j Uto XII. Stev. 258 TELEFON 25-67 poštni Čekovni račun 11.409 Maribor, ponedeljek 14. novembra 1958 NAHOCMNA NA MESEC: Prejcman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena ji 1*— cYm I —J Francija ne bo več lenuharila Nove zasilne odredbe Daladierjeve vlade glede povečan a delovnega časa v obratih, obratnih zaupnikov, kazni proti hujskačem, povišan a davkov, izboljšanja nameščenskih plač, finančnih in drugih ukrepov PARIZ, 14. novembra. Francoski uradni list je objavil včeraj 32 zasilnih od-redb, ki so jih že od radikalnega kongresa v Marseilleu napovedovali. Odredbe, katerim bodo jutri sledile še nove, so bile v javnosti sprejete z mešanimi čustvi. Novi davki ne zadovoljujejo nikogar, ker jim bo sledila nova draginja. V meščanih krogih pa pozdravljajo socialne ukrepe. Ukinitev »tedna z dvema nedeljama«, 1'akor ga je imenoval finančni minister, pozdravljajo zlasti mali obrtniki in podaniki. Listi nove odredbe deloma že komentirajo. »Matin« pozdravlja posebno *°ciaine ukrepe in pravi, da bo s tem dobilo delo v Franciji zopet staro veljavo ‘n čast. Francija ne bo več lenuharila, kakor je doslej. Levičarji pa odredbe navdajo, posebno one, ki se nanašajo na delovni čas. Posebno divji so komunisti, klavne odredbe so sledeče: I nes, v ponedeljek, in objavljene jutri v ' uradnem listu. Nanašale se bodo glavno | na gospodarsko življenje in pokojnine za delavce. Zapiski HaHJani v Špani’;! Italijanski tisk poroča, da so italijanski legionarski tanki igrali odločilno vlogo v bitki pri Moro de Ebro. Kar se tiče da je bilo tudi zelo intenzivno. V bitki ob Ebru beležijo lovska letala 200 poletov. Bombniki so izvršili 300 napadov s 4800 urami letenja. Poizvedovalci so letel- 500 ur in izvršili 200 poizvedovalnih poletov. Nesoglasja pri [laburistih Odbor laburističn.n voditeljev je zase- dal v Londonu z nalogo, da določi novo DELOVNE NADURE PARIZ, 14. novembra. Med najvažnejšimi novimi odredbami francoske vlade j*0 odredbe o delovnem času. 40-urni de-*°vni teden sicer ostane, toda dvodnevni ščitek v tednu se postopoma odpravi. V splošnem se uvede zopet 6 delovnikov v ednu. Vsi obrati bodo razpolagali s 50 urnim »čezurnim kreditom«. Ni jim več reba, kakor doslej, posebno dovoljenje za uvajanje nadur, ampak jim je treba o le obvestiti ministrstvo za delo. Ako ®h 50 ur ne bi zadostovalo, morejo uve-še nadaljnjih 50 ur. Ako v 10 dneh ne j|0be odgovora od ministrstva, je novi *e*urni penzum dovoljen. Doplačila zna* 10% nad običajno mezdo od ure, in Cef do 250 nadur. Ta dosežejo potem v ^ličnih stopnjah višino do 25% pri 400 a^urah. Na drugi strani pa morajo delo-ajaicj plačati 10% davek na dobiček, do-of~e,i z nadurami. Zaupniki delavstva v . Jatih smejo biti odslej samo francoski Pavijani, ki še niso bili kaznovani. Kazni proti upornikom rt Pr.°U delavcem v industrijah, katere aJ° za državno obrambo, ki bi se upi-st 1 Proti nadurnemu delu, so določeni r°8i ukrepi od takojšnje odpovedi brez bednega roka do odtegnitve brezpo-£e'le Podpore za 6 mesecev. Za hujska-j ' bi hujskali delavstvo v obrambni Ustriji proti delu v nadurah, so dolo n? stroge zaporne in denarne kazni. Vj!l državljani nimajo več volivne pra-Tye- Pr* voMvah obratnih zaupnikov. hu*0/’ t4' k* krš'l' določene predpise ali in | N Proti njim, bodo takoj odpuščeni zKnani iz države. v POVIŠANJE DAVKOV na dnje važne odredbe se nanašajo čen! ^e* ^va’a se izredno 2% obdav-nicJrf celotne>ta letnega dohodka, poviša-aavčnih osnov trošarine na mobilije, Povk’ S!adkorv tobak, alkohol in bencin; ! 7.5r i® osnov splošne dohodnine od 'J1!1 povišanje poštnih tarif: pila on' IK,rto v državi se poviša od fiS Prlsi • C-ent*inesov’ P°viša,,ie telefonskih (ig' krajevni pogovor bo stal od- nitev3* a nare(iba se nanaša na ukl- ter:;„ ze ^olga leta obstoječe državne lo- odr^i? dnetH 1* Januarja leta 1040. Slede ■ ,cUbe ... ___________ izboljšanja plač, zlasti malih uradnikov in se je v ta namen določil kredit 1.8 milijarde frankov. Zadnje odredbe določajo združitev vseh prometnih ustanov v Parizu in okolici, predvsem podzemeljske železnice in avtobusnih podjetij. Končno se pa določa proučitev načrta za večja javna dela v korist povečanja oboroževanja in obrambe države. Ostale odredbe bodo predložene ministrskemu svetu da- REZULTATI FRANCOSKIH STAVK PARIZ, 14. novembra. Tukajšnji listi I objavljajo bilanco rezultatov politike ljud- voastvo stranke. P.- slo je do mnogih ne 1 ske fronte v Franciji in pravijo, da je ta s°g'as|j >n ostrih aebtt. Negotov je bo-politika državo silno oslabila. V dobi 18p°*! Položaj voditelja stranke Attleeja, mesecev ie bilo v Franciji nič manj ka- gF^slancev Greenwooda, tajnika Middie-kor 20.333 stavk. Delavstvo je izgubilo Hugha Daltona in Herberta Morri- na mezdah s stavkami 10,500.000 frankov na mesec, država je izgubila na davkih na mesec 2,000.000 frankov, na transportnih in carinskih dohodkih 1,000.000 frankov, na drugih prometnih dohodkih 800 tisoč frankov, popravila poškodovanih strojev in naprav so stala na mesec 6 milijonov frankov, vpadek gospodarskih dohodkov je pa znašal 12,000.000 frankov. Skupaj je bilo vsak mesec 32,800.000 frankov škode. Rimski opomin zahodu REŠITI SE MORAJO VSA ŠE NEREŠENA VPRAŠANJA VKLJUČNO VPRAŠANJE VRNITVE NEMŠKIH KOLONIJ, AKO SE HOČE RES DOSEČI MIR V EV- ROPI RIM, 14. novembra. »Relazioni Inler-nazionali« pišejo, da zahteva Nemčija glede kolonij samo vrnitev tistega, kar je bilo njeno. Paradoksno je dejstvo, da je Hitler izjavil Chamberlainu v Godesber-gu, da zaradi kolonij ni potrebna vojna in da sta v Monakovem oba državnika podpisala izjavo, ki stavi pogajanja pred vojno. Ako se pa o pogajanjih še preden so se pričela že govori kot brezplodnih, potem ni težko predvidevati, da bi se v Monakovem pričeta doba pomirjevanja lahko spremenila v dobo novih napetosti. Na francoski in angleški strani ni dovolj dobre volje za sporazum. Ako pa demokracije žele mir, potem morajo opustiti irsako odlašanje, izogibanje in slepomišenje. V nasprotnem primeru bodo videle, kako bo izginilo evropsko ravnotežje, ki jim je tako pri srcu. Hoteti ustaviti razvoj Italije in Nemčije bi bila nova in usod- na napiaka, in to tembolj, ker ve ves svet, da se Italija in Nemčija ne bojita vojne, čeprav ne vidita v njej normalno sredstvo za reševanje mednarodnih problemov. Zato za mirovni optimizem ne more biti mesta, dokler se prazno besedičenje ne bo spremenilo v dejanja. Strah vsiljuje /eveda realistično gledanje na stvari, a potrebno je tudi višje razumevanje evropskih interesov. Iniciativa za tako evropsko preorientacijo mora seveda priti od demokracij, ki so odgovorne za vse, kar se je v zadnjih 20 letih dogodilo v Evropi. Ko je uveljavljen italijansko-an-gleški sporazum, je treba, da se junaško rešijo vsa ostala vprašanja. Italija bi mogla zagotoviti mir v Evropi in Sredozemlju, ako bi demokracije hotele razčistit; vsa vprašanja do konca, mogla bi pa v nasprotnem primeru tudi odločiti novo usodo Evrope. sona. Nič novega L'Kti)i poljskega jezika na londonskem vseučilišču je poslal ?Daily Telegraphu« pismo, v katerem opažala, da izgon Poljakov \z Nemčije n1 mkaka novost v zgodovini. že leta lSrfo. .so izgnali iz Berlina in oko!