LISTJE IN CVETJE
Modrost v pregovorih domačih in tujih.
Čednost.
Solnce čednosti nikdar ne zahaja. — Čed-nost je večna mladost. — Čednost se vsako leto potnladi (se nikoli ne postara). — Kjer se čednost seje in sadi, tam je večna pomlad.
—  Čednost je obleka, ki je tem lepša,  čira dlje se nosi.
Čednost je največji zaklad. — Čednost je največje bogastvo. — Kdor ima čednost, ta ima vse.
Čednost ne potrebuje okraskov, je sama dovolj lepa. — Čednost je kakor plamen, ki se ne da skriti. — Čednost je najlepše obla-čilo. — Čednost ne potrebuje klicarja. — Čednost je življenja venec.
Čednost je kažipot, ki nikogar ne zavede.
—   Čednost je najboljši potni list.
Čednosti dom je celi svet. — Čednost je denar, ki ima povsod veljavo.
Čednosti senca je slava, ki vedno za njo plava. — Čednost ne oslane brez plačila.
Na visokem  se  čednost lepo blesti.  —
—   Čednost se ceni više, ako gleda iz lepe hiše. (Bogati in imenitni Ijudje se ze posebno čislajo, ako so bogoljubni in čednostni. Zad-nji pregovor nas še opominja, da se čednostni človek tudi na zunanje ne sme zanemariti.)
Na goro čednosti je strma (in ozka) pot.
—  Pot  do   Cednosti  je trnjeva.   —   Čednost ne leži za pečjo. — Čednost ne raste na dre-vesu. — Čednost se^ne podeduje. — Čednost se ne da kupiti. (Cednost se more pridobiti le 2 velikim trudom in z dolgo vajo.)
Kdor hoče dospeti do čednosti, mora zgodaj začeti. (To pa iz več vzrokov: tak ne zabrede v mladostne napake in razvade; mlade moči so še čile in gibčne; čemur se zgodaj privadimo, to nam potlej ne dela posebnih težav itd. Zgledi izvrstnih Ijudi nam potrju-jejo to pravilo.)
Staro Čednost je treba Castiti. (Dolgo vrsto let čednosten biti, ni lalika reč, je torej kaj slavnega.)
Čednost ima grenke korenine, pa sladek sad. (Trud, ki ga zakteva pridobitev čednosti, je obilno poplačan, saj že na zetnlji, posebej pa v večnosti.)
Novi listi in kojige.
Dedek je pravil I. zvezek: Marinka in škrateljčki. — Bom fc Se. Spfsal Julij Slapšak. S tremislikami. V Ljubljani 1910. Za-ložila Katol. Bukvarna. CenaKl'20, vez.Kl'60. V pravljici ,Marinka in škrateljčki" nam gospod pisatelj prav živahno in mikavno opisuje veliko in požrtvovalno ljubezen male Marinke do svoje ljube mamice. Bujna pravljica se druži z navadnimi dogodki v neko celoto, ki bo tnladim čitateljem ne-le v prijetno zabavo, marveč ludi v koristen pouk. — Z enakim zanimaujem bode mladina Čitala tudi povestico »Bom že še", v kaferi se pripoveduje, kako so lenega Boštjančka izpreobrnile hude sanje. Priporočamo.
Zastavica.
(Priobčil Vekomir.)
Beseda zove ti žival. ki jo v Ameriki rede. Če spredaj ji pripišeS s, še njeno hrano ti pove.
Šaljivo vprašanje.
(PriobLil Jnternus".)
Kdaj prekosi ufenec svojega mojstra?
(Rešitev in imena rešilcev v prihodnjl številki.)
,,Vrtec" izhaja I. dnL vsakcga niescca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h Uredniitvo in upravništvo Sv. Petra cesta Si. 78 v Ljub 1 jani.
Iždaje društvo .Prlpravnlškl dom". — Urcjuje Ant. Kržlč. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljari.