za- Ogromna Afrika, kjer je cvetela že pred tisočletji visoka kultura, je še danes eden najmanj raziskanih delov sveta. Afrika hrani zelo mnogo skrivnosti, kojih sledi se opirajo na ustno izročilo domačinov in na iz predzgodovinske do be izvirajoče pripovedke, deloma pa tudi na zgodovinsko verjetne zapiske. K skrivnostim črnega dela sveta (Afrika) spadajo sedmeri izginuli zakladi. .^ Srebrna in zlata polja. "^* Od 15. stoletja naprej se ponavlja trditev, da se nahaja nekje ob severnih brcgovih afriške reke Sambesi neizmerno na srebru in zlatu bogato polje. Staroegipčanski zapiski omenjajo večkrat deželo Punt, ki je bila južno od izvirov rekc Nil. Iz omenjene pokrajine so dobivali egiptovski faraoni v velikih množinah srebro ter ulato. Nekateri raziskovalci trdijo, da je označba Punt istovetna z v sv. pismu omenjenim imenom Ofir, ki je služil kraljici Sabi kot vir njenega nepopisnega bogastva na zlatu, srebru in dragocenih kamnih. Pred 50 leti se je posrečilo nekaterim Portugalcem, ki so potovali po Afriki, da bi odkrili zaklade v Ofiru, da so res zadeli na obsežne podzemeljske hodni- kc, ki so prikrivali brezštevilne kepe zlata, srebra in dragulje vseh mogočih vrst in vrednosti. Domačini, ki so služili Portugalcem kot kažipoti skozi težko dostopno in od zveri ogroženo pokrajino, so nosili najdene zaklade, s katerimi so se vračali iz skrivnostnih krajev presrečni raziskovalci. Na povratku pa so črni nosači in njib poglavarji zahrbtno pobili belokožce in jih oropali najdenih zakladov. Le enemu se je posrečilo, da je ušel živ. Pa tudi ta edini na življenju preostali ni mogel pozneje več zadeti na skrivnostne podzemeljske zakladnice. Dolina dijamantov. Med afriškimi lovci in potniki je razširjena vest, da je nekje v severno-zapadni smeri reke Oranie dijamantno polje. Leta 1870 je peljal tamkajšnji domačin angleškega lovca na leve v zahvalo za rešitev iz smrtne nevarnostl na kraj, kjer je res ono bajno skrivališče dijamantov. Oba moža sta se podala po zaklade na vozu, v katerega so bili vpreženi bivoli. Na sredini najbolj divjih džungel je odkril od zamorca spremljani Anglež reko. Iztesala sta si majhen čoln, v katerem sta nadaljevala vožnjo. Pripeljala sta se v dolinico, ki je obdana od vseh stranl od skalovja, ki ja ognjeniškega izvora. Tukaj se je lovec na lastne oči prepričal, da je pravljica o dijamantni dolini resnična. Svetlikalo in bleščalo je v solnčni luči vse pol-. no najlepših dijainantov kar na površ-* ju zemlje. Anglež si je napolnil žepe in nahrbtnik z dragulji. ' r^^S^f^ Na povratku je raztrgal lovčevegaT črnega spremljevalca panter. J Anglež je zadel po dolgem tavanju na naselbi-1 no domačinov, odkoder se mu je posre-j čilo, da se je vrnil živ v Kapstadt. Prodal je dijamante za 70 milijonov Din.' Nikomur ni zaupal skrivnosti. Hlepeč po še večjem bogastvu se je podal še v drugič proti izviru sreče. Med potjo je pa podlegel naporom potovanja. Njegovega trupla niso našli. 750milijonski zaklad. Tretji ogromni in izginuli zaklad v Afriki je bil last kralja Lobengulla, ki je vladal nad plemenom Matavillov. Belokožci so stiskali poglavarja in radi tega je sklenil, da spravi svoj 750 milijonov Din vredni zaklad v zaboje in te zakoplje. Kar je sklenil, je tudi storil. Po njegovi smrti je znal samo eden človek za mesto, na katerem so bili zakopani zakladi. Vlada v Rodeziji je ponuIdila temu možu polovico zaklada, ako izda skrivnost. K izdaji pozvani je molčal kot grob, je umrl v ječi in odnesel skrivnost seboj na drugi svet. Orjaški dijamaut. Celemu svetu znan je bil orjaški dijamant, ki je bil svojčas podarjen angleškemu kralju Edvardu VII. V Afriki je bilo tedaj obče razširjeno mnenje, da je to nebrušeno dijamantno darilo le polovica še mnogo večjega dragulja. Iskalec, kateremu se je bilo posrečilo, da je zadel na na celem svetu največji dijamant, je razpolovil dragocenost. Eno polovico je oddal ondotnemu upraviteljstvu dijamantnih jam, drugo polovico je pridržal in je ž njo srečno ¦— ubežal. Grič dragocemh' kamnov. Najdišče najbolj dragocenih kamnov, ki so bili najdeni v Afriki tekom desetletij, je istotako skrivnost. Kroži pravljica o griču nekje v južni Afriki, iz katerega izvirajo te posebnosti. X Zaklad burske republike. ,_ - Nadaljna uganka je zaklad bivšega predsednika Transvaala, Pavla Kriijgerja. Ko so si podjarmili Angleži dejželo,' je zakopal stric Kriiger zaklad bursko republike na gotovem mestu. Da ta zaklad ni kaka bajka, so potrdili pred kratkem Kriigerjevi sovrstniki, ki ge živijo. Ladja z zlatim tovorom. Slednjič so vendarle odkrili ono meBto ob južnoafriški obali, na katerem se je potopila ladja »Grosvenor«. Ladja Je vozila velik tovor zlata in dragocenih kamnov. a so jo pogoltnile morske globine z vsemi živimi bitji in z zakladom. Dosedaj so dvignili iz parnika le par kep zlata. Pravi zaklad še vedno počiva na morskem dnu in vsi dvigalni poskusi potapljačev so se do sedaj izjalovili.