*ce okoli žiaov in Polja- kov edino iz razloga, aa ne bi bilo v teh krajih preveč Poij >i;0\\ Odposlali so iii’ n,; tedanjo »rusko« nujo. Novi davki v Italiji Italijanska vlada je odredila 7'/<% da^-ka na zasebne kapitale. Izvzeti so tisti davkoplačevalci, ki imajo manj kot 10.000 lir letnih dohodkov. Od tega davka priča* kujejo 1200 milijonov lir. Davek bodo smeli odplačevati tekom treh let. bre7 Pr°tl davčnemu odtegovanju, ttiia;P,?:s^nosti z dodeljevanjem zlasti Prim' V^^lHili v obrate, v katerih tudi „ delovnih moči, uvaja se pa Potrr.č -,Z°rstvo ,iacl cenami nekaterih debei0 Preclnietov, zlasti v trgovini na z0| ,NanCni ,n drugi UKREPI nitve'- Važn® so odredbe glede nove oce-^anke U “^ditve zlatih zalog Francoske niaini,’ i rs^e banke in ostalih kolo-Irankov "a Podlagi 170 francoskih nji it,Ir /-a a!,Kleški funt šteriing. Doseda-178.50 i ^Steškega funta se je gibal med •'8.80 franki. Dalje se določajo Preiskava se je pričela POD PREDSEDSTVOM SENATORJA MATOUSKA JE BIL IMENOVAN V PRAG? ODBOR ZA UGOTOVITEV KRIVCEV IN KRIVDE KATASTROFE ČSR. ko sokrivdo pri odgovornosti. Odbor bo PRAGA, 14. novembra. V Pragi se je ustanovil preiskovalni odbor za preiskavo glede krivde za katastrofo, ki je zadela češki in slovaški narod. Predsednik odbora je senator Matoušek. Odbor bo moral rešiti predvsem sledeča vprašanja: 1. Ugotovili odgovornost voditeljev prejšnjega sistema, posebno dr. Beneša. 2. Uvesti anketo glede zadržanja mož prejšnjega režima tako v notranji kakor zunanji politiki, in to še s prav posebnim ozirom na delovanje tiskovnega urada pri zunanjem ministrstvu. Osusky je izročil odboru posebno spomenico, v kateri pravi, da je poslal iz Pariza v Prago ponovno svarila, v arhivu zunanjega-ministrstva pa je ugotovil, da so njegova poročila izginila ali bila potvorjena. Podobno spo menico je izročil odboru tudi sedanji zu moral izročiti vladi poročilo o rezultatih preiskave v roku treh mesecev. Položaj na španskih bofaščih SALAMANCA, 14. novembra. Nacionalistično bojno poročilo javlja, da so dosegle nacionalistične čete ob Ebru nove uspehe in so že dosegle cesto med Ven-tosom in Los Carpentieresom. Ujele so tu 350 republikancev, zajele sovjetski tank in mnogo streljiva. Ob reki Segre so odbile več republikanskih napadov. Na ca-stellonski fronti republikanci že dva dni ne napadajo več. Tu so nacionalistična letala sestrelila 8 republikanskih. BARCELONA, 14. novembra. Včeraj so Francovi letalci napadli Barcelono in ubili 14 oseb ter zadeli tudi dve angleški ladji. Republikanska vlada zanikuje ve- Nenadomestljivost v politiki V nekrologih se pogosto pojavljajo fraze o nenadomestljivosti umrlega. To besedo pa bi bilo treba rezervirati le za najbližje rodbinske in prijateljske odno-šaje. če podjetnik vodi svoje podjetje tako, da je v njem nenadomestljiv, potem ga vodi zelo slabo. Tako podjetje se zamaje tudi takrat, kadar dobi gospod šef — nahod. (»Naše Doba«, ČSR.) Madžarski socialisti n II. internacionala Poročevalec United Pressa pravi, da namerava madžarska soc.-dem. stranka izstopiti iz II. internacionale in dati stranki narodni značaj. Voditelj stranke Karel Payer se je baje glede tega že posvetoval z zastopniki Labour Party ob priliki svojega zadnjega obiska v Londonu. Iz notranje političnih razlogov pa hranijo za zdaj ta namen še v tajnosti. :taiijanski pogoji za Francko nesprejemljivi ? Prihod novega francoskega veleposlanika F. Ponceta v Rim in zahteve, ki jih stavlja bodoče francosko-italijansko sode lovanje, daje francoskemu tisku povod za razmišljanje o italijansko-francoskem problemu. Tudi v tej stvari, enako kakor v razpravljanju o Hitlerjevem govoru v Weimarju, ugotavljajo v Parizu, da je optimizem nekaterih francoskih krogov prenagljen. Tudi umerjeni francoski listi sma trajo pogojet italijanskega tiska, kakor n. pr. likvidacijo ljudske fronte v Franciji, odpoved francosko-sovjefskega pakta, približanje politiki osi Rim—Beri m, resignacijo na francoske privilegije na železniški progi Džibuti—Addis Abeba in podobno za pretirane. Ti pogoji pomenijo neposredno vmešavanje Italije v francoske notranje zadeve.^Francoski tisk sodi zato, da je prvi pogoj resničnega zbliža- nanji minister Chvaikovsky glede svojec st! da so nacionalisti napredovali za 4 j nja in sodelovanja 'med Francijo" in Italijo delovanja v Berlinu in Rimu. Ako bi st milje, vendar pa prizna, da so hude bit-! ustavitev tiskovne kampanje, kakor tu-bili upoštevali njegovi nasveti, se marši- ke ob Ebru. Nacionalisti so privedli vidi, da se pusti svoboda pogajanja odgo* kaj ne bi bilo zgodilo. Zato odklanja vsa- 'boj novo armado. ' vornim diplomatskim zastopnikom Maribor, 14. nov. Ne samo drugod po svetu, tudi pri nas se v zadnjih tednih, odkar je bila s sporazumom v Monakovem odstranjena največja vojna nevarnost po svetovni vojni, mnogo razpravlja o tem, ali bo mir dolgotrajnejši ali pa bomo morda že v doglednem času zašli v novo nevarnost in morda celo v vojno. Precej je ljudi, ki so trdno prepričani, da je bil v Monakovem spopad samo odgoden, toda vsi znaki kažejo, da se nam v Evropi vojne vsaj v doglednem času ni treba bati. Ako je ni izzvalo češkoslovaško vprašanje, je tudi katero drugo zlepa ne bo. Predvsem se pa moramo vprašati, kaj naj bi bil tako velik povod za spore med narod', ki se ne bi dal rešiti drugače kakor z vojno? Ako proučimo stremljenja in taktiko obeh totalitarnih in dinamičnih evropsKih velesil, Nemčije in Italije, moremo že kma lu ugotoviti, da si niti v Berlinu niti v Rimu evropske vojne v resnici ne žele in bi jo tvegali samo v res najskrajnejšem primeru, kadar bi bili zaprti prav vsi drugi izhodi. Sicer pa jim vojna tudi ni potrebna, kajti njihovi načrti se dajo uresničiti brez nje, kar sta dokazala najbolj pač primera Avstrije in Češkoslovaške. Ako se je dala doseči celo tako velika in pomembna teritorialna revizija brez vsakega strela, se dajo še veliko lažje doseči manjše revizije drugih, neteritorialnih pogodb in tudi vprašanja kolonij. Ako se pa da to doseči mirnim potom, se pač niti Nemčija niti Italija ne bosta spuščali v vojno, ker bi bilo to nespametno in sploh nepotrebno. Prav do istega zaključka nas vodi tudi proučevanje politike in taktike obeh de-j niokratičnih velesil, Anglije in Francije. | čemu naj bi ti dve velesili pričeli vojno? Obe sta z vsem saturirani, pred vsem z j ozemljem. Francija je dobila s saintger-mainsko mirovno pogodbo vrnjeni Alza-' eijo in Loreno, in Hitler je v svojih za- ^ dnjih govorih ponovno naglasil, da ju j Nemčija ne bo zahtevala nazaj. Kaj naj bi torej Francija, a še bolj Anglija, dobili od eventuelne, pa četudi zmagovite vojne.