SvOBODHO SL09ENI39

“ESLOVENIA LIBRE “

GLASILO SLOVENCEV V JUZNI AMER1KI

Ano (Leto) VI. Buenos Aires, 1. jariuar (enero) 1948 N ?  (Stev.) 1.

LUCHAR POR LA LIBERTAD,

LA VERDAD Y EL DERECHO

tQue es esto? <i,Quienes son estos? Asi preguntaran algunos de los
que recibiran nuestro periodico “ESLOVENIA LIBRE". Contestamos estas
preguntas en la mejor forma, si decimos en que circunstancias nacio es-
te periodico.

En el mes de abril de 1941 han repartido entre ellos la pequena pe-
ro hermosa tierra eslovena tres invasores: Los nazis alemanes, los fascis-
tas italianos y los hungaros. Fue esto una obra de carniceros, que ha
abierto heridas profundas en el seno del pueblo esloveno.

Pero eso fue solamente el principio. Los invasores pronto han demos-
trado que estaban dispuestos tambidn sacrificar el pueblo esloveno, si no
cedia a sus exigencias imperialistas. Los primeros en empezar fueron los
nazis: Deportaciones en masa, prohibicion del idioma esloveno, cierre de
las escuelas, trabas en la celebracion de los oficios religiosos, prision,
fusilamientos, campos de concentracion, incendio de poblaciones enteras.
El invasor italiano trataba demostrar al principio que desaprueba los prc-
cedimientos nazis pero antes de pasar el aho ya usaba los mismos me-
todos, con la misma crueldad, en la lucha contra el pueblo esloveno. El
invasor hungaro tambien contribuia con lo suyo.

Con terrible placer de criminales se asociaron a la obra destructora
del frente nazifascista los comunistas eslovenos. Para nosotros es com-
prensible tal actitud, porque sabemos que ningun partido comunista en
^el mundo trabaja por el bien del pueblo, al cual pertenece, sino que es
un instrumento ciego de la central moscovita, la cual quiere imponer a
todos los pueblos la dictadura de los partidos comunistas y por interme
dio de ellos el imperialismo comunista. Todo comunista debe ser, segun
las directives de Moscu, en realizacion de este fin, preparado en aniqui-
lar el propio pueblo y matar a su propia madre, si asi lo requieren los
intereses de su partido como ejecutora de las directivas de la central
comunista.

A.si fue tambien en Eslovenia. Despues de haber sido derrotada Yu¬
goslavia hasta el 22 de junio del aho 1941 se entusiasmaron los comu¬
nistas eslovenos para Hitler y aceptaron con placer las ordenes tiranizan-
tes de los gauleiters en perjuicio del pueblo esloveno. Stalin y Hitler
eran segun ellos los unicos hombres capaces de salvar a Europa y al
mundo.

Despues de la ruptura germanorrusa recibieron los comunistas eslo¬
venos de Mosch la orden de aprovechar la situacion creada por la ocu-
pacion, de ganar las tropas ideales en Eslovenia y asi preparar el cami-
no al partido comunista para lograr el poder. Hay que reconocer que
era un problema harto dificil, imposible de resolver en tiempos normales,
si consideramos que en Eslovenia no habia mas que el 3% de comunis¬
tas entre el pueblo. Pero -ellos aprovecharon el hecho de ser un pueblo
ocupado por el invasor y la situacion militar y tildaron a todos quienes
no querian responder a sus exigencias dictatoriales, como fascistas y
traidores. Bajo el pretexto de que estan luchando contra los fascistas y
traidores, empezaron a matar y aniquilar al pueblo.

Por otro lado, los invasores han proclamado a los eslovenos como
comunistas y con tal pretexto de luchar contra los comunistas, asesina-
ban y mataban a los pobladores eslovenos e incendiaban a sus casas.
Al mismo tiempo ayudaba el invasor germano e italiano a los partiza-
nos comunistas con armas y municiones.

En ese juego dantesco el pueblo esloveno por un lado no cedio al
empuje nazifascista. En esto han demostrado su vitalidad vigorosa. Con
todos los medios se defendio por otro lado contra la bolchevizacion de
Eslovenia, al mismo tiempo como vanguardia del oeste europeo formaba
una muralla contra el aval bolchevique, el que queria avanzar sobre la
tumba del pueblo esloveno hacia el oeste.

En aquellos tiempos de terror no habia casi a ningun esloveno hon-
rado que no esperaba con impaciencia la aparicion de cada nuevo nu-
mero del periodico “ESLOVENIA LIBRE". Desde el noviembre de 1941,
cuando vimos el primer numero, hasta el aho 1945 este vocero clandes¬
tine de los eslovenos esclavizados y padecientes ha llevado la lucha con¬
tra el terror de los invasores y el salvajismo de los comunistas. Estaba
en la defensa de los derechos del pueblo esloveno y llevaba la verdad
a los eslovenos en un mar de mentiras y calumnias, emanados de las
fuentes de propaagnda fascista, nazista y comunista. Durante todo ese
tiempo resistio a los perseguidores fascistas, nazistas y comunistas. Mu-
chos de los colaboradores fueron llevados presos, perecian en los cam¬
pos de concentracion y a numerosos asesinaron los comunistas. Todos
ellos han sacrificado sus vidas por la libertad, verdad y derecho. Los
perseguidores no han conseguido silenciar al periodico. En buhardillas,
sotanos y escondites ha resistido y en lugar de los caidos venian nuevos
colaboradores.

. Ahora ya no hay fascistas italianos ni nazis alemanes en Eslovenia
y af^tKft^qrgo reina alii todavia el terror mas cruel, ejercido por los co-
nrniistas.^Mentira e injusticia son el pan de todos los dias, con los cua-
[-UUlUMMsJ

ZVESTGBA SVOBODI, RESNIC1 IN PRAVICI

Kaj pa je to? Kdo pa so to?
Tako bo vprasal marsikdo, ko bo
dobil v roke nas list “Slobodna
Slcvenija.” — Najbolje odgovori-
mo na ta vprasanja, ce povemo,
kdaj in v kakih okoliscinah je ta
list nastal.

Aprila leta 1941 so malo, lepo
slovensko zemljo in slovenski na
rod razkosali in razdelili med se-
boj trije okupatorji: nemski na
eisti, laski fasisti in Madzari. Bil
je to mesarski posel, ki je na slo
venskem narodnem telesu odprl
tezke rane.

Toda to je bil sele zacetsk. Oku¬
patorji so kmalu pokazali, da ho-
cejo zaradi svojih imperialistic
nih tezenj slovenski narod tudi
uniciti, ce ne bo klonil. Prvi so za-
edi nacisti: mnozicno izseljevanje,
prspovsd slovenskega jezika, sol,
verskih obredov, zapori, strelja-
nja, koncentracijska taborisca, po-
ziganje celih naselij. Italijanski
okupator ja najprej kazal, da ob-
soja nacisticno pocetje, toda ni
minilo leto dni, pa je ze sam tek-
moval z njim in to z istimi sred-
stvi in istim nasiljem v borbi pro-
ti slovenskemu narodu. Madzarski
okupator je tudi doprinesel svoje.

