. Toda za ladje je treba vseeno skrbeti in posadka mora tudi jesti. Kapitana teh dveh ladij sta poslala svojima vlada'ma račun za vzdrževanje ladij in posadke. Za vsako ladjo znaša 20.000 dolarjev na mesec. Ta vsota je razdeljena takole: za prostor, kjer "Trta ladji usidrani, je treba odriniti 1800 dolarjev, plača posadke znese 6500 dolarjev, hrana za posadko stane 1500 dolarjev, čuvajem, ki stražijo prostor in okolico, kjer sta ladji usidrani, pa je treba dati 4000 dolarjev na mesec. K temu je treba prišteti še druge stroške vzdrževanja: raz svetljavo, kurjavo, čiščenje strojev, barvanje ladje in za druge potrebne stvari, ki spadajo 1< rednemu vzdrževanju ladje. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! IIIIIIBIl!IIB!ll!!BIITini^Bli1Illl!n!!IIHIII!iaill!iailll^ Bi Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE ! DRJOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1831 So. Ashland Avenne Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. i zjutraj do 8:30 zvečer. S 1 ^iiiiBiiniaiiiiiniiiHiiiiMiBiiiiiniiiiiBiiiMiiiiHiPiiiiiia^ COMMONWEALTH EDISON COMPANY Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo nas pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in pttnoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Rei. 4980-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KEN M ORE 2473-R ali ■e pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.