■* Ničesar. Neki švicarski časnikar je ne davno napisal, da se je Anglija v kritičnih dneh septembra bolj bala zmage v grozeči vojni kakor poraza, ker ne bi vedela s to zmago kaj početi. Nemški narod bi tudi po porazu ostal in bi si prej aii slej opomogel enako kakor si je po svetovni vojni, in pričelo bi se znova to, kar smo doživeli od leta 1918. do letos. Zdi se, da je povedal veliko resnico. Niti Francija niti Anglija ne bi mogli z novo vojno in novo zmago ničesar pridobiti, pač pa bi stavili z vojno mnogo na kocko. Tako nespametni pa angleški in francoski državniki gotovo niso. Skrajno naivno in nestvarno bi bilo misliti, da bi se Anglija in Francija kdaj spustili v vojno z Nemčijo in Italijo zaradi ideoloških nasprotstev. Zaradi ideologij se vojne ne začenjajo in ne bijejo! Prav tako naivno in nestvarno bi bilo mišljenje, da bosta tvegali vojno za interese kake tretje evropske države, zlasti manjše. Ako je nista niti zaradi Češkoslovaške, s katero so Francijo vezale pisane pogodbe, bi jo še veliko manj zaradi katere koli druge zaveznice ali nezaveznice. Za taka vprašanja veliki zahodni demokraciji dandanes ne bi hoteli prelivati krvi svojih državljanov. Prav tako je tudi nc bi za kolonije, ki jih Nemčija zahteva. Te kolonije bo Nemčija dobila s sporazumom in dobila bo — kakor Italija — tudi razne druge koncesije, ki se ji morda zde Se potrebne. V možnost bližnje vojne med totalitarnimi in demokratičnimi velesilami morejo verjeti samo ljudje, ki verujejo v nespravljivost raznih ideologij in v neke etične ideale, od katerih je svetovna politika velesil tako neskončno daleč. Ta mentaliteta izvira pri nas prav posebno iz velike, pri nas še sedaj splošno razširjene zmote’ po kateri naj bi bila šla antanta v svetovno vojno zaradi »osvobojenja* zatiranih narodov. V rcsnici je bil to samo okra sek, s katerim je antanta krila svoje prave, drugačne namene. Dejansko antanta r- vključno carsko Rusijo — še vsa prva leta svetovne vojne sploh ni mislila na to, ^la bi n. pr. osvobodila male avstrijsko-{»grske narode in razbila monarhijo Habsburžanov. Ta načrt je sprejela v svoj pro-tram šele po neskončnih prizadevanjih Čehov in Jugoslovanov, zlasti pokojn-jg: U..'G.. Masar^ka in pozneje ameriškega Pot kr alf a Karola v London .OMUNSKI KRALJ KAROL II. JE ODPOTOVAL SINOČI IZ BUKAREŠTE NA OBISK ANGLEŠKEMU KRALJU V LONDON BUKAREŠTA. 14. novembra. Romunski kralj Karol II. je odpotoval sinoči v spremstvu prestolonaslednika Mihaela in zunanjega ministra Petrescu-Comnena na obisk v London. Njegov obisk je v zvezi z ureditvijo raznih političnih in gospodarskih vprašanj, ki se nanašajo na Romunijo, pa tudi na ostalo Podonavje in Balkan. Gre predvsem za zaustavitev vsakih nadaljnjih revizionističnih akci] Madžarske, dokončno ureditev vprašanj z Bolgarijo itd. Kralj bo sprejet v Londonu zelo slovesno in bo gost angleškega kralja. Vesti, da bo iz Londona odpotoval v Nemčijo, niso resnične in jih tu odločno zanikajo. Usoda Zidov v Nemčiji UMORJENI POSLANIŠKI SVETNIK V ON RATH BO POKOPAN V ČETRTEK V DUSSELDORFU NA DRŽAVNE STROŠKE ka- treli BERLIN, 14. novembra. Krsta s pokojnim poslaniškim svetnikom von Halbom, ki ga je ustrelil Žid Grynsz-pan, bo prepeljana v četrtek v Dussel-dorf, kjer bo pogreb na državne stroške. Vlada je odredila, da se zapleni vsa zavarovalnina, ki bi jo Židje dobili za pri demonstracijah povzročeno škodo, razen tega pa morajo plačati Židje državi tudi še eno milijardo odškodnine (15 milijard dinarjev) t. j. 10% njihovega celokupnega premoženja. Izdane so tudi druge odredbe proti Židom, ki jih čisto izločajo iz javnega življenja. Nemški tisk obširno komentira te odredbe in jih pozdravlja. BERLIN, 14. nov. »Volkischer Beob-achter« piše, da se je Židom v Nemčiji v preteklosti preveč dobro godilo in zato sedaj plačujejo. V Nemčiji nihče ne ve podrobnosti, ker so dovoljena samo poročila iz italijanskih in poljskih virov. Pogrebni sprevod von Ratha v Berlinu je bil najveličastnejši po pogrebu Luden-dorffa. V Monakovem so demonstranti razbili neko katoliško slavnost, na kateri je bil tudi monakovski kardinal Faullia-ber. Pri demonstracijah proti kardinalu so na nadškofiji razbili vse šipe. Proti zavezništvu z jugo* vzhodom PARIZ, 14. nov. Bivši finančni minister Lambreux je včeraj imel govor in zahteva lnovo francosko zunanjo politiko. Treba je na blagohoten način razrešiti francoska zavezništva z evropskim jugovzhodom. Francoska zunanja politika naj bo politika svetovne države. Istočasno bo morala Francija ustvariti pogoje za trajen mir v prihodnosti. ARAS POSLANIK V LONDONU. LONDON, 13. nov. Turčija je postavila za svojega poslanika v Londonu dosedanjega turškega zunanjega ministra dr. Ruždi Arasa. JAPONSKI ODGOVOR VELESILAM TOKIO, 14. nov. Japonska vlada je odgovorila na note angleške, francoske in ameriške vlade, ki so zahtevale takojšnjo vpostavitev svobode prometa po Jangt-ceju, da to sedaj še ni mogoče, ker bi trgovske ladje ovirale vojaško napredovanje Japoncev. DEMONSTRACIJE PROTI SOCIALISTOM BUDIMPEŠTA, 14. nov. Ponoči med soboto in nedeljo so bile v Budimpešti velike manifestacije proti socialnim demokratom. V raznih predelih mesta so razbili več izložbenih oken. POLJAKI SE NISO POBOLJŠALI. VARŠAVA, 14. novembra. Poljski listi so po daljšem molku spet začeli pisati 0 Karpatski Ukrajini in pravijo, da to prašanje še ni rešeno. Ponovno zahtevajo skupno mejo z Madžarsko. SEJA POLJSKEGA SEJMA. VARŠAVA, 13. nov. (Havas.) 26. novembra bo prva seja novega parlamenta, 1 tedaj se bo poljska vlada najbrž preosno-i vala. EGIPT PRIZNA ABES1NIJO. KAH1RA, 13. nov. Egipt je sklenil priznati Abesinijo. ANGLEŽI ZAVZELI JERIHO. JERUZALEM, 14. novembra. Angleške čete so zavzele Jeriho, v katerem so Arabci zažgali več javnih poslopij. V bojih je bil ubit en angleški vojak in 2 Arabca. SEYSS-INQIJART V GDANSKU. GDANSK, 14. nov. Državni upravnik Ostmarke dr. SeyB-Inquart je prispel včeraj v Gdansk in so mu priredili prisrčne ovacije. Zvečer je govoril o boju Ostmarke za vrnitev v rajh. DVE NEMŠKI RAZSTAVI BUKAREŠTA, 14. nov. Tu so otvorili danes nemško književno razstavo in je pri tej priliki čital nemški pisatelj Friedrich Plum iz lastnih del. Prisotni so bili tudi zastopniki Romunije. BEOGRAD, 14. nov. V Beogradu so včeraj otvorili razstavo nemških časnikov. Je to največja razstava te vrste, ki so jo Nemci kdaj priredili izven rajha. Prisotni so bili tudi zastopniki državnih oblasti. Volivnom^lbanie Dr. Stoiadinovič v Novem Sadu: »MI NE ZAHTEVAMO NIČ TUJEGA, NE DAMO PA NITI PEDNJA ZEMLJE, KI JE NAŠA!« Včeraj je bilo v Novem Sadu volivno zborovanje JRZ, na katerem je govoril ministrski predsednik. V uvodu je omenjal slavno preteklost Vojvodine in borbe za osvobojenje. Vprav pred dvajsetimi leti so v Novi Sad vkorakale srbske čete. Danes pa je Jugoslavija že prebolela otroške bolezni in je v znamenju obnove, ker so bile na vseli področjih narodnega dela izvršene reforme. Država je odpisala kmetom polovico dolgov, grade se ceste, mesta, železniške proge, šolo. in pristanišča. Jugoslavija jc danes močna država. Obkrožena je s prijatelji in dobrimi sosedi in njen ugled ni bil nikdar večji kot je danes. Te dni smo videli, kako se morejo meje držav v 21 urah menjati. Toda mi nismo država, ustvarjena za zeleno mizo, temveč so naše meje zapisane s krvjo. Mi iskreno želimo miru. Niti z enim sosedom se nam ni treba pogajati o vprašanju naših medsebojnih meja. Prijateljstva, ki smo jih pravočasno sklenili z velikimi sosedi na naši zahodni meji, so pokazala, da so bila v zadnji, evropski krizi važen činitclj miru v tem delu Evrope. Nam ni bilo treba trošiti milijard za mobilizacijo vojske. Pakt o večnem prijateljstvu z Bolgarijo jc še bolj utrdil mir na mejah. Vprašuje- prezidenta Wilsona. Monarhijo Habsburžanov smo torej razbili v resnici mi njeni narodi sami in zavezniki so naše delo le naknadno odobrili, čeprav nekateri s težkim srcem. Le spomnimo se, da so n. pr. v Franciji eš leta in leta po vojni delali načrte, kako bi v tej ali oni obliki zopet združili Podonavje v neko novo skupnost! Enake težnje smo videli v Angliji. Ne,, velesile vojn ne bij.ejo zaradi ideo- mo se, kje bi bila Jugoslavija sedaj, če ne bi vodila take zunanje politike. Preostaja pa delo narodne obnove, ki še ni gotovo. Glede narodnih manjšin moremo zavzeti samo ono stališče, to odgovarja čutu pravičnosti. Jezik, vera in kultura narodnih manjšin bodo našli pri nas vso potrebno zaščito. Ml hočemo enotno Jugoslavijo brez ovir, kakršna so vojvodinska polja, in čvrsto ter neprobojno, kakor so granitu0 pianine našega Primorja! Notranji minister »Ir. Korošec jc J imel včeraj v svojem volivnem okraju, Ljubljanski okolici, tri shode, na | terih je opisoval delo vlade v letih vladanja dr. Slojadiuoviča. 1 Inž. Košutlč je bil kot delegat opozicije v soboto v Ljubljani in se je udeležil | konference slovenske združene opozicije-Konferenci nista prisostvovala delegata I JNS in socialistov. Slovenska združena opozicija je določila kandidate: za Ljubljano mesto na eni listi dr. Alojz Kraigher (nani-dr. Štempihar) in Franc Leskošek, bivši sLrokovni tajnik (nam. čevljar N°' vak). Na drugi listi kandidirata gg; dr. Ivan Stanovnik in dr. Brecelj. \ Ljubljanski okolici kandidirata na eni listi gg. Leskošek (nam. Novak) i® ! kmet Škerjanc (nam. kmet Karnielj,» na drugi listi gg. Furlan, kmet 111 ! Černe. V Laškem na eni listi rudar Hochkraut, na drugi listi g. Lešnik V Mariboru desni breg na eni listi g-Andrej Čanžek, žel. delavec v p°k-(nam. L. Novak), na drugi listi g- k®! res. V vseh ostalih okrajih v Slovenij1 ima slovenska združena opozicija sam0 po enega kandidata, n. pr. v Radovlji' ci g. dr. Aleš Stanovnik (nam. župaU Vencelj Perko), v Dravogradu g. ^°' beršek, v Kamniku g. Marinšek (nam-Virjant), v Kočevlju g. Tomšič (nanj-Podlogar), v Celju mag. Gradišek (nam. Vipotnik), v Ljutomeru g. Kores, v Krškem g. Mesojedec (nam. Iljas'> v Novem mestu g. Špehar, v Litiji dr. Lončar in v Kranju dr. Mohorič. V Laškem je bilo včeraj zborovanja JRZ, na katerem sta govorila kandida1 prof. Bitenc in minister dr. Miha Krek-Poleg tega je bil v Laškem še sho< JRZ železničarjev. Kandidat za laški okraj prof. Bitenc je že podal ostavko na državno sluzo ter bo le dni vložil svojo kandidatno listo. Po sporazumu med socialnimi “c‘ mokrati in JNS so določeni za skupn® kandidate v radovljiškem okraju kan didal g. Olip (JNS), namestnik g- ^ lesnik (soc.), v Ljubljani bosta sp°r.a zumna kandidata gg. dr. Kramer n g. Stanko za soc. dem., v Ljubi,i^ns' okolici sta kandidata gg Milan Mra ^ 1 jc (JNS) in Stanko (soc.), v slovenj6^ graškem okraju g. Puncer (JNS), na mestnik soc. dem. Na JU/ shodu na Frankolovem s' župan Mihelčič i Polzele in Pr°r] sednik krajevne JRZ organizacije ško Goršak ter Vrabl Vanči iz Cc Isti govorniki so imeli popoldne sh v Polzeli. .. V Vel. Pirešiei je imel JRZ shod Voršič iz Ljubljane. _ .. -c Zborovanje Slovenske opozicij« J bilo v Petrovčah. Govorili so k0-1.1,,,, magister Gradišnik, g Dušan Kraigher. Kandidat opozicije govorili kandidat namestnik Turnšek s Vitornik in v Ptuju. .rfe:L*t- Kandidat SZO J* ptujski okraj je g. Josip Lacko, l sestnik iz Nove vasi pn Ptuju. N.! » namestnik je g. Rudolf Debeljak, pan pri sv'. Barbari v Halozah-V Celju je bilo zborovanje JIM-lezničarjev, na katerem je govoi mestnik kandidata Pavle ieJ Masič. lestniK Kanmuuia g Tretji kandidat za celjski oliral mn Kronovšek bo danes vložil s Iv kandidatno listo. Dn Laz« Markovič sodišču v Trebinju svojo za trebinjski okra; po trdil na logij, in zaradi pravic malih narodov! Zato je tudi sedaj ne bodo bile, ampak bodo prej skušale doseči vse, da se sporazumejo, v prvi vrsti seveda na račun tretjih. Pa tudi medsebojno bodo pristale. prej na koncesije, kakor da bi segle po ............ -— — , orožju. Zato po Monakovem resne vojne Y 176.75, Praga 15.1; nevarnosti po vsej priliki ne bomo več kmalu doživeli. —r. kandidatm0 Borza. Curifr, 11. novembra Beograd 10, Pariz 11.71, L?"£?nBcrlii* New York 111.50, Milano 23.22, o Y 176.75, Praga 15.15. 0, Vremenska napoved. Večinoma .3l mirno in milo vreme. Mestoma S J megla. Namen obiska v Parizu Angleška državnika Chamberlain in nalifax sta izjavila, da obiščeta Pariz. Majhna senzacija pri tem posetu je sporočilo francoskemu veleposlaniku, da Prideta oba v Pariz s svojimi soprogami- To dokazuje, da želijo prikazati obisk ne samo kot politično zadevo, temveč tudi družabno. Anglija hoče s tem dokazati, da namerava vztrajati ob strani rancije. Na drugi strani pa iz tega še hi sklepati, da bi Chamberlain kaj popustil pri izvajanju svoie velikopotezne politike. O čem se bodo pogovarjali v Parizu ‘‘ngleški in irancoski državniki? Brez dvoma bo Anglija zahtevala, da bi Franca zdaj točneje določila svojo evropsko Politiko. Britanski državniki se zavedajo, da ie pomen Francije v Evropi znatno °majan. Chamberlain bo po Monakovem Prvikrat informiral voditelje današnje {Rancije o novih smernicah angleške po-utike, kar ne bo ostalo brez neposredna pritiska na Francijo, da bi se pra-v°Časno včlenila v smernice angl. med-nar; politike. Staro in znano dejstvo je, “a ie francoska politika že dobro leto pod ^rektnim angleškim vplivom in da ne v°di, marveč se daje voditi. Treba je Pripomniti, da je storila Anglija v zadnjem dve stvari brez neposrednega in pokritega posvetovanja s predstavitelji rancije. To je bil predvsem angleško-Oernški proglas, da obe državi ne bosta ^sevali spornih zadev z orožjem, in dru-ga: ustvaritev angleško-italijanskega Porazmna. Chamberlain se je odločil iz-yesti dve tako važni diplomatski zadevi rez ozira na neposredne francoske in-tose. 2e iz tega je dovolj jasen Cham-erIainov nemi namig Bonnetu, da se je nelija za daljšo dobo odločila, voditi po-■ Jko svetovnega ravnotežja in da ji od Vropskih interesov leži na srcu samo *°da nasprotnega obrežja, t. j. usoda , lz°zetnske, Belgije in Francije. Sve-‘ v°i interesi Velike Britanije so včlenje-,1 v interese teh držav. V ostalem pa se 0 Velika Britanija brigala samo za var-|j?t svoje poti na Daljni vzhod in ne-'rano spojitev s svojimi kolonijami in ominijoni. Francija se bo morala z ozi-liš? to dejstvo odločiti in zavzeti sta-^e- Zlasti po marseilleskem shodu ra Mta stran^e naznačeno, da h« ^kovo nekako v nadaljnjem progra-j,. francoske vlade in da bo Francija n^peposredno skrbela le za svoje last-življenjske interese, za zahodni d edozemskega morja in za spojitev dijVerno Afriko. Iz tega izhaja nujnost, Se Francija pomiri in pogodi z Italijo Novice Na Kočevskem TEŽKO STALIŠČE SLOVENCEV — ZAŠČITITI NARODNOSTNE INTERESE SLOVENSKEGA Zadnjič sem zapisal, da se Slovenci na Kočevskem bore za svoj obstanek prav tako trdo, kr.kor slovenski živelj na severni meji. Slovenci pripadajo socialno šibkejšim slojem in igrajo povsod podrejeno vlogo; to pa še posebno radi tega, ker so prišli iz različnih koncev Slovenije in zato med njimi ni prave povezanosti. Kar je slovenskih kmetov, se le težko preb'jajo. Zemlja, ki je vsa nemogoče raz-parcelirana (ko so delili nekoč grofovski svet, so kmetom razdelili n. pr. cel travnik tako, da ga je dobil vsak samo neznaten kos; isto se je zgodilo z njivo, z gozdom, pa spet z naslednjim travnikom itd.; kmetje so sicer prišli do zemlje, ali so njihovi grunti razkosani, saj imajo parcele, ki nimajo včasih niti po en meter širine pol ure, eno uro, ali še več narazen), je peščnata in zahteva mnogo truda, predno se kaj iztisne iz nje. K temu e Kočevsko že precej visoko, tako da ima ostro podnebje. Radi tega uspeva samo trava slabše vrste, žitarice in ostale poljske rastline pa le slabo obrodijo. Ker je zemlja tako skopa, si iščejo Kočevarji lažje zaposlitve, pa se zato izseljujejo. Tako najdete danes na Kočevskem popolnoma »mrtve« vasi, kjer razpadajo hiše. Kočevarji so delno odšli po svetu, nekaj pa so izumrli, dočim je ostala zemlja, ki je Slovenci ne dobe, da bi jo obdelovali. Ker je svet na Kočevskem nerodoviten, so naselja prav redka in še ta imajo običajno po 6 hiš, dočim so že velike one vasi, ki premorejo 20 številk. Tudi v tej veliki oddaljenosti krajev je treba iskati delen vzrok za nepovezanost Slovencev, ki ne morejo drug drugega podpreti pri GOSPODARSKE KOČEVSKEM IN ^ifa re^' s*cupno z Anglijo špansko vpra •ia]16' ^iamberlain bo nadalje uveljav- hj svoj načrt za pomirjenje Nemčije, da a*o združene štiri velesile urejevale ieval držav. n določevale usodo vseh ostalih evrop- ^ i # t Pakt aržav’ Verjetno bo šlo za nekak Dakt 0,,lenaPa^anju >n nadalje za letalski ja ‘ Jamstvo novih češkoslovaških me-"^inu Ve*es'la^ b° £°lovo tudi na pro- c^Hja ne bo hotela, zvesta smerni-b0 s, ]sv°je tradicije, ničesar dati in se afri] utisih prvega nastopa verjetno.. ,v0va' to v zvezi z dejstvom, da ni pn ^ „a koncertu marsikdo od tistih, k =gujejo koncertih morali srečati, a °P ^bil' svojo odsotnost z utisi, ki so J odg0- na Beethovnovem večeru. zg0{^ varjam: vsakemu umetniku sc duje kak lapsus, vsak umetnik pa> ngltttfli0 m se izgrajuje, a to b' !n°ra' gtevat'1 mteresirani krogi razumeti m upo^ N meseč' k. Slovenska mladina, 2. Novi nik »Slovenska mladina«, giasi drug‘ *U> srednješolcev, razkriva v voji^ Številki še bolj svojo smer, JU pfc-samo pozdraviti, ker Pome"’^rod** orientacijo v smislu slovenskih Nekaterc interesov mimo in preko strar . jfl t razprave so pisane precej ura nekal Jasno zavestjo. Razen tega je ,.flC član' prispevkov, a ti ne dosegajo kov. Spon predzadnje kolo ligašev v leseni Včeraj se je odigralo deseto jesensko kolo ligaškega prvenstva, ki ni bilo tako bogato na senzacijah kakor zadnji dve koli. Tokrat se je postavila tudi Ljubljana, ki je na domačem terenu otela zemunski Sparti obe točki. Po poteku tekme sicer ni manjkalo mnogo, da bi si bila nasprotnika točki delila, čeprav je Ljubljana že do odmora vodila s tremi goli mskoka. Na tabeli je Ljubljana še vedno Predzadnja, ker je istočasno tudi varaždinska Slavija dosegla eno točko v borbi Proti Basku. Glavni del sporeda se je odigraval v Beogradu, kjer se je na re-novir. igrišču BSK-a zbralo okoli 15.000 gledalcev, da vidi štiri najboljše klube iz države. Rezultata obeh tekem lahko sluzita naravnost kot merilo za razmerje moči med Zagrebom in Beogradom, če-Prav poročajo, da je Hašk popolnoma nezasluženo moral pustiti eno točko v Beogradu. Gradjanski iz Zagreba je zopet prepustil nasprotniku obe točki ter ie že tako močno zaostal za vodilnima kluboma na tabeli, Bskom in Jugoslavijo, da mu jih najbrže ne bo več mogoče dohiteti. Hajduk je imel na lastnem igrišču iako težko delo proti beograjskemu Je-dinstvu ter je jedva zmagal v zadnjih minutah. Tekma v Sarajevu med Slavijo 'n Gradjanskim (S) se je končala z zma- CŠK Železničar Rapid Mura go Slavije, kakor je bilo pričakovati. Do-seženi rezultati včerajšnjih tekem so sledeči: LJUBLJANA:SPARTA 3:2 (3:0). JU0GSLAV1JA:GRADJANSKI (Z) 2:1 (1:0). BSK:HAŠK 2:2 (2:0). HAJDUK:JEDINSTVO 3:2 (1:1). SLAVIJA (V):BASK 0:0. SLAVIJA (S):GRADJANSKI (S) 3:2 (1:1). Na prvih sedmih mestih se vrstni red na tabeli ni prav nič izpremenil, beograjska kluba BSK in Jugoslavija vodita z močnim naskokom pred ostalimi. Edine izpremembe so te, da je Jedinstvo prehitela Slavija (S), Ljubljana pa Sparto. Do prihodnje nedelje je tablica sledeča: 7 4 5 u 5 5 2 0 1 1 I 1 15: 5 8: 5 13:11 13:15 8: 8 5:18 12 6 5 5 3 1 BSK 10 7 3 0 25: 9 17 Jugoslavija 10 7 1 2 19:10 15 Gradjanski (Z) 10 6 0 4 25:10 12 HAŠK 10 5 2 3 24:15 12 Hajduk 10 4 4 2 22:15 12 BASK 10 3 4 3 14:14 10 Slavija (S) 10 4 2 4 18:19 10 Jedinstvo 10 4 1 5 20:23 9 Gradjanski (S) 10 3 1 6 13:29 7 Slavija (V) 10 2 2 6 16:21 6 Ljubljana 10 2 2 6 10:23 6 Sparta 10 1 2 7 11:29 4 V celjski skupini sta se vršili dve prvorazredni tekmi: Atletiki:Ce!je in Olimp: Jugoslavija. Prva se je končala s senzacionalno visokim porazom Celja, ki je pa številčno mnogo previsok, čeprav zasluženi zmagi Atletikov ni mogoče oporekati. Atletiki so vodili že do odmora s 4:0, tako da jim je bila zmaga že zasi-gurana, in je igra v drugem polčasu postala nezanimiva, ker sta obe moštvi popustili. Končni rezultat je 5:0 za Aletike. Sodil je g. Konič iz Maribora. Tekma Olimp:Jugoslavija se je pod vodstvom g. Presingerja končala z neodločenim rezul-taom 5:5 (3:2). Jugoslavija je imela proti koncu lepe šanse za zmago. V dopoldan ski drugorazredni tekmi je Laško zrna galo nad Borutom iz Gotovelj z 2:0 (2:0). Sodil je g. Oberlindtner. Podzvez«no prvenstvo MARIBOR PORAŽEN VARAŽDINSKA SLAVIJA NI V KRIZI. Po nedeljski tekmi varaždinske Slavije proti Sparti iz Zemuna se je razširila vest. da je Slavija v težki križi, ker so jo baje zapustili nekateri igralci in funkcionarji. Varaždinci te vesti dem en tiraj o ter pravijo, da so baš haprotno še pojaeali svoje vrste tem, da so pridobili za svoj klub branilca Gradjanskega Cesarca. SENZACIONALNI ZMAGI ATLETIKOV IN JADRANA V ČAKOVCU robinzonadi težko poškodoval na glavi Mariborov vratar, ker je trešil z glavo V podzvezinem prvenstvu se je včeraj j^igral ves spored razen tekem v Mariboru, ki jih oblasti zopet niso dovolile, Gko da se ie upravičeno treba bati, da sploh ne bo mogoče končati pravočasno Prvenstvenega tekmovanja. V ljubljanski ln celjski skupini so se odigrale vse tek-me> od katerih sta se dve končali s senzacionalnimi rezultati, ki so bistveno 1'Plivali tudi na tablico, saj vodi sedaj v hibljanski skupini Bratstvo, v celjski pa s° se Atletiki zasidrali tik za Celjem. ČŠK — MARIBOR 3:2 (2:0). Gornja tekma je bila edina prvenstve-?a tekma, ki se je včeraj vršila v mari-°rskcm okrožju. Maribor tudi tokrat ni UsPeI, da bi se premaknil s svojega mesta "a tabeli, čeprav je podal v, Čakovcu ;ovolj dopadljivo igro, posebno v začet-u 'n proti koncu tekme. Dobro izpriče-^>o za njegovo moštvo daje okolnost, jja so kljub poškodovanemu vratarju in 'Uskoku nasprotnika kmalu uspeli, da re-at izenačijo, kar pa se jim pri znani “pnbhl taktiki domačinov ni posrečilo. Maribor je imel od začetka precej več . n 'gre kakor domači, vendar pa ni znal v tc Premoči izbiti nikake koristi. Baš tem delu, ko je Maribor prevladoval, e 'e nenadoma v 25’ prebil Vukovič ter č° 'epi solo-akciji dosegel vodstvo za ^v K- Preobrat za Maribor je nastopil, 0 se ie proti koncu prvega polčasa pri v drog, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico in je moral Maribor nadalje' Sah Velemojstrski turnir „Avro" V soboto so velemojstri igrali 4. kolo Groningenu, Fine, ki so mu pripisovali najmanj izgiedov, hiti od zmage vati z desetimi igralci. Tik pred polča- 2rnage jer pušča za seboj sedanjega som je Bresslauer zvišal na 2:0 za do- jn vse pjvae svetovne prvake. V dam mače. Že v 5. min. drugega polčasa je!