Z genialno kriminalno lokavos-
tjo pa so se pridruzili fosisticno-
nacisticni fronti unicevalcev slov.
naroda slovenski komunisti. Za
nas je to razumljivo, ker vemo, da
nobena komunisticna stranka na
svetu ne dela za korist naroda, ka-
teremu pripada, ampak je le slepo
orodje moskovske centrale, ki ho-
ce vsem narodom vsiliti diktaturo
komunisticnih strank in tako pre-
ko njih boljseviski imperializem.
Vsak komunist mora biti po naro-
cilu iz Moskve pri zasledovanju
tega cilja pripravljen unicevati
lastni narod in umoriti tudi last-
no mater, ce to zahteva interes
njegove stranke kot izvrsevalke
navodil iz moskovske boljseviske
centrale.

Tako je bilo tudi v Sloveniji.
Se po zlomu Jugoslavije, vse do
22. junija 1941 so se slovenski ko¬
munisti navclusevali za Hitlerja in

z odobravanjem sprejemali tiran-
ske odredbe nacisticnih gauleite-
rjev proti Slovencem. Stalin in
Hitler sta bila po izjavah sloven-
skih komunistov edina sposobna
urediti Evropo in ves svet.

Po nemsko-ruskam spopadu pa
so slovenski komunisti prejeli iz
Moskve nalog, da izrabijo izredne
okupacijske razmere, zanetijo na
Slovenskem drzavljansko vojno
ter pripi*avijo pot do oblasti ko-
munisticni stranki. Priznati je
treba, da je bila to tezka in v nor-
malnih razmerah neizvedljiva na-
loga, ce vpostevamo, da v Sloveni¬
ji ni bilo niti 3% komunistov. To¬
da komunisti so izrabili dejstvo
okupaeije in vojne razmere ter
enostavno vse Slovence, ki niso
hoteli poslusati diktatorskih navo¬
dil iz Moskve, proglasili za fasi-
ste in izdajalce. Pod krinko, da se
borijo proti fasizmu in izdajal-
cem, so zaceli pobijati Slovence in
unicevati slovenski narod.

Na drugi strani pa so okupator¬
ji proglasili Slovence za komuni-
ste in pod firmo borbe proti ko-
munizmu so morili in pobijali Slo¬
vence in pozigali slovenske domo-
ve. Obenem sta nemski in itali¬
janski okupator podpirala komu-
nisticne partizane z orozjem in
munieijo.

V tej satanski igri slovenski na¬
rod na eni strani ni klonil pred
nacisticnim in fasisticnim nasi-
ljem. Dokazal .je s tern svojo ziv-
ljenjsko silo. Z vsemi sredstvi pa
se je na drugi strani uprl boljse-
vizaeiji Slovenije, obenem pa se
kot predstraza zapadne Evrope
upiral navalu boljsevizma, ki je
hotel preko slovenskego narodne-
ga groba prodirati proti zapadu.

V teh strahotnih casih skoro' ni
bilo postenega Slovenca v domovi-
ni, ki n;e bi nestrpno cakal izida
vsake stevilke lista “Svobodna
Slovenija.” Vse od novembra 1941,
ko smo videli prvo stevilko, pa do
leta 1945 je to tajno glasilo zasuz-
njenih in trpecih Slovencev vodilo
borbo proti nasilju okupatorjev in

(Dalje na 2. strani)

les el regimen imperante alimenta al pueblo esclavizado. La mentira y
calumnia son mercancias que el regimen exporta en masa y los divulga
tambien entre los eslovenos residentes en la America del Sud.

Nuestro trabajo aun no esta terminado. Tenemos el deber de prose-
guir con la obra comenzada ya en el aho 1941 en nuestra Patria, la cual
tuvimos que interrumpir en el aho 1945 en el exilio.

A nosotros, los refugiados eslovenos ha brindado la Republica Ar¬
gentina generosa hospitalidad. No fue solamente una expresion de soli-
daridad con los hombres sin patria. Es mas. Argentina es la tierra de la
libertad. Nosotros tuvimos que abandonar nuestros lares, obligados por
la dictadura comunista. Argentina es uno de los pocos parses del mun¬
do que ha comprendido a tiempo y con claridad y se ha colocado en la
vanguardia entre todas las naciones en la observacion ideologica del
mundo.

"ESLOVENIA LIBRE" esta ante vosotros. El primer numero de la
edicion Argentina. A todos los Eslovenos conscientes de la America del
Sud invitamos de estrechar filas en la lucha contra todo terror y que to¬
dos acepten nuestro lema: LUCHAR POR LA LIBERTAD DEL PUEBLO
ESLOVENO. LUCHAR POR EL TRIUNFO DE LA VERDAD Y JUSTICIA.

Strccn 2.

SVOBODNA SLOVEKIJA

Stev. I.

Borba za svebadno Evrapo

Teden dni pred bozicnimi praz-
niki se je z neuspehom zakljucila
konferenca stirih zunanjih minis-
trov v Londonu. Sesli so se zuna-
nji ministri Zdruzenih drzav, An-
glije, Francije in Sovjetske zveze,
da bi poiskali skupne temelje za
sklenitev mirovne pogodbe z Nem-
cijo in Avstrijo V ta namen se je
ze na pomlad 1947 vrsila konfe-
renea istih stirih zunanjih mipis-
trov v Moskvi. Zakljucila se je z
neuspshom in od tedaj naprej se
je v svetovnem javnem mnenju
naglasalo, da bo konferenca, ki se
bo zacela 25. novembra v Londo¬
nu, silno pomembna za ohranitev
miru v svetu; ce se bo konf erenca
koncala, ne da bi postavila teme¬
lje za koncno sklenitev miru v
Evropi, tedaj se bo ustvarilo v
Evropi tako stanje, ki bo Evropo
razdelilo na dvoje. Sovjetska zve-
za bo narekovala svojo voljo v
vzhodnem delu Nemcije in v tis-
tem delu Avstrije, ki je v rokah
rdece armade, zahodne evropske
drzave z Ameriko na celu pa bo-
do skusale razmere urediti tako,
da bo zahodni del Nemcije priteg-
njen v gospodarski okvir zahodnih
evropskih drzav. Zahodni del

(Nadaljevanje s 1. strain)

divjanju komunistov. Stalo je na
braniku pravic slovenskega naro-
da ter Slovencem tolmacilo resni-
co v morju lazi in klevet, ki so jih
sipali viri fasisticne, nacisticne in
komunisticne propaganda. Skozi
vsa leta je kluboval nacisticnim,
fasisticnim in komunisticnim pre-
ganjalcem. Mnogo sodelavcev fista
jie moralo v zapore, umirali so v
koncentracijskih taboriscih in ne-
steto so jih pobili domaci komu-
nisti. Vsi ti so se zrtvovali za svo-
boclo, resnico in pravico. Prega-
njalci pa lista niso unicili. V pod-
stresjih, kleteh in skrivaliscih je
tiskarnica kljubovala in namesto
padlih sodelavcev so vstopali novi.

