Obmejni boji z Italijo. Italijanifniso nikjer prišli preko naših postojank. — Vsi spopadi ob koroški meji brezuspešnij— Na Goriškem je posegla vmes naša težka artilerija. — V mescu maju bilo 263.000 Rusov ujetih, 231 topov in 478 strojnih pušk uplenjenih. — Obleganje Przemysla se nadaljuje. *- Italija dobi od trosporazuma 5 milijard lir posojila. — Trosporazum obljubil Italiji celo našo jadransko obal. — Le eno pristanišče bi morala Italija odkazati Srbiji. Rusija za mir? Graška ,,Tagespost" z dn-e 28. maia piše: V zadnjem času se je tudi mnogo govoriio o posebn-em miru med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Pogajanja se vrše baje v Kodanju. Te govorioe so le prazna slama. Le e n o j e d r e e resnioe je v njih, v kolikor se namrefc nanašajo na izpremenjeno razpolože-,1je v Rusiji, Za to je mogoče, da se te govorlce v nedaleki bodočnosti uresničijo, kajti Rus:ja se nahaja ravno vsled nastopa svoje nove zaveznice napram svojim balkanskim prijateljem v jako nmčnem položaju. Vsaj Srbi so bili najbrž malo oduševljeni, ko so izvedeli za jadranski. in sploh celi politični načrt Italije. Kakor je videti, (iozorevajo povsodi prav eudne stvari, ki m s sijajnimi poročili z raznih bojišč v razumljivi zvezi. Se par takih tednov, kakršni so bili pretekli štirje, in lep kos modrega neba zasije nad nami. Rusija uči Itabjo. Ruskl zunanji minister Sasonov se je napram petrograjskemu poročevalcu italijanskega lista o vojski sledeče izrazil: Italija bo podedovala velik del trgovskih zrvez, ki sta jih imele dosedaj na Balkanu Nemčija in Avstrija. Korist Italije torej zahteva, da stopi v prijateljske odnošaje z balkanskimi narodi. Pridobiti si mora ljubezen in naklonjenost Srbije! Rusi upajo, <la so Italijani svojo politiko z ozirom na Balkan prikrojili tako, da se bodo spošto,vale narodne težnje balkanskih narodov. Italiji se o'd ruske strani ni treba nič bati. Mi nismo morska, ,ampak celinska moc, a Adrija je notranje morje, ki nas ne zanima.- S posestjo Valone, Pole, Otrante in Benetk je Italija gospoda r A d r i j e. Ruske in italijanske koristi gredo vsporedno, a vsaka po siyoji lastni poti. Cr no m o r j e j e r u s k o m o r j e in mi nikajkor ne moremo priznati, da bi se ključi do tega morja naliajali v rokah kake barbarske dežele, ka^kor je Turčija. Dokler so ti ključi v lasti Turčije, bo to imelo vedno slabe posledice za rusko trgovino. — Ker so nam Dardanele zaprte, trpi Rusija ogromno škodo. To se mora neliati. Rusi bomo imeli Dardanele odprte zeu vse, kajti to bo ,f'"naši lastni koristi. In trgovina skozi Dardanele boza'vse jednako prosta. Rusija bo prevzela jamstvo za red in varnost paroplovbe po Dardanelah. Z ozirom na sedanji mednarodni položaj je izjavil Sasonov, d,a sedaj ni verojetno, da bi sovražniki trosporazuma, Avstrija, Nemčija in. Turčija, dobiii ojačenj po novih zaveznikili. Ko je Gasnikar omenil poseben mir med Rusijo in Avstrijo, o katerem govori italijanska zelena knjiga, je izjavil Sasonov: Na vsak način je poseben mir med Rusijo in Avstrijo izključen. Vsi trosporazumski zavezniki z Italijo vred soglašajo v tem, da se mora vstrajati pri londonskem sklepu z dne 4. septembra 1914, po katerem je vsaJ< poseben mir izkljucen. Italija se je namreč že temu sklepu trosporazumnih držav pridružila. Vojska bo traj'ala tako dolgo, dokler