-'-—- =- — :> *----- bil zopet Bresslauer uspešen za svoje ; barve, tako da je izgledala usoda črno- j belih že zapečatena, toda ravno sedaj je Maribor napel vse sile in res mu je uspelo, da je v 25. in 30. min. znižal rezultat po Milošu in Komiču na 3:2, dalje pa ni šlo več. Obe moštvi sta imeli najboljše moči v obrambi, dočim sta napada pokazala manj dopadljivo igro. Med Mariborčani sta se razen obrambe posebno odlikovala Kirbiš in Kornič. Tekma je potekla brez incidentov. Včerajšnja tekma je bila interesantna v pogledu sodnika. Delegirani sodnik g. Deržaj iz Ljubljane je prišel na igrišče šele tedaj, ko sta moštvi že 25. min. igrali pod vodstvom g. dr. Brandta, bivšega zvezinega sodnika, na katerega so se sporazumeli v smislu pravilnika. Ko je g. Deržaj prišel na igrišče, sta se kluba zopet sporazumela, da naj vodi tekmo on. S tem postopanjem so formalno kršena pravila, ki jasno pravijo, da naj tekmo sodi le en sodnik, ter predvidevajo tudi vse slučaje, kdaj je dopustno, da se sodnik med tekmo menja. skern gambitu je uveljavil teoretično novost in z njo temeljito presenetil dr. Emvea, ki je moral po 34. potezi položili orožje. Flohr—dr. Aljehin in Capablanca—inž. Botvinnik so se sporazumeli po previdni igri na remis, dočim je bila igra Keres—Reshewsky prekinjena v boljši poziciji za Kere-sa. Včeraj popoldne sc je turnir nadalje val, in sicer v mestu Zvrolle. Za senza cijo je naravno spet poskrbel Fine. V francoski igri je Fine z žrtvijo kvalitete uspel, prodrl v Flohrovo pozicijo in prisilil češkoslovaškega velemojstru, da se je po 39. potezi vdal. Ostale tri partije so bile prekinjene. Aljehin je igral proti Keresu precej podjetno, vendar pa bo partija verjetno končala remis. Enak konec je pričakovati tudi v partiji inž. Botvinnik —dr. Etnve. Botvinnik stoji sicer ne koliko boljše v končnici, malenkostna prednost pa bržčas ne bo zadostovala Zelo dobre izgledc za zmago pa ima Reshe\vsky proti Capablanci. Prekinjene igre se bodo odigrale šele v sre- do; 6. kolo pa igrajo že danes zvečer. V tem kolu se bosta srečala dr. Aljehin in Fine. To je v prvi polovici turnirja edina možnost ,da Aljehin zaustavi podjetnega Finea in tako reši svoj sloves. Ge mu to ne uspe, bo Fine zmagovalec v prvi polovici turnirja, kajti drugi velemojstri so žc Lako zaostali, da ga ne morejo več dohiteti. Prekinjena partija med Fineom in Capablanco iz 3. kola je končala remis. Fine je v nadaljevanju, svest si zmage, igral premalo previdno, tako da se je Kubanec Capablanca še rešil v remis. Stanje po 5. kolu: Fine 4 »/*, Flohr P/s in Rcshewsky pol (2). • V naslednjem prinašamo dve zanimivi partiji iz 1. kola »Avro« turnirja na Nizozemskem. Francoska obramba Beli: R. Fine Črni: inž. M. Botvinnik 1. e4, e6 2. d4. d5 3. Sc3, Lb4-4. e5, c5 5. dxc5, Se7 6. Sf3, Sc6 7. Ld3, d4 8. a3, La5 9. b4, Sxb4 10. axb4, Lxb4 11. Lb5d-, Sc6 12. Lxc6, bxc6 13. ,Ta4, Lxc3+ 14. Ld2, f6 15. 0—0, 0—0 16. Lxc3, dxc3 17. Del, a5 18. Dxc3, La6 19. Teal, Lb5 20. Td4, De7 21. Td6, a4 22. De3, Ta7 23. Sd2, a3 24. c4, La4 25. exf6, Dxf6, 26. Txa3, Te8 27. h3, Ta7a8 28. Sf3, Db2 29. Se5, Dbl+ 30. Kh2, Df5 31. Dg3 in črni preda. Iz pozicij ni povsem jasno, zakaj je inž. Botvinnik igro že predal. Verjetno pa je, da je smatra! svojo pozicijo za izgubljeno, in to povsem-upravičeno, saj bi morala Fineova igra prej kot slej prodreti. Holandska obramba Beli: dr. M. Euwe Črni: P. Keres 1. d4, e6 2. c4, Lb4+ 3. Sc3, f5 4. Db3, De7 5. a.3, Lxc3+ 6. Dxc3, Sf6 7. g3, d6 8. Sf3, b7 9. Lg2, Lb7 10. 0—0, Sd7 11. b4, 0—0 12. Lb2, Tac8 13. Tfdl, c5 14. dxc5, bxc5 15. Dd3, Sb6 16. b5, Tfd8 17. a4, d5 18. cxd5, Txd5 19. Dc2, Txdl + 20. Dxdl, Sc4 21. Lel, e5 22. Db3, LdS 23. Sd2, e4 24. Sxc4, De6 25. Lh3, Lxc4 26. Dc2, Ld5 27. a5, Lb7 28. Lb2, Sd5 29. Dc4, h5 30. e3, Kh7 31. Tdl, g6 32. Lfl, Tc7 33. Db3, Td7 34. Lc4, Kh6 35. h4, f4! 36, exf4, e3 37. Lxd5, e2! 38. Tel, Dxd5 39. Dxd5, Txd5 40. f3, Tdl remis. Zelo živahna in borbena igra. Estonec Keres je s podjetnim manevriranjem zvito ukanil velikega Holandca, ki ni znal v odločilnem trenutku izrabiti svoje prednosti. Na prvi pogled je partija v končnici celo dobljena za Keresa, podrobna analiza pa da samo remis. Rešitev križanke štev. 7. Vodoravno: Parodija, Emona, ar, lev. Rova, oral, bor, pirat, Ra, o. k., pod, napoved, Orožen, zob, na, kol, bar, bojar. rt. • N a v P ič n o: Peloponez, Amerika, oko, rovar, poboj, on, lapor, la, dar, tovor, Ob,, dež, javor, denar, Ararat, nart. KR*Ljica MARIJA ROMUNSKA: 74 Htašepa žit/£je(*ja Srečali smo tudi skupino ciganov, ki so tipični znak Imunske nižine. To fantastično ljudstvo me je že ta-t&tu zan'n,ulo. Videla sem ob vsej njihovi siromaščini, , 'ko dostojanstva. Nekatera ciganska dekleta so iz-aa'a kakor obubožane indijske pravljične princese. ]tr; ,.^ruKi veseli dogodek je bilo potovanje v Sinajo, Do' Vo b^otiio rezidenco. Ko sem prišla tja, sem se ^čutih hakor jetnica, ki je nenadoma zopet dobila cjr )Qdo. Zopet čist, svoboden zrak, cvetoči travniki, StCVcsa. gore. Moje navdušenje ni poznalo meja. Saj ^ morala tako dolgo ždeti v prašni tesnobi prestol- Č oinaia, ki je zares lepa. me je osvojila s svojim tiso-"0 čarom gorske pokrajine, dež .p c ni P°jmoval in občutil blagoslova življenja na svoj '“ PriPc,iaI ie s seboj ves svoj dvo. in opravlja! Vne politično in upravno delo z enako neizprosno etic'no- kakor v prestolnici. Sprejemal je ljudi v avdi-vai ’ sk’!ecval seje itd. Vendar nas njegova gospodo-tudi °.st tu v tej lepi pokrajini ni tako morila, čeprav laži* nismo bili svobodni. Oda. vSinaji je bilo dosti ^Prenašati vse to. %bli Sinaii se ie Nando zopet smejal in bil neza-hi kak" m,ad mož> kak«r v Kolnirgu in Sigmaringenu. ie kij. C> ljubil cvetice! Ta njegova ljubezen do njih 4 trdna vez med nama. Kolikokrat je bila most, po katerem sva se zopet našla po malih razprtijah. Prinaša! mi je vedno cvetice, ob lepih in grdili dneh. Petem je prišel tis*i dan, ki naj bi mi prinesel drago sestro Ducky. Mama, ki me je nameravala obiskati pozneje, jo je poslala naprej. Kot otrok sem se smejala trditvi, da se človek lahko od veselja joka, toda ob Duckynem prihodu sem se sama jokala od veselja. Odpeljala sem se z NandOm v tedaj obmejni Predeal, da jo prej vidim. Voz je bil zaprežen s štirimi konji. Po sprejemu smo določili, da se ustavimo v samostanu sredi gozda in Ducky tako že spočetka seznanimo z romunskimi samostani in pokrajino. Vlak je prispel točnO: Ducky! Veselje svidenja je bilo tako veliko, da je povzročalo bolečino. Tudi Nando je bil vesel. Pili smo čaj na samostanskem dvorišču. Trije stari menihi so bili priče naše slovesnosti. Sestrin prihod mi je vlil novega poguma. Dolgočasje je pregnalo novo veselje do življenja. Ducky je čutila vse tako kakor jaz. So stvari, ki jih morejo samo sestre enako občutiti in razumeti. KAROLOVO ROJSTVO. Poletje se je nezadržno nagibalo v jesen. V prvih oktobrskih dneh sta prišli mama in Baby Bce. Stric se je obnašal nasproti mami skrajno vljudno, vendar ni bilo treba dolgo čakati na spopade. Oba sta bila pač ncvklonljivc narave. V maminem značaju je bilo nekaj ruske avtokracije, ki ji jo. je stric zameril. Priprave za porod je vodila popolnoma diktatorsko, in njeni nazori se niso strinjali s stričevimi. Nasprotovali so si tako glede zdravnikov kakor glede sester in drugih zadev. Mama je hotela kot izkušena ženska in mati petih otrok napraviti vse preprosto, stric pa je hotel še v to vtikati politiko in otežiti vse s komplikacijami. .) Koliko je bilo nesporazumov in prepirov! Zasmehovanja na eni in užaljenosti na drugi strani. Užaljeni del je bil kralj. Med obema je pa stal Nando, vajet med dvema nemirnima konjema. Njegov zdravi razum se je nagibal na mamino stran, poslušnost pa ga je vlekla k stricu. Mama se v ničemer ni vklopila. Jaz, čeprav je šlo vse to za mene in okoli mene, marsičesa sploh nisem razumela. Nisem vedela, čemu paj bi bili vsi ti^ prepiri potrebni. Mirno in pokorno sem se vdala in čakala na usodni trenutek. Pozneje, ko sem rodila tretjega otroka, sem -prevzela skrb za vse sama nase. S tem sem premagala vsa nasprotstva, ker sem tudi že dobro poznala strica in njegove težnje. Saj je tudi imel pravico biti gospodar v hiši. Zadnje prepire je odstranila stara mama kraljica s tem, da je poslala iz Anglije zdravnika, ki naj bi mi pri porodu stal ob strani. »Najbolje je hoditi varno,« je dejala stara mama kraljica, »tam na vzhodu je še marsikaj negotovega.« Pred voljo legendarne dame se je vklonil tudi stric. Dne 15. oktobra leta 1893. ob eni uri ponoči je zagledal luč sveta nestrpno pričakovani prestolonaslednik. Ime smo mu dali po starem očetu Karol. Zanimivo ie, da je tudi mama rodila, svojega prvega otroka, mojega brata Alfreda, pred dvajsetimi leti tia isti dan. (Dalje sledi.) S sodišča Srečo Je hotel oslepariti Zadnja leta bi lahko imenovali tudi lombolska leta; v poletnih mesecih ne mine nedelja, da ne bi to ali ono društvo v tem ali onem kraju priredilo take ali take tombole v ta ali oni dober namen. Prav za prav so tombole nekaj čudovitega. Človek kupi navadno karto, da žarno dva ali pet dinarjev, nazadnje pa lahko za ta dva ali pet dina~jev dob: kolo ali avtomobil. Če ima seveda srečo. Sreče pa nima vsak človek, čeprav marsikdo kupi tombolske kartice in bi hotel na dan tombole zadeti glavni dobitek. Tudi 27-letni Jože Ošlovnik. oženjeni delavec, doma nekje iz Gornjega vrha, najbrže ni imel prevelike sreče na tombolah. Vendar se Ošlovnik ni hotel ugnati od sreče, hotel jo je oslepariti. Ko je bil 12. junija na tomboli v Slovenj-gradcu, je po tomboli zbral nekaj zavrženih kart, izrezal doma iz njih številke, in odšel z njimi za štiri dni na tombolo v Guštanj. Tam je kupil nekaj kart, na katere je lepil izklicane številke, ki jih je imel v žepu. Tako je dehti do tombole. Kajpak se mu je na ta način nasmehnil glavni dobitek. Predložil je karto komisiji, kjer pa se jim je karta zazdela sumljiva. A ko so ugotovili sleparijo, že ni bilo Ošlovnika nikjer več. Izginil je kakor kafra. Sreča se ni dala potegniti. Pozneje, ko so ga prijeli, je priznal, da pač ni imel sreče. Ošlovnik je bil obsojen pred malim kazenskim senatom na 2 meseca strogega zapora; imel pa je le nekoliko sreče, kajti kazen se je izrekla pogojno za dobo dveh let. . brovo vejo in jela zasipavati otroka z je nazor, da imajo skoki za konje le maj- > X Za eno samo številko časnika »New je treba lesa z ds kanadskega Pra' ... ne vedi natrgano travo. Mariničeva sta zrla -.te- hen pomen, kajti prožnost, pogum in na- • Vork Sunday Times« kaj čas nemo njeno početje, nazadnje pa glost dobivajo konji na prirodnejši na-1 vetdesetih hektarjev sta odšla na občino in povedala, kaj sta čin. Razen tega skrivajo take senzacije gozda, našla v gozdu in kaj sta videla. Pod sta- | mnogo nevarnosti za drage živali in člo- MnmMmKgjnaan ri gaber se je podala komisija iz Ptuja, veško življenje ki je našla zraven s travo pokritega trupelca malo steklenico mleka. Ugotovila 1 PREROKBE O KONCU SVETA REZULTATI LJUBLJANSKE SKUPINE: je, da je bil otrok zdrav donošen, znakov; ' I Pr vi razred* Bratstvo-Mars 1:0 Stt1 ,n,pelcužcnsiesa spo,a -iJFMUs? zs&rs. ** Prijeli so viničarjevo hčer, ki je d0lsOlnamv^nsiSOvnnadifa° ^ Vud^i '^™ ^:^(a z o!Ska^* jokala, preden je mogla spregovoriti. Na- . . grmadila, VU" 3:0 p L; MosterAdrba 4:2; Slavija:Koro zadnje pa je izpovedala vso pretresljivo eh; AH.pa s0 In,dje delah s koncem sve" P ta kupčijo. Rojstvo in smrt pod starim gabrom Letos sredi poletja sta Mariničeva dva, mož in žena, iz Dolene pri Ptuju, nabirala v gozdu ob neki viničarijl divje črešnje. Nemalo sta se spogleda'a, ko sta našla pod starim gabrom v črn predpasnik zavito in z gabrovo vejico pokrito otroško trupelce. Trupelce je bilo negibno, mrtvo. Vsi sledovi okoli so kazali, da je mogel nekdo biti pravkar pri otroku. Skrila sta se za grmovje in pazila pri obiranju divjih črešenj, če bo kdo prišel k otroku. Nekaj za tem je prišla že precej stara viničarjeva hčerka Marija J. Ko ju je zagledala, ju je začela poditi iz gozda, češ da je gozd gospodarjev in da nimata kaj iskati v njem. tragedijo, ki jo je doživela z izven zakona rojenim otrokom. Povedala je, da je rodila dete v gozdu pod starim gabrom, kjer so ga našli, in da je otroče živelo, zanikala pa je, da bi ga spravila s sveta. Saj bi otrok morda še živel, če se ne bi tako bala staršev. Ko je prišel njen čas, se je zavlekla iz koče v bližnji gozd, kjer je rodila otroka Zavila ga je v predpasnik in položila na mah. Potlej je odhitela v kočo, si nekje na skrivaj odpočila, da je ne bi domači opazil' in si kaj mislili, nazadnje pa vzela nekaj mleka in odšla z njim k otroku. Silila je otroče z mlekom, a dete ni hotelo požirati. Marija J. je znova odšla v kočo, ne da bi vedela, kaj naj stori, čakala je na noč; preje si ni upala otroka prinesti v kočo. Bala se je staršev. A ko je na večer hotela po otroka, so jo popadle bolečine, da ni mogla nikamor več. Drugo jutro se je privlekla zarana k otroku, ali otrok je bil trd in negiben. Kljub temu pa ni prenehala hoditi k otroku pod stari gaber, kjer sta jo našla naslednji dan Mariničeva dva. Marija J. je bila obsojena, ker je iz malomarnosti zakrivila otrokovo smrt na 5 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo treh let. tan 3:2; l.iube!j:Savica 1:0. Leta 1881 so prerokovali konec sveta za 28. julij. Neki Američan je osnoval akcijsko družbo za zgraditev velike ladje, v kateri bi se mogel rešiti vsakdo, ki bi plačal. Dvajset dolarjev za mesto v inedpalubju. petdeset v prvem razredu. Za živali je bilo treba plačati posebej. Toda s to plovbo ni bilo nič, prav tako, kakor z neko drugo ladjo, ki so jo hoteli zgraditi za 50 ljudi s hrano za 40 din. Graditelj te plavajoče palače pa je zahteval denar za vožnjo naprej in njegov pogoj je bil, da ne sme nihče zahte-1 vati denarja nazaj, če bi morebiti potopa i NOVI KOLESARSKI REKORDI V ITALIJI Včeraj je italijanski kolesar PiubelD j izboljšal tri mednarodne rekorde na sta-! dionu Vigorclli v Milanu, in sicer rekord j na 70 km, ki ga je doslej imel Francoz Branunard, rekord na 80 km in rekord 2 ur. ki jih je branil Italijan Saponetti. NEUSEL PRVAK NEMČIJE V TEŽKI KATEGORIJI Walter Neusel je z zmago po točkah v 12 kolih nad Kolblinom postal prvak ne bilo. Nemčije v težki kategoriji. Moral boj*e Na sličen način je zaslužil lepe denar- i otopiti Proti prvaku Evrope Dunajča-ce tudi neki francoski profesor. Napisali1111 Lafku’ zmagovalec-iz tega sreca.ua je brošuro, ki je točno opisovala, kakšen i pa se bo nat0 srecal s Schmehngom. Potlej je vzela raz otrokovo telesce ga- gojno. Rekrut je rekrut, tli kar si bodi! Delavec Silvester š. iz Hoč je bil rekrut, ko se je 2. julija pripeljal pijan, cigcagasto in brez luči na kolesu iz Tattenbachove ulice preko Glavnega trga proti velikemu mostu. Kričal je »aufbiks«. Ko ga je službujoči stražnik ustavil na mostu, se je rekrut zagnal v njega, mu vrgel kapo preko ograje v Dravo, mu odtrgal gumbe na bluzi in raztrgal bluzo, šele drugemu stražniku, ki je prihitel na pomoč in civilistom, se je posrečilo fanta, ki je kričal, da je rekrut in da lahko počenja, kar hoče, ugnati. — Razprava še traja. Silvester Š. je bil obsojen, ker se je prepiral in ruval s stražnikom, na 3 mesece In 10 dni strogega zapora; nepo- Zanimivosti Se o ..Univerzi ljubezni" v Londonu ZAVOD JE SESTAVIL ZAKONIK ZAKONSKE SREČE PREDAVANJ O ZAKONU Nenavaden zakonik, ki ga je izdala univerza ljubezni v Londonu, stane pet šilingov ali okrog šestdeset dinarjev. Za ta denar dobite pravico, da poslušate deset predavanj o znanstveni in popolnoma zanesljivi metodi o teni, kako si lahko zagotovite ljubezen v zakonu. V dveh dneh je ta univerza ljubezni v Londonu dosegla nezaslišan uspeh. Občinstvo je radovedno. Posebno stara dekleta, vaški duhovniki in različni ljudje, ki si ob teh predavanjih na kakršen koli način lajšajo srce. Psihoanalitik dr. Griffit je imel te dni dolgo predavanje, v katerem je govoril o tem, da čuti zakonska dvojica potrebo in željo, poiskati mišljenje tretje osebe, največkrat zdravnika ali duhovnika o vprašanjih njihovega skupnega življenja. Po predavanju je bila debata, katere se je najbolj udeleževal neki duhovnik, ki je neverjetno dobro poznal zakonsko življenje. Po njegovem mnenju je potrebno za zakon sledeče: I. Da vsak poediuec prizna svoj egoizem. 2. Da prizna osebne posebnosti svojega sozakonca. 3. Da pripomore k razvoju osebnosti svojega zakonskega tovariša. Zlasti žene ne smejo pustiti svojih osebnih' značilnosti. Sicer postanejo monotone in se spremenijo v razvajene »punčke«. Oženjeni možje morajo ohraniti svoj odnos do žene tako, OGROMEN USPEH kakor so bili proti njim, ko so bili z njimi 'zaročeni. Tudi v zakonu mora ostali količina čokolade, cvetja in drugih izrazov simpatij nezmanjšana, kakor tudi pazljivost do ženinih drobnih želja. Tako ostane žena vedno zadovoljna in srečna. Ta konferenca je trajala dva dni. Na njej so sklenili, da se osnujejo po vsej Angliji centrale za pouk nesrečnih v zakonu. Tu jiili bodo poučevali, jim dajali knjige in nasvete, kako naj popravijo svoje ljubezenske ali zakonske neprilike. TUDI KONJI IMAJO SVOJE SVETOVNE REKORDE Prvič sc je govorilo o svetovnem rekordu v skoku v višino za konje leta 1933. v Parizu. Francoski poročnik de Castries je dosegel na neki mednarodni priredbi s svojim konjem Vol au Vent krasno višino 238 cm. Takšen skok zahteva od konja veliko nadarjenost, velik pogum, kakršnega nimajo vsi konji, in izkušenost. Zato ni čudno, če je nov svetovni rekord postavil starejši, že 151etni konj Ossopo, ki izvira iz Irske. Skočil je 244 cm. Mnenje o vrednosti konjskih skokov pa je raizlično. V Nemčiji je ta konkurenca izginila že pred nekaj leti. Prevladal bo konec sveta. Knjigo je izdal tudi neki lipski založnik v nemščini. Knjigarnarjem je razposlal takole okrožnico: »Prosim, ne smatrajte to knjigo slavnega francoskega učenjaka za lažno znanost. Na podlagi svojih raziskovanj dokazuje slavni astronom, da mora katastrofa sveta nastati 28. julija. Knjigo razpošiljam samo proti gotovini, zaradi česar pa za vas ni nič tveganega, kajti neprodane izvode sprejemam do konca 1. nazaj.« — 28. julija konec sveta in vendar še do konca leta možnos vrnitve brošure — več res ni mogoče želeti! Točno! Profesor fizike vpraša dijaka: »Ali mi lahko navedete neko tekočino, ki nikoli ne zmrzne?« »Vrela voda!« je nagel odgovor. I—Ml1—miWBIl !!!■■ ■ Wl l| s. Tajnik I. Ljubljanske nogonieln-podzveze g. Mirko Peric je poda ostavko na svoje meslo ter je bil T tajnika kooptiran dosedanji član upravnega odbora g. Josip Kuhar. ^ s. Finec Iso Hollo, znani evropski m olimpijski prvak in rekorder, ki je 1121 Olimpiadi v Berlinu prepričevalno z1I,a gal v teku na 3000 m z zaprekami) na poziv nemških športnih ustanov treniral nemške tekače, toda ne kot Proie sional, temveč samo kot »častni trener-* ker bo nameščen v neki berlinski ban ^ kot uradnik ter bo živel od zaslužka službi. Ta izkušen učitelj bo dragoceIia pomoč nemškim atletom pri priprava on’* ako za Olimpiado, saj je znano, da so baš na dolgih progah najšibkejši, primerjamo rezultate z onimi v drug disciplinah. MALI OGLA CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasili slane vsaka beseda 50 nar: najmanjšo oristoL. afljif oglase le din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in žeultovauiski oglasi din 1.— po besedi. ^ ^ za /nesek za le oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oglasni d ^ jc enkratno objavo znaša din 2.—. /nosek za male oglase se plačuje tako! pri naročilu. oz%, 7a vs0 vposlati v pismu skupai z naročilom ali na po poštni položnici na čekovni račun št. 11.40J* pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno TOMAŽEVO ŽLINDRO 18 odst. po din 110,— za 100 kg iz skladišča Maribor, vagonske količine po 92 din za 100 kg franko Ljubljana, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta, telefon 20-83. _____________2299____________ Skrbna gospodinja kupi OKUSEN KRUH. Velika izbira v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 1251 IŠČEM OSEBO, ki bi mi dala nasvete, kako naj izterjam in iztožim svoje terjatve. Ponudbe na upravo »Vočernika« pod »Nagrada«. 2818 SVOJO DRUŽINO zadovoljite s pecivom in kruhom, ako stalno kupujete v pekarni Čebokli. 2720 POSOJILO do 5000 din lahko dobijo takoj vsi državni, samoupravni nameščenci in železničarji. Pismene ponudbe sprejema: Leskošek Alojzij, bančni zastopnik, Maribor. Mariborski dvor. Prodam 2820 RAZNOVRSTNE PEČI. kombinirani štedilniki z drvmi in plinom. Večje količine prodaja Gustinčič, Tattenba-chova ul. 14. 2684 Stanovanie Takoj oddam SOBO S ŠTEDILNIKOM. Nasipna ulica 38, Pobrežje. 2817 OPREMLJENA SOBA, velika, sončna, se odda v Strossmajerjevi 28/11. 9. vrata. __________2733__________ STANOVANJE oddam boljšemu gospodu s celo oskrbo ali brez. Aleksandrova 55, vrata 1. 2825 Stanovanie išHe VEČJO, NEOPREMLJENO SOBO s Prostim vhodom v središču mesta išče kot društven lokal Angleški krožek. Ponudbe z navedbo pogojev nasloviti na Angleški krožek, Maribor, učiteljišče. 2827 Sluitoo VAJENEC (-KAJ n,e- se sprejme za trgovino Jve šanim blagom. ^ Maribor* srednji šoli. Vprašati M ^j7 Pobreška Važno! Kraljica peči. DomaL 'z kvalitetna P •„>S2t in res Zaloga PINTERs! ENARD Maribor, Aleksandrova ecS " Telefon štev. 22-80, 22-« Poslužite se vložkov za čevllfi Temeljito in poceni negujete svoje noge s higienskimi ..SETA” vložki* Mas’ po!ož? ta* ^ -- j ^ n* Izdnj; in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstuvnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov V!”Jk.d^a ^ upr°vC Ve!ju na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. lelclon urcunis št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.