Danes v Sloveniji ni laskih fa-
sistov in nemskih nacistov. Je pa
v Sloveniji vkljub temu se vedno
najstrahotnejse nasilje, ki ga iz-
vajajo komunisti. Laz in krivica
pa sta vsakdanja hrana, s katero
krmi rezim se vedno zasuznjene
Slovence. Laz in kleveta pa je
blago, ki ga rezim na debelo iz-
vaza in razsirja tudi med Sloven-
ci Juzne Amerike,

Nase delo zato ni koncano. Dol-
zni smo, da nadaljujemo delo, za-
poceto ze leta 1941 v domovini,
pa smo ga morali leta 1945 preki-
niti v izgnanstvu.

Nam slovenskim begencem je
argentinska republika dobrohotno
dala zavetje. Ni bil to le izraz so-
custvovanja do brezdomcev. Bilo
jie vec! Argentina je zemlja svo-
bode. Mi pa smo morali zapustiti
svoje domove zaradi komunisticne
diktature. Argentina je redka dr-
zava na svetu, ki je to razumela
pravocasno in jasno in je zato v
ideolosekm motrenju sveta daliec
naprej pred mnogimi drugimi dr-
zavami.

“Svobodna Slovenija” je pred
Vami. Prva stevilka v argentinski
izdaji. Vse postene Slovence v Ju-
zni Ameriki pozivamo, da se pri-
druzijo nasi borbi proti vsakemu
nasilju in da vsi sprejmejo nase
geslo: “Borba za svobodo sloven¬
skega naroda, borba za zmago re-
snice in pravice!”

Nemcije bi prispeval svoj delez k
obnovi Evrope, to je tistemu delu
Evrope, ki zivi izven vpliva So¬
vjetske zveze. Kar zivi zahodno
od crte Trst — Stetin, bi z ame-
risko pomocjo lahko svobodno od-
lccalo o svoji gospodarski in poli-
ticni obliki, kar pa l:ezi vzhodno
od te crte, pa mora ze od konca
vojne delati tako, kakor to nare-
kuje Moskva.

Na londonsko konferenco sta se
obe plati pripravili s posebnimi
nacrti. V poletju je ameriski zu-
nanji minister general Marshall v
posebnem govoru naznacil Evropi,
kako bi bile Zdruzene drzave pri-
pravljene pomagati Evropi pri
njenem delu za obnovo. Evropskim
drzavam je bilo naroceno, da naj
povedo, kaj potrebujejo in kako
si mislijo pomagati nanoge. po ta¬
ko dolgi in izcrpni vojni; ko bodo
evropske drzave to sporocile, bo
ameriska vlada odredila, kaj mo¬
re storiti v .tej smeri. Vse evrop¬
ske drzave, ki so izven sovjetske-
ga zeleznega zastorja, so z navdu-
senjem sprejele Marshallov nacrt,
drzave pod sovjetskim vplivom so
morale ta nacrt odbiti. Se vec —
morale so kreniti naprej in preiti
v boj proti temu nacrtu in si-
cer pod vodstvom komunisticnih
strank, ki diktatorsko vlada jo v
vseh drzavah Po navodilih iz Mo-
skve je bila na jesen blizu Varsa-
ve tajna konferenca komunisticnih
strank, ki so sklenile ustanoviti
takozvani “kominform” (komin-
terna v drugi izdaji) in prevzeti
organizacijo boja proti izvedbi
Marshallovega nacrta za obnovo
Evrope. Marshallov nacrt nudi
Evropi stvarne pogoje za obnovo,
skupina komunisticnih strank pa
prehaja v boj proti temu nacrtu
— ne v okviru svojih lastnih dr¬
zav, ampak nosi ta boj in to bor-
bo v druge evropske drzave, ki so
sklenile pomagati si z amerisko
pomocjo do gospodarske obnove in
s tern tudi do politicne neodvisno-
sti. Proti skupnemu sklepu stevil-
nih evropskih drzav, ki so svobo¬
dno sklenile pomagati si z medse-
bojnim sodelovanjem, se dviga pod
vodstvom “kominforma”, ki ima
svoj sedez v Beogradu, mednaro-
dni komunizem. Namen komuniz-
ma je prepreciti resitev Evrope,
onemogociti gospodarsko obnovo
in tako povecati ubostvo evropskih
narodov; kajti iz tega se bo ustva-
rila zmeda, v katari bodo komuni¬
sticne stranke zamogle -izrabiti po-
lozaj in prevzeti oblast v tistih
evropskih drzavah, ki ima jo do-
slej se demokratske rezime.

Ko se je zacelo zasiedanje kon-
ference zunanjih ministrov v Lon¬
donu, je bila po nalogih “komin¬
forma” organizirana velika komu-
nisticna stavka v Franciji. Ko je
bilo stavkovno gibanje v Franciji
na visku, se je zacela siriti vrsta
stavk in nemirov v Italiji — tudi
pod vodstvom komunistov. Na se-
jah zunanjih ministrov pa je so-
vjetski zastopnik Molotov govoril
ure in ure vedno iste stvari — ja¬
sno je bilo, da je njegova “sabo-
taza” na sejah v zvezi z razvojem
stavk v Franciji in Italiji. Ce bi
komunisticne stranke zamogle v
Italiji in v Franciji vsiliti svoje
zahteve francoski in italijanski
vladi, bi to tako oslabilo skupnost
zahodnih evropskih drzav z ame¬
risko demokracijo, da bi ameriski
in angleski zastopnik morala klo-

Sive&ino novo leto  If) /II zeli vstttn svojim

narocnikom. eitateljem in prijatcljem

UREDNIsTVO IN UPRAVA LISTA
“SVOBODNA SLOVENIJA”

Buenos Aires

niti ali sovjetski zahtevi ali pa
prepustiti Evropo komunisticnim
rezimom. Toda komunisti so v
Franciji in Italiji zaenkrat s svo-
j imi nacrti propadli — istocasno
pa je francoski zunanji minister v
Londonu utrujen in zarocaran
povdaril, da se je za navelical po~
slusati Molo'tova, ki ze 500 ur za-
poredoma pripoveduje vedno eno
in isto. Londonska konferenca se
je razbila in sovjetska vlada nosi
odgovornost za to, da se v Evropi
podaljsuje doba nejasnosti in ba¬
de.

Ker traja ta doba ze od konca
vojne, je sedaj ze dovolj jasno,
kje so krivci tega stanja in kclo je
tisti, ki hoce Evropi vsiliti stanje,
ki bi namesto na svobodi olonelo
na nasilju; kjer ne bi bilo politic-
nih varscin razen za tiste, ki so
pristasi samo ene, to je komunis¬
ticne stranke, kjer ne bi bilo pro-
stora za uveljavljanje verskih na-
cel razen za tiste, ki so pod drzav-
no kontrolo. Evropa, ki se je po
tezkem vojnem trpljenju resila iz-
pod nacisticne in fasisticne nad-
vlade, bi morala zopst kloniti pod
se huj.sim terorjem komunizma.