ne bodo dani pogoji za sklep trajnega miru. Za sedaj pa »e bo vojska trajala dolgo časa in boji bodo še tudi na- dalje zelo krvavi. Sovražnikl CAvstrija in Nem5ija) Je še močan in rafli tega mora biti trosp,orazum pripravljen za velike napore, ki ga še čakajo v tej straSni vojski. Srbija ni zadovoljna. ,,K61nische Zeitung" poroča: Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil porofievalcem italij. listov: Zdi se rni, da gredo Vaši načrti predaleč in da se bodo iz tega razvile težkoee pri sporazumu s trosporaaumom. Vi bi se ne smeli ustavljati upravi6enim težnjara Srbije, za katere je ta pripravljena š© žrtvovati. Zanašaan se, da Italija ne bo zatajila narodnostnega na6ela, na katerem sloni njeno edinstvo, zgodovina njenih bojev za neodvisuost omike. Po sprejemu je prišlo med nekfim italijansMm oasnikarjem in Pašicevim adjutantom do razburjenega nastopa. PaŠicev adjutant je glasno in razburjeno izjavil, da se Srbija nikdar ne bo odrekla Dalmaoiji ter pristavil: Le povejte to v Italiji vsem i,n povsodiK To poročilo je posnela ,,Kolnische Zeitung" po turinski ,,Stampi". Brez ozira na to al" je resnicno ali ne, nam kaže, da je sloga v trojnem sporazumu ravno vsled nastopa Italije še bolj omajana, kakor poprej. Da bo pa ostala Dalmacija ,,medvedova koža", za to bodo poskrbele naše 6ete in naše ladje. Kaj bo z Rumunijo? Francozi snubijo Bnmnnllo. List ,,Petit Parisijen" spodb^uja Riunmuijo, naj sklene z Rusijo in Srbijo zvezo. Francoski politik Clemenaeau pa toži, ker pogajanja med Italijo in Runmnijo niso dovedla do nobenega iispeha. Zapreke bi se morale na vsak način odstraniti. Majhni kosi zemlje so brez vrednosti nagproti velikim koristini, ki so v nevarnosti. (Pod majlinim kosom zemlje je gofovo mišljena Besarabija, katere Rusija očividno noce Rumuniji odstopiti.) Vojaška parada v Bukareštu. Graški listi porocajo iz Bukarešta dne 26. maja: JJniversuL'" poroča: K,pa,cj si je danes ogldd^l yojaške čete. Rumunija se pogaja s trospqirazumoin. Kaj pravi Grška. Vladi blizu stojece časopisje je mnenja, da nastop Italije ne bo uplival na stalAšče Grške, ki ne more prav nic zamuditi, doklier so Dardanele v turSkih rokah. Sicer pa je vojna napoved Italije še bolj poostrila že itak Italijanom sovražno razpoloženje im še bolj potrdila nezaupanje v italijansko politiko. V slur čaju, da bi Italija še nadaljevala svoje načrte v AL baniji in celo posegla po Mali Aziji, tedaj bi morala Grška, tako se govori, sltopiti iz svoje nepristranosti ter se obrniti proti Italiji. Bolgarija čaka. V ,,TJtru" zatrjuje ministrski predsednik Rado. slavov, da nima Bolgarska nobenega povoda, svojo politiko uravnati po oni Italiie. Bolgarija, nima nobene skupne zadeve z Italijo. Javno mnenje Bolgarske, čije nepristranost ostane lieizprernenjena.j zanimamnogo bolj razmerje Rusije in Srbije. Bolgarija ima cetverno željo: da dobi od Ruinunije nazaj Dobručo, od Srbije in Grčije pa Makedonijo, od Turčije pa Odrin in ugodno melo proti Carigradu. Ako se pogajanja, ki se sedaj vršijo med Bolgarijo in Turčijo, srecno končajo in se Bolgarija popolnoma zadovolji, potem še ostane nadalje mocan proliutež proti. Rumuniji in Grciji, obenem pa Srbom neprestana nevarnost za hrbtom. Italija in Turčija. Stik med Italijo in Turčijo še vedno ni, kakor se poroča iz Lugana, pretrgan. Turški poslanik v Rimu Naby-beg je bil še 26. maja pri itaajjanskem zunanjem ministrstvu* Vest, da je že odpotoval, torej ni resnična, Nemčija in Italija. V li&tu ,,M. N. N." čitaano: Diplomatične zveze med'Nemeijo in Italijo so prekinjene, toda Italija nam ge ni napovedala vojske ter je baje tudi ne namerava napovedati. Verjettno je to-le: Itatlija ve, da bo pri napadu na Avstrijo zadela tudi na nemške cete. Najbrž ho6e pocakatl na ta spopad, ki bi ji nudil vzrok za vojno z Nemcijo. S tem bi le vredno zaključila svojo trozvezno politiko. ^^^^^^^^^^_^_^_^ flustrijsko-italijansho bojišče. ¦ j , Maribor, 31, maia,. Kar se godi sedaj ob celi naši meji. proti Italiji, so le majhni spopadi, s katerimi ho6ejo Italijani izvedeti za naše postojanke in njih moc,. Značilno je, da so Italijani povsod zbežali, kjer so jim dali naši smo|dnik poduhati. Ako je oela italijanska armada iako pogumna, bomo ž njo kmalu gotovi, Vojni strokovnjaki pravijo, da od italijanske inlanterije zares ni veliko pričakovati, Kakšna je artilerija in tehni&ne 6ete (pionirji, saperji, železnicarji, letalci itd.), se bo kmalu pokazalo. Italijanska kavalerija je maloštevilna in tudi sedaj pri gorskih bojih ne pride v požtev. Najbrže bo prišlo do ve"6jih bojev na GoriSkem3 kjer je, kakor smo že poročali, najprej vkorakala kavalerija. Njej so sledile druge 6ete. Opomniti je tre. ba, da, kjerkoli so sovražne 6ete udj-le 6ez mejo, naša meja ni bila zfavarovana, da torej od vsega početka ni bilo niti v našem načrtu, da bi branili mejo ob teh tockah. Za to govori]o vojaški ozlri. Na morju se, odkar je naša mornarica naredila pogumen napad na izhodno italijansko obal, n: zgodi. lo nič posebnega. Le pri Trstu je pred vhodom v tržaško pristanišče v soboto dne 29. maja neka velika sovražna ladja zadela ob mino ter se potopila. Razvoj vojske z Italijo. Na suhem. Dne 27. maja: Na Tirolskemje začel sovražnik jugoizhodno od Tridenta s težko artilerijo obstreljevati vefi obmejnih utrdb. Pri Kaprilu v dolim Kordeple so naše strojne puške uničile dva italijanska bataljona. Na Koroškem je streljala sovražna artilerija brez učinka. Na Goriškem so Italijani na več krajih prekoračili mejo. Kjer so dospeli Ido naših postojatnk, so bili vrženi nazaj. Dne 28. maia: Na Tirolskem so prekoraŠBili italijanski oddelki mejo na več točkah. Trčili so dosedaj le na nekatere naše orožnike in opazovalne patrulje, Težka artilerija je nehala obstreljevati iiaše obmejne utrdbe. Dne 29. maja: Na T i r o 1 s k e m so italijanske čete dospele do obmejnih krajev Ala; (zadnja večja tirolska železniška postaja proge Booen—Verona) in Primor (leži na južnoizhodni tirolski meji). Na k o r o š k i meji se ni zgodilo ni6 posebnega. Na Goriš k e m so se pričeli manjši boji. Pri Kobaridiu (od gornjem toku Soče, južnozajiodno od Triglava) so naši razkropili italijanski bataljon, pri Plavi (ob Soči severno od Gorice) smo odbili napad sovražnega vojaškega oddelka, severno od Gorice pla smo odbili petkrat ponovljen sovražni napad. Dne 30. maja: Na T i r o 1 s k e m so Italijani zopet zaeeli obstreljevati naiše utrdbe na gorski planoti Folgaria— Iia,varone. Sovražni oddelki so ukorakpii že v Kortino. Njihove prednje straže pa so zbežale, ko je padel prvi strel iz topa. Na k o r o š ^ i meji se ni ničesar pripetilo. Na Primorskem ni nap,adel sovražnik višine na severni strani Gorice. NaŠe patrulje so brez truda odbile italijanske poskuse, prekoračiti pri Tržiču reko Sočo. Na morju. Dne 27. in 28. niaja: Nobenili porofiil. Dne 29. maja: Pred vhodom v tržaško luko je velika sofvražna ladja trčila ob mino ter se takoj potopila. Dne 80. maja: Nobenih poroeil. V zraku. Dne 27. raaja: Dva avstrijska zrakoplova sta se pojavila nad. Gardskim jezerom (južno od Tirolske). Zirakoplovca sta plula na poizvedovanje kakih 10 km južno od tirolskega mesta Ritva. Oba sla se srečno vrnila. — Isti dan se je zopet pojavil avstrijski zrajdoplov nad Benetkami in vrgel več bomb blizu plinarne. Vrgel je tuSi veliko število pušic na mesfo. Razrušil je 4 hiše, usmrtil 19 oseb in jih nad 80 ranil. Dne 28., 29. ln 30. maja: Nobenih porocil. Naš poveljnik proti Italiji. Cesar je imenoval generalnega polkovnika nadvojvodo Evgena za vrhovnega poveljnlka avstrijskih čet proti Italiji. Italijanski poveljnik. Vrhovno poveljstvo italijanske annade proti nam je prevzel kral Viktor Emanuel in se ]e že podal v vrhovn? vojni stan. Kraljeve posle' v Rimu bo med tem vodil n.jegov slrio po ma^ri, vojvoda genovski Tomaso di Savoia.* Ker je kralj Viktor Emanuel nezraožen za vrhovnega poveljnika, bo njegovo nalogo opravljal že imenovani načelpik generalnega šbaba. Kadorna. Cesar se zahvaljuje mornarici Za junaSki izjpad naše mornaricte v prvi noči vojske dne 24. maja je cesar poslal adtniralu Hausu zelo laskav brzojav, ki se glasi: Castitam Vam, ljubi moj adrairal, in moji pod Vašim mnogoizkušeDim vodstvom stoječi mornarici na odgovoru, ki se je daleč 6ul in ki ste ga takoj po vojni napovedi ltalije dali z Vašim drznim sunkom prott sovražni obali, Pri vseh Vaših daljnjih dejanjih Vas spremljajo moje najboljše želje in moj blagoslov. F r a n o Jožef. Pomen uapada našega brodovja na italijansko obal. iVojaški strokovnjaM piSejo o prvem napadu na.šega .vojnega brodovja na itali.iapsko obaJ sledeče: V razdialji 570 km je naše brodovje obiskialo italijansKo obrežje med Benetkami in Barletto, razrušilo važne vojaške naprave in napra/vilo veliko materijelno škodo, Ne glede na velik materijelen uspeh je napad dokaz za ofenzivno silo naše mornarice in izraz podjetnosti naših voditeljev brodovja. NajveCja važnost pa leži v obstreljevanju glavne železaiške proge ob izhodni italijanski obali, v razrušitvi železniškega mostu pri Senigaliji cez reko Sinarka in poškodovanju važnih naprav pri Jakinu in Kiaravalle. Iz južne Italije vodi le malo prog na bojišče. Ce pomislimo, da se pri Raveni v mirnem času naha<ja ena, pri Jakinu in Bari po dve, pri Kieti ena pehotna divizija, ki imajo na razpolago samo eno železniško progo za prevoz na bojišce, potem vidimo, da je napad naše mornarice r^azvrstitev italijanske arraade obfiutno zadel, kcr bo ta železniška proga stalno ogrožena od našega brodovlja, bodo morali Italijani to važno dovozno železniško progo opustiti ali pa za njeno varstvo uporabiti znatne dele svojega brodovja, ki bpdo na ta način odpadli za skupna podvzetja, Italiianski načrti. Grški list ,,Hestia" poroča, da bodo italijanski podmorski čolni najbrže (!) napadli vojno luko Polo. — Dalje po^lje Italija čete v Crnogoro, da osvoje Kotor in ojacijo črnogorskio fronto proti južni Dalmaciji. Naša meja proti Italiji. Naša meja proti Italiji gre od Svice do Pontab- Ija preko Judikarij, Tridentskih, Fazanskih in Karn- skih alp. Samo po visokem gorovju. Sele zapadno od So6e so visoko gorovije pričenja umi|kati tor se od Gorice dalje spremoni v kraško planoto ter istrsko gričevje. Zato pa je kraško ozemlje grozuo težavno za premikanje vojaških 6et. Na oeli fronti od švicarske meje do Trsta, ki meri okrog 500 km, obvladujema vse prelaze. Le malo je dolin, skozi katere vodijo iz Gornje Itallje doliodi do naših grebenov. Na. zapadu skoza dolino Ade preko Bormia do Stilfserjocha; od Valli© Camouisa čez Ponte di Legno do prelaza Toaale; od Brescie čez Rocca d'Anfo in jezero Idro do avstrijsfee raeje pri Ladroue; ob Gardskem jezeru v Rivo in Torboie; skozi ozko dolino Adiže do Avie in Ale. Nadaljni važni dohodi so: Od Vicpnoe preko sedla Fugazza proti Roveretu kakor tudi preko Arsiera skozi dolino Astike na planoto Lavarone; od Bassana ob železnici skozi dolino Brente feez Primolano v dolino Sugana, izhodno odtod v Fierae di Primiero, Od Belana vodijo težki dohodi skozi dolino Cordevole v Moeno in Pievo; pa tudi skozi dolino Pijave v Cor_ tino dvAmpezzo, Landro ter na sedlo Kreuzberg. Iz doline Taljamente so najVažnejše oeste na prelaz Plocken, po dolini Bele na PontabeJj in Naborjel ter po dolini Raccolana na Predil. Iz Vidma vodi v Soško dolino Nadižka dolina do Kobarida. Manjši prehodi so iz Rezij na žago pri Bovcu ter od Cedada čez Kanalske hribe na Kanalsko. Meja med Konninom in Cervinjanom je odprta.. Italijanske utrdbe ob meji. Svoj čas je branil gorenjo Italijo znamtnit trdnjavski četverokot Verona, Mantuva, Piacenca in Breseia, ki je leta 1848 posebno dobro došel Radeokiju. Istotako je morala nova Italija brambo svojih meja položiti v gore, gorske ceste in sedla, ki vodijo iz Tirolskega, Koroškega in Gorišklega v Lombardijo in Benoeijo. Prvo, na kar je morala Italija misliti, če se i& hotela omejiti le na brambo, da prepreči sovnažniku dohod v dolino Pada, Toda irredentistična misel, ki ni živela le med ljudstvom, ampak tudi med vojaštvom, je v Italijanih neprenehoma budila naerte, kdreti na Tirolsko. Kdor zasleduje avstrijsko mejo od Stilfserjoolia do Jadrana, rnora priznati, da trikot južnih Tirol, ki kJakor jezik moli v Italijo, pomeni za Italijo veliko neprijetnost. Zdi se, da se je Italija s svojimi utndbami skušala zavarovati pred tem klinom. Ceste, ki vodijo v Italijo, preko Stilfserjocha in prelaza Ponale, so podminiraiie, da jih je mogoee takoj razstreliti.. 1A bramba se ne omejuje na to, marveč je Italija še z drugimi sredstvi hotela doseči, da bi morda ne bilo potreba uničevati lepih alpskih cest. Zato vidimo pri Bormio artilerijskio postojanko za topove najtežjega kalibra. Enaiko je pri Ponte di Legno, severno od prelaza Ponale, težko armiran fort (utrdiba). Med Ortlerjem in Adamello vodi le ena večja cesta, ki pride v vojaškem oziru v poštev, to je ravno ona čez prelaz Ponale. Ta je že z zgoraj navedenimi deli krita.. Toda Italijani so zaprli še dolino Oglio pri Edolo z nadaljno moCno baterijslko postojanko. Kdor hoče zapreti kakjo goroivje, niora zapreti doline, po katerih se vijejo vozne ceste in poti. liobena armada pa ne more brez cest upati na kajkgen uspeh. Tako je dolina Chiesa pri Rocca d'Anfo ter dolina Adiže pri Ripoli-Ceraino zaprta z utrdbami, vdelanimi v skale. V Dolomitih zapira več utrdb