Konec londonske konference do-
kazuje, da je mozno zavreci ko¬
munisticne namene in nacrte. Ne-
uspeh sovjetskega zunanjega mi-
nistra Molotova je obenem dokaz,
da se v Evropi utrjuje skupnost
tistih sil, ki so prepricane, da bi
Evropa padla za stoletja nazaj v
case fevdalizma in skrajnega im-
perializma, ce bi bil komunizem
tisti, ki bi prevzel oblast v vseh
evropskih drzavah. Evropa bo
svobodna le tedaj, ce bo komuniz-
'mu zavrta pot do popolne oblasti
in ce bo tistim narodom, ki sedaj
jece pod komunisticnim nasiljem
zopet omogoceno, da si svobodno
izvolijo oblike vladavine in svobo-
.dna zapisejo postave. Zadnji do-
godki v Evropi dokazujejo, da ni-
majo prav tisti, ki obupujejo nad
tern, da bi se Evropa se kdaj dvi-
gnila, prav pa ne bi imeli tisti. ki
mislijo, da je vseh preizkusenj ze
konec. Komunisticno zarotnistvo
pripravlja nove pretrese in nove
udarce, toda prva zmaga je ven-
darle dokaz, da se velike sile v
Evropi zavedajo, kod gre naravna
pot za svobodno in srecnejso Ev¬
ropo.

Netocno obvescanje.  — “Glas
sv. Antuna,” ki izhaja v Argenti-
ni, opisuje v bozicni stevilki raz¬
mere v raznih izseljenskih narod-
nostnih skupinah v svetu. V tej
zvezi opisuje tudi slovenske izse-
ljence. Presenetil nas je v tern
opisu stavek, da se je v USA po-
javil sedaj pokret za samostojno
slovensko drzavo. Pisec tega pri-
spevka bi se moral bolj poglobiti
v slovensko politieno preteklost in
v hotenje Slovencev danes. Borba
za svobodno in zdru/.eno Sloveni-
jo, v kateri naj bi se slovenski na-
rod samostojno upravljal, je stara
sto let in ravno letos slavimo sto-
letnico te borbe. Zato se ni moglo
sele sedaj pojaviti v USA gibanje
za samostojnost slovenskega na¬
roda.

Bagnoli.  — Iz Italije prihajajo
porocila, da bodo zacele vecje sku-
pine Slovencev prihajati v Argen-
tino. Tekom januarja pricakujemo
vecjo skupino priblizno 200 Slo¬
vencev, ktero pripelje IRO. Nato
pa so napovedani Se nadaljnji
prevozi.

®

Titova potovanja  v Sofijo, Bu-
dimpesto in Bukaresto so tudi od-
govor moskovske vlade na neuspeh
londonske konference. Tito je z
,Bolgarijo, Romunijo in Madzar-
sko podpisal prijateljske in ob-
rambne pogodbe. Sovjetske cete so
namrec dne 15. decembra zapusti-
le Bolgarijo, Romunijo in Madzar-
sko pa bi morale zapustiti, kadar
bi bila podpisana mirovna pogod-
ba z Avstrijo Komunisticni rezimi
v Jugoslaviji, Bolgariji in Romu-
niji pa se zavedajo, da nimajo ni¬
ti 5 o|o prebivalstva na svoji stra-
ni, zato se vodstva komunisticnih
strank in policij povezujejo med
seboj z vojaskimi obrambnimi
dogovori, da bi bili sposobnejsi za
obrambo v slucaju potrebe.

Komunisticna ofenziva  v Grciji
je tudi v zvezi z novim polozajem,
ki je nastal po londonski konfe-
renci. Vodja komunisticne drzav-
Ijanske vojne v Grciji Markos je
ze v poletju napovedoval sestavo
svoje vlade v grskih hribih na se-
veru in sice.r ob meji z Albanijo
in Jugoslavijo. Sedaj je bilo po ra-
diu in na jugoslavanskem ozem-
lju objavljeno, da je Markos se-
stavil svojo vlado; kmalu nato je
iz jugoslavanskega in albanskega
ozemlja Markos sprozil ofenzivo v
smeri proti Janini in Konici, da bi
zasedel en del.ozemlja, na kate-
rem bi zamogel vpostaviti svojo
oblast. Toda redne grske cete' so
njegovo ofenzivo razbil-e.

•

Drzavljanska vojna na Kitaj-
skSm  je tudi se hujse, vzplamtela v
zadnjih tednih. Komunisticna ar¬
mada* napada vladne postojanke
pri Mukdenu, glavnem mestu
Mandzurije. Te dni je bilo tudi
objavljeno, da je bilo med kitaj-
skirni in ruskimi komunisticnimi
zastopniki dogovorjeno, da se od
Kitajske. odcepi tisti del Kitajske,
ki bi bil pod upravo in zasedbo
armad kitajske komunisticne voj¬
ne sile. Sovjetska zveza bi to novo
komunisticno kitajsko drzavo ta-
koj priznala, nova drzava pa bi
morala Sovjetski zvezi v slucaju
vojne na Blihjzm vzhodu (na po
drocju ob Sredozemskem morju)
poslati 100.000 vojakov in en mi-
Ijon delavcev v sovjetsko vojno
industrijo.

Nas naslov:

Zacasno je nas naslov:
“SVOBODNA SLOVENIJA ”

DUBLIN 4231, Dpt. B
Buenos Aires

Y prihodnji stevilki bomo pa
objavili nas stalni naslov.

Stev. 1.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

MED NAilMI BEGUNCI

¥ nowi

Nad stiri miljone ljudi je ze na-
redilo isto pot, katero- hodijo se-
daj skupine slovenskih brezdom-
cev : pot v dalj no, malo znano de-
zelo Argentino. Brez belica v zepu,
nevesei jezika, brez znancev, ki bi'
prijateljsko segli V roko, so se zna-
sli v tujem mestu, v tuji dezeli,'
med tu.jimi ljudmi. Prihajali so
semkaj v letih, ko je bila tudi tu
kriza in v razmere, ko za tujca ni
bilo ne pravice in ne dela in kruha.
Koliko zlatih gradov, postavljenih
:na oblake, se je koj prve dni ziv-
ljenja v novi dezeli zrusilo v prah.
Hudi so bili prvi dnevi skoro za
slehernika, ki je prisel sem.

In danes? Marsikdo izmed onih
skromnih priseljencev je daues
trden moz: ta ima tovarno, oni do¬
bro posestvo, drugi solidno delav-
nico, tretji dobro zasluzi v tovami,
na stavbah in v nestetih drugih
poklicih: ima svojo druzinico in
lastno hisico, pa se kak tisocak za
slucaj nestece. Marsikdo pa je s-e
danes revnejsi, kot je bil ob pri-
hodu, jadikuje ob casi fabriskega
vina, nad n'evzdrznimi razmerami
in koine Kristofa Kolumba, ki mu
jfe sapa zanesla barke proti tem
cudnim dezelam.

Kaj bo z nami. ki prihajamo se-
daj? Kaksna je nasa bodocnost?

Vedimo, da prihajamo v nov
svet. V svet, ki je drugacen kot
nas ne le po zemljepiisni legi in po
obliki svojih tal. ampak je druga¬
cen tudi narod, ki tu prebiva, nje-
gcve navade, njegov nacin zivlje-
nja. Mi mrzli severnjaki marsi-
kdaj tezko razumemo zivljenje in
mjsljenje vrocekrvnega juznjaka.
Zato je ena nasih glavnih nalog,
ki nas caka, da spoznamo narod,
med katerim bomo ziveli. Je to
spozanvanje brezpogojna podlaga
za bodoce uspesno udejistvovanje v
tej dezeli ,,nestetih moznosti”.

Ne bo nam mogoce spoznati na¬
roda, dokler smo gluhi in nemi,
dokler ne znamo jezika te dezele.
Zato prav iskreno svetujemo vsa-
komur. naj ,se cim prej priuci ka
stiljanscine. Nic ne pornaga zna-
nje cele vrste drugih jezikov, ce
ne znamo tudi jezika dezele. kjer
zivimo.

Argentina je dezela, ki potrebu-
je delovnih ljudi, ne inteligentov.
Uradi so polni domacinov — in se
za te ni mest dovolj. Zato se mora
vsak nas studiran clovek brezpo-
gojno sprijazniti z mislijo, da ga
caka tu le rocno delo. Vsi evropski
izpiti in diplome so tu brez cene
in le toliko tu clovek velja, koli-
kor se zna pri prakticnem delu
uveljavati. S tem seveda se ni re-
ceno, da je vsak nas inteligent ob-
sojen tu na 'Stalno rocno delo, o
ne, njegova pridnost in zmoznost
mu bo kmalu pomagala do lazjega
dela in boljsega zasluzka. Le tisti
je v zmoti, ki tu pricakuje podob-
no sluzbeno mesto kot ga je imel
doma.

Prva nasa skrb bodi. kako priti
cimprej do primerne zaposlitve,
kjer je dana prilika, da si clovek
lahko pristedi v kratkem casu kak
tisocak. Povdarjam besedo priste¬
di, ker se mi zdi, da bo marsikdo
izmed nasih ljudi zlorabljal ugod-
,ne gospodarske razmere, ki so se-
daj tu in trosil preko mere, ces,
saj bom jutri zopet zasluzil. Tako
bo zasel na pot onih, ki so ze 20
let tu, pa se vedno nimaju denarja,

dezeli

da bi se vrnili domov, kamor bi
tako radi sli.

Zacetne tezave je veliko lazje
prenasati, ce si ljudje medsebojno
pomagajo. Lepo bo, ako se bodo
ljudje, ki so toliko let skupno trpe-
li, tudi tu povezali v solidno orga-
nizacijo, ki jim bo v veliko gmotno
in moralno korist. ce kdaj. velja
sedaj geslo: ,,V slogi je moc!”

Treba je takoj spregovoriti tudi
besedo o Slovencih, ki so ze vec let
tukaj. Je med njimi veliko treznih,
postenih in inteligentnih ljudi, ki
popoloma razumejo nas polozaj.

Mnogi nas pa ne razumejo. bo-
disi da niso pouceni, ali pa jih je
preslepila propaganda. Ne cudimo
se jim. Saj so se mnogi drzavniki
motili, ko so mtenili, da je komu-
nizem drugacen. Zato smo prepri-
cani, da bodo ti dobri Slovenci prej
ali slej spaznali svojo zmoto.

Jih je pa tudi mnogo, ki nas so-
vrazijo in psujejo kot vojne zlo-
cince, narodne izdajalce, kolabo-
racioniste in nevem kaj se vse. Te
ljudi mi le pomilujemio. Oni misli¬
jo. da bolje vedo vse to, kar se je
zgodilo in se se dogaja pri nas, ka-
kor pa mi, ki smo vse to videli in
pretrpeli osebno. Mi se zanje ne
bomo menili; le brand i se bomo in
,to zelo energicno, ako se bodo oni
vtikali v nase razmere. Mi dobro
vemo, da je med njihovimi in na-
simi idejami prepad, preko kate-
rega ni mogoce nikdar zgraditi
mostu. Tu se ne bo dalo nic slepo-
misiti. Oni so eno, mi drugo. Kom-
promisa ni!

zivljenje v velemestu je nevar-
na stvar; nevarna-v telesnem, se
bolj pa v moralnem oziru. Mar¬
sikdo bo tu zivel v popolnoma po-
ganskem’ okolju. Treba bo izredno
morne volje, da bo mogoce vzdr-
zati se na pravi poti. N'e pozabi-
m'o, da smo Slovenci, ki jim je v
krvi zvestoba do Boga in do mo~
ralnega zivljenja. Prekinimo z na-
vado, da se velik del nasih izseljen-
cev izgubi verko in moralno. cim
pridejo v tuje. veri nenaklonjeno
okolje. Naj nas slabi zgledi ne
s,pravi jo iz ravnotezja! Saj vemo.
da je v desetletjih pred nami od-
. hajalo iz Evrope preko morja pre-
mnogo takih. ki so se jim ze do¬
ma majali temelji postenega ziv-

Dr. Mika Krek v Zdrusenih dr-
zavah.—  V Zdruzemh drzavah bi-
va ze dalj casa predstavnik slo-
venskega naroda dr. Miha Krek.
Takoj po svojem prihodu iz Itali-
je je razvil vsestransko delavnost.
Imel je vec zelo dobro uspelih zbo-
rovanj med ameriskimi Slovenci.
Poslusalcem je z njemu lastno
spretnostjo in temeljitostjo razla-
gal neznosno trpljenjt Slovencev
v domovini pod komunisticnim re-
zimom. Nasim severnoameriskim
rojakom je ;  popisal krizev pot slo¬
venskih beguncev in njihov polo¬
zaj v taboriscih v Avstriji, Nemci-
ji, Italiji in drugog. Prisrcno se je
zahvalil vsem tistim, ki so z razu-
mevanjem begunskega .trpljenja
dajali moralno podporo, kakor tu¬
di tistim, ki so materijalno skusa-
li lajsati bedo slovenskih begun¬
cev.

V okviru svoje politicne delavno-
sti se je sestal s predstavnik!
Zdruzenih drzav ter je v stalnem
stiku s predstavniki tistih naro-
dov, ki jece pod komunisticno di-
katuro. Veckrat je imel, dalj.se
razgovore s predstavnikom Hrva-
tov in svojim osebnim prijateljem
drjem Vladkom Mackom.

Slovenski narod je z zaupanjem
sledil delu drja Kreka med vojno
v Londonu. S hvaleznostjo je
spremljal njegovo edinstveno po-
zrtvovalno delo za slovenske be-
gunce, dokler je zivel v Italiji. Z
brezmejnim zaupanjem pa sprem-
ljajo danes njegovo delo v USA
tako trpef'i Slovenci v domovini,
kakor tudi begunci sirom sveta.
•

Obtozbe Titovcev proti dr. Ba-
saju neosnovane  — Dr. Basaj Jo-
ze je bil izvoljen za predsednika
Narodnega cdbora v Sloveniji, ka-
teri je v casu nemske zasedbe dne
3. maja 1945 prevzel zacasno ob¬
last nad Slovenijo. Narodni odbor

Argentina je bila prva izmed
vseh drzav na svetu, ki nam je,
brezdomcem, gostoljubno odprla
svoje meje. Je dezela svobode. ka-
korsne v Evropi nismo bili vajeni.
Nas ponos zahteva. da zivimo v
tej dezeli tako, da ji ne bomo ne-
hvalezni in da bomo obenem delali
cast narodu, katerega sinovi in
hcere smo.

je na osnovi slovenske narodne
suverenosti oklical slovensko na-
rodno drzavo in sklical k tajnemu
zasedanju slovenski narodni par-
lament. Vkljub tsmu, da je bila
Jugoslavia in s tem tudi Sloveni-
ja po teheranskih in jaltskih skle-
pih izrocena boljseviski interesni
sferi in da so tedaj prodirali v
Slovenijo Titovi partizani, je imel
nastop slovensksga Narodnega od-
bora namen, da se enkrat in v ta¬
ko kratkem casu manifestira vo-
ljo slovsnskega naroda.

Dr. Basaj se je pozneje z osta
lim Narodnim odborom iz Sloveni-
je umaknil na Korosko pred ko-
munisti, ki so zasedli Slovenijo.
Titovi oblastniki so ga vsak nacin
hoteli prcglasiti za kolaboracioni-
sta in izdajalca ter vojnega zlocin-
ca. Zaveznikom so posiljali obsirne
obtozbe, v katerih so hoteli z vse-
mi sredstvi dokazati, da je bil dr.
Basaj vojni zlocinec. Vsak Slove-
nec, ki je poznal drja Basaja in
njegovo delovanje, je vedel, kak-
sne lazi so te obtozbe. Vkljub te-
mu pa so zavezniske oblasti pred -
letom dni drja Basaja zaprle. Le-
to dni so drja Basaja zaslisevale
razne zavezniske in titovske komi-
sije, da bi ugotovile, v koliko je
dr. Basaj vojni zlocinec. Mnogo je
prestal v zaporu. Z mucenisko
vdanostjo je prenasal vse krivice
in trpljenje.

Dobili pa smo vest, da je pre-
jel dr. Basaj popolno zadoscenje!
Zavezniske oblasti so namrec kon-
cno ugotovile, da so bile vse obtoz¬
be titovcev lazne in da dr. Basaj
ni kolaboriral z okupatorjem, da
nikogar ni izdal in da ni vojni
zlocinec.

#

Ljubljanski knezoskof  prevzvi-
seni dr. Gregorij Rozman, ki se je
tudi leta 1945 umaknil pred ko-
munisti iz domovine, je zivel do
pred kratkim v Celovcu kot gost
celovsega skofa. Pred nekaj tedni
pa je zapustil Celovec in se prese-
lil v ameriko zono Avstrije. Pred
odhodom je objavil svoje pastir-
sko pismo beguncem in to zlasti
tistim, ki odhajajo iz Evrope v
druge dele sveta. Svojim verni-
kom — beguncem daje svoja oce-
tovska navodila, kako naj zive v
novih razmerah, v novih zemljah
in med doslej njim neznanimi na-
rodi. zeli jim, da bi jih Bog v
kratkem skupaj zbral iz vseh de-
lov sveta in srecno vrnil svobodni
domovini. Koncno jim daje svoj
nadpastirski blagoslov in obljpb-
lja, da dokler bo ziv, bo molil za
Slovence in jih blagoslavljal, kjer-
koli na svetu bodo.

9

Genercdna predstojnica. sloven¬
skih solskih sester,  castita mati
s.M. Terezija Hanzelic je nekaj
dni pred bozicnimi prazniki srecno
dopotovala iz Zdruzenih drzav v
Buenos Aires, da v drzavah Juzne
Amerike nadaljuje s svojimi obi-
ski po provincah slovenskih sol¬
skih sester. V poletju je castita
mati odpotovala iz Rima v Zdru-
z.ene drzave, od tam pa je sodaj
prispela med nas tukaj v Argen¬
tine Veliki dobrotnici in zascitni-
ci tolikih slovenskih beguncev v
Italiji in drugog izrekamo najle-
pse zelje za uspeh njenega obiska
in prosimo Boga, da bi namo jo se
dolgo ohranil na vodstvu reda, ki
je toliko storil za krscansko vzgo-
jo nase mladine in za prospeh in
dvig nase prosvete zlasti med slo-
venskimi zenami.

ljenja.

Nusim naroenihom.
eitateljem in prijateljem!

V roke Vam prihaja prva stevilci “SVOBODNE SLOVENIJE”,
lista, ki bo do nadaljnjega izhajal dvakrat na mesec in sicer vsakega.
prvega in petnajstega v mesecu. Urednistvo lista se bo potrudilo , da
bo list vedno bolj si , da bo prinadal cim, bolj pestro ctivo in cim vec no-
vic, ki bodo zanimale vse nase Htatelje.

List hoce biti glasilo vseh Slovencev v Argentini, veseli pa homo
tudi , ce homo mogli zajeti se druge nase rojake v vseh dezelah Juzne
Amerike Zelo radi homo objavljali dopise z vseh strani, kjer zive Clo-
venci, da bomo tako res vez, ki nas bo vse vezala.

VpoUevati pa je treba, da izhaja list v cisto posebnih razmerah
in da stroski za redno izhajanje ne bodo majhni. Ker smo pri tem de¬
lu navezani popolnoma samo nase in nima list na razpolago nebenih
fondov ali pa podpor, vljudno prosimo vse, da se na nas list naroce in
nas podpro zlasti z rednim placevanjem, naroHne. Ker pa bo naroc-
nina le tezko krila vse izdatke, prosimo vse Slovence, da prispevajo po
svojih moc eh za tiskovni sklad “SVOBODNE SLOVENIJENasi
zaupnilci in prijatelji bodo s posebnimi bloki prijateljsko povabili tega
ah onega in mi vljudno prosimo vse cenj. Htatelje, da nam tudi te
podpore ne odklonijo. Saj bo vse slo samo zato, da bo list cim popol-
nejsi in da bo v vseh ozirih napredoval.

Posamezna stev ilka lista velja 20 centavosov, polletno 2 pesa in
celoletno  J pese.

UREDNISTVO IN UPRAVA LISTA
“SVOBODNA SLOVENIJA”
BUENOS AIRES

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stev. 1.

Tisoci naiih beguncev iakaie
na odhod lz Evrope

Ko so se Sloveniji v maju 1945
blizale Pete komunisticne vojske
marsala Tita, se je dvignilo nad
40.000 Slovencev, da bi odsli Pez
mejo in se tako umaknili pred re-
zimom, ki se je ze skozi stiri leta
drzavljanske vojne tako strahotno
razkrinkal pred ocmi vsega sloven-
skega ljudstva. Priznati je treba,
da je to ogromna stevilka, kajti
nase ljudstvo, ki je v veliki vecini
kmecko, je s silno ljubeznijo na-
vezano na svojo zemljo in jo zato
zapusti res v najhujsi sili. Nejve-
cji je bil umik seveda s tistega
predela Slovenije, kjer je bilo di-
vjanje komunistov najhujse, to je
z Dolenjske.

Dez mejo jih je srePno prislo ne-
kaj nad 25.000, ker so se drugi
pomikali proti zahodu, kjer jim je
bil pa umik ze odrezan, ker so ti-
tovci ze zasedli Trst, druge pa so
zopet prehiteli, ko so se umikali
proti Koroski in so bili zato zavr-
njeni nazaj proti domovom.

Prvo veliko begunsko zbiralisce
je bilo v maju 1945 v Vetrinju
blizu Celovca. Tam pe je nase re¬
vere zajela se ena zaloigra, mogo-
Pe ena najhujsih, kar jih pomni
slovenski narod. Potem ko je Tito
obljubil, da bodo njegove cete za-
pustile Trst in se umaknile na ta-
kozvano Morganovo Prto, je an-
glesko poveljstvo v Celovcu izroci-
lo Titu 12.000 beguncev, med nji-
mi najvec mladine. Ko so te sku-
pine prisle nazaj v Jugoslavijo, so
jih komunisti ruekaj ze takoj ob
meji pobili, druge pa odvedli v
razna taborisea od Celja do Ljub-
ljane in nazadnje do KoPevja. V
nekaj dneh so titovci od teh 12.000
beguncev pobili ali pa zive pome-
tali v kocevske jams nad 9.000,
med njimi tudi mnogo zena.

Danes zivi okoli 6000 slovenskih
beguncev na Koroskem, okrog
5000 jih je v Italiji, drugi pa so
raztepeni po Nemciji in drugih
dezelah Evrope. ze skoraj leto dni
traja tudi pocasni odhod raznih
skupin teh beguncev v druge dele
sveta in vec stotin jih je ze odslo
v Argentino, Venezuslo, Kanado,
Anglijo; tudi v Zdruzenih drza-
vah jih je ze nekaj.

Ves Pas, kar zive nasi begunci v
tujini, jih obiskujejo razne titov-
sve komisije in jih pregovarjajo,
da bi se vrnili domov. Tudi U. N.
R. R. A. in druge zavezniske or-
ganizacije so beguncem prigovar-
jale, da naj se povrnejo v domovi-
no. Titovci so obljubljali, da se be¬
guncem doma ne bo nip hudega
zgodilo; pripovedovali so, da je bi-
la razglasena za vse amnestija,
napovedovali so, da se doma pri-
pravlja veliko gospodarsko blago-
stanje in da je doma sedaj prava
svoboda, itd. S Koroskega se je
vrnilo nekaj skupin beguncev, iz
Italije pa je bil odstotek tistih, ki
so se vrnili, neznaten. Komaj pa
so se vrnili domov, so vsi spozna-
li, koliksne so bile titovske lazi;
mnogo jih sedaj hira po raznih
zaporih in na prisilnem delu, dru¬
gi pa so brez vsega, ker so jim
med tem oblasti vse zaplenile ali
pa “podrzavile”. Nekaterim, ki so
se vrnili, se je pozneje zopet po-
srePilo pobegniti nazaj cez mejo
in njih pricevanje je bilo se huj-
se, kakor pa so ljudje priPakovali.

Begunci, ki zive v Italiji in v
Avstriji, se sedaj pripravljajo na
odhod v Juzno Ameriko in to zla-

sti v Argentino. Njihov odhod, ki
si ga vsi tako iskreno zele, pa bi
bil ze izveden, Pe bi bila na razpo-
lago prevozna sredstva.

Tem beguncem pa se je letos na
jesen pridruzilo veliko stevilo be¬
guncev iz Primorske, to je iz ti¬
stih delov cone A, ki je po doloci-
lih mirovne pogodbe prisla pod
Jugoslavijo. Teh beguncev je vec
tisoc in tudi ti sedaj Pakajo na
odhod cez morje ali pa v druge
evropske drzave t

zaloigra teh beguncev je tudi
velika, ker ti nasi rojaki nosijo v
sebi se kupo razocaranja. Ti Slo-
venci so nad dve desetletji prena-
sali vsie trpljenje fasisticne dikta-
ture in z velikim hrepenenjem v
srcu cakali tiste ure, kdaj bodo ti

To pa vam govorim, ker sem
sam videl, kako se je zgodilo. Ne
zato, da boste mene obcudovali,
ker sem bil ze v grobu in sem zdaj
spet med vami, marvec zato, da
moja beseda da potrjenje, kako je
bila milost bozja v tistih trenutkih
res z njimi in kako so umirali,
prav kot mucenci umirajo. Kdor
ni neumen, naj razurne!

Vse to se je zgodilo tako naglo,
ali pa smo bili ze tako cisto on-
stran, ker smo vedeli, na kaksno
pod nas vodijo, da se ne morem
vep cisto dolocno domisliti, kako
je bilo. Tega, kar je bilo v tistih
trenutkih v meni, se sam ne znam
umeti docela, kaj da bi drugim
razlagal Kar pa sem z ocmi videl,
mi je ostalo bolj od vsega in vre-
dno je, da svet ve tudi za to.

Drug na drugem smo lezeli, na
pol goli ze, ker so nam oblacila
pobrali. Ganiti pa tudi nismo mo-
gli. Kovinska vez je rezala v za
pestje prav do kosti. Pa tega nih-
c5 vec ni cutil, ker smo bili ze
docela otopeli za vsakrsno boleci-
no. Samo pritajene molitve so se
mesale z brnsnjsm motorjev, ki
so nenadoma utibnili. Obstali smo.
Trenutek tisine, nato pa kletve,
psovanja, smeh, nic podoben sme-
hu vedrih, iskrenih ljudi.

Pehali so nas in suvali, bili nas
z brzostrelkami in z bikovkami
opletali Pez nase glave, da smo bi¬
li vsaj tisti, ki smo prav zgoraj le-
zali, krvavi in marogasti, se pre-
den smo pocepali z vozila na goz-
dno cesto.

Bil pa je med nami tudi fant,
morda mlad moz ali kaj. Kje naj
bi vedel njegovo ime! Nikoli ga
nisem cul, obraza njegovega videl
nikoli prej. Ta je lezal prav na
dnu. In ko je vrsta prisla nahj, se
je sam dvignil in se. vstopil v sre-
do voza, da smo ga spodaj vsi, ki
smo tarn ze stali pripravljeni za
poslednji krizev pot, cisto dolocno
videli. Drugi so se ze opotekli ob
cesti v vrsto, ki se je daljsala bolj
in bolj. Ta pa je se vedno stal
tarn, roki cez hrbet zvezani, v
obraz pa tako strahotno bled, da
je vsakdo mislil: ta pa ne gre v
grob, marvec iz njega prihaja. Oci
pa so mu tako cudno svetlo sijale,
da se kar nismo mogli odtrgati od
njegova obraza. Vrgel je glavo
vznak in se zagledal v nebo. Res-
nicen smehljaj mu je preletel cez
lice in se nam je bilo, da bi se na-
smehnili z njim, ne da bi vedeli,

kraji prikljuceni k Jugoslaviji.
Zadnja leta vojne so v veri, da so
partizani res borci za osvoboditev
njihove diezele, mnogi od njih so-
delovali pri OF; verjeli so propa-
gandi komunisticnih agentov in v
zaPetku zavidali tiste, ki so bili s
cono B ze takoj vkljuPeni v jugo-
slovansko ozemlje po maju 1945.
Toda ko so zrli Pez mejo cone A
v Jugoslavijo, so videli, koliksna
je bila sreca, ki so jo komunisti
prinesli osvobojenim krajem. Med
tem ko v maju 1945 §e niso mogli
razumeti, zakaj toliko Slovencev
iz Slovenije bezi pned komunisti
in se umika v tuj svet, so sedaj po
dveh letih doumeli strasno resnico,
da komunizem ne dopusca prave
svobode. Odlocil so se, da zapuste
tisto zemljo, ki so jo obvarovali
pred fasisticnim nasiljem, in se
sedaj tudi odpravljajo v tujino
kot begunci.

cemu. Bilo je, kot da je mold in
da je v svoji molitvi videl nekaj,
cesar mi nismo videli. Tisto nekaj
je moralo biti na nebu, kjer je ju-
nijsko sonce sijalo cisto tako, kot
nam je sijalo, kadar smo se s ko-
so trudili v senozetih.

Vse skupaj je trajalo samo tre¬
nutek. Kajti brz ko je tako gledal,
se je nasel nekdo od teh, ki so nas
vodili v grob in ga s kopitom su-
nil v hrbet, da se je prekopicnil na
obraz in se kot posekan stor pre-
valil z vozila na cesto. Pa se je po-
bral in vprasujoce pogledal tega,
ki ga je pahnil in je zdaj stal ob
njem. In vsi, kar nas je bilo tarn
okrog, smo culi, kako je z otros-
kim glasom dejal:

“Cemu me bijes? Sam vem, kje
mi je pot.”

Rabelj pa ga je udaril divje se
bolj, to pot cez obraz, da se mu je
prek oci potocil era curek krvi. In
spet smo culi, kako je govoril:

“Bog ti odpusti, jaz ti nimam
Pesa odpuscati!”

Rabelj pa ga je zgrabil za ra-
mo in ga porinil v sredo med nas
Tako nam je bilo, kot da je Bog
poslal svojega angela, ki nas bo
spremljal na poslednjo pot.

Stopali smo po trije, po stirjie,
po vec, drug ob drugem. Cesta se
je nenadoma pretrgala. Zavili smo
v breg, bosi in krvavi ze vsi, opo-
tekajoci se prav do tal, kot bi res-
nicno vsakega od nas vsaj precni
krizev tram upogibal k tlom In
molili smo kar naprej. Bolj so rju-
li, psovali in bili po nas, naj mol-
cimo, bolj smo molili. Potem so
nam veleli, naj pojemo. In smo
peli. In bolj ko smo peli, vec je bi¬
lo veselja v nas, ponos je bil vi¬
deo vsevdilj, pesem slovesna in
mogocna Se bolj.

Tisti fant z bledim obrazom je
stopal korak pred menoj. Rabelj
pa, ki ga je prej pehal z vozila,
ga je spremljal tudi zdaj. Na sle-
herni korak ga je udaril s kopi¬
tom ali z bikovko, ki jo je mojstr-
sko sukal z levico. Pa fant ni za-
stokal, ni vzdihnil, samo pel jie z
nami vsemi in od casa do casa je
s toplim nasmehom pogledal svo¬
jega rablja, da je bil ta divji se
bolj in je se bolj divjal s svojo bi¬
kovko po njem.

Tam na tisti kraski goljavi se
je zacelo poslednje, kar se nam je
imelo zgoditi. Kaj bi govoril o
strahotah tistih trenutkov! Naj
jih kdo drugi, ki je bolj spreten
od mene, popise. Padali smo in

vstajali spet, opotekali se na to in
ono stran'in kri je tekla, kaj te-
kla, lila je iz porezanih uhljev, iz
iztaknjenih oci, prebodenih rok in
nog, poruvanih zob, razbitih hrb-
tov, ne, ne, nic vec nocem tega.. .

Medio sem videl skoz krvavo
meglo, kako so tarn dalec spredaj
nekje, vsaj zdelo se mi je, da je
dalec, omahovali, kot so bili zve¬
zani, v prazno. Pesem je utihnila.
Prasketanja in drdranja nisem
cul, ker mi ja v usesih brnslo od
udarcev, ki se ven in ven padali
po meni. Samo neznosno mrzek
vzduh po smodniku in po slani,
svezi krvi, ki se je parila pod zgo-
cim soncem, mi je udaril v nos.

Tedaj sem cul, kako je fant
spredaj glasno izgovoril:

“O Bog moj, zahvaljen, zahva-
l.jen za vse! Tudi za to uro zahva¬
ljen !”

“Pes beli!” ga je rabelj spet
usekal z bikovko in se hripavo za-
smejal. “Naj te resi tvoj Bog, ce
te more!”

In fant ga je pogledal veselo, to
sem dobro videl:

“Ne prosim ga, naj me resi,
prosim ga marvec, naj tebe resi,
brat moj!”

“Norec!” je pljunil vanj rabelj
in ga suval od dalec mimo redi
drugih rabljev, ki so od obeh stra-
ni udarjali s koli, suvali z nozi in
s krivci, bili z bikovkami, posipali
s soljo in oblivali s kisom. “Jaz ni¬
sem izdajalec, kot si ti, pes! Me¬
ni Bog ni potreben!”

Fant pa je molil in veroval. . .

V tem pa se je zgodilo nekaj,
kar je zastavilo vrsto, da smo ob¬
stali in gledali, kolikor smo se vi-
deti mogli.

Nekdo od rabljev je dvignil de-
bel kol, da bi usekal po mladeni-
cu pred menoj, pa je nehote z vso
silo lopnil po njegovem lastnem
rablju. Ta je samo debelo pogle¬
dal in se upognil v omedlevico, ki
jo je rodil udarec. Po sta ze pri-
skocila dva druga, da bi ga dvig-
nila. A fant pred menoj je bil ur-
nejsi. Pognal se je k njemu, ki je
lezal na tleh in pocasi odpiral kr-
vave in osuple oci, cudno skriven-
cil vrsto na katero je bil privezan,
se s hrbtom obrnil k npegovim ro-
kam in ga s svojimi prekrizanimi
prsti, ki so bili sinje natekli od
vezi v zapestju, zgrabil za rame.
Napel seje in ga dvignil, ne da
bi videl, kaj pocenja.

Mi in rablji, vsi smo strmeli.

Rabelj je pogledal obsojenca, ki
ga je bil dvignil. Nekaj kot sram,
kes ali kaj, se je zganilo v njego-
vih divjih, zdaj preplasenih oceh.
Fant pa se je nasmehnil toplo in
drzno stopil naprej, kamor ga je
potegnila vrsta tistih, ki so sli
pred njim. . .

Zganili smo se tudi mi, kajti
udarci z besnim kricanjem porne-
sani, so zdaj se bolj divje dezili
na nas.

Videl pa sem, kako je rabelj, ki
ga je bil fant pobral, krvav cez ce-
lo, odrinil dva, tri pred seboj in
dotekel mladenica. Padel je pred
njim na kolena in zaklical:
“Odpusti!”

Ta pa se je sklonil k njemu in
ga je s krvavecimi usti poljubil
na krvavo gelo.

Kot risi so planili po obeh in ju
skoz svinceni ogenj pahnili v bre-
zno

In dobro vem, da je mucenec
vodil spokornika pred bozje Jag-
nje, prav kot je spokornik, prej
rabelj, vodil mucenca do vrat ziv-
ljenja. MiklavS Trpovec.

MU&ENEC IN RABELJ

frnnronfrr ' 'rin-RRFr*n'' - TWrcrfO 1U19/1R - T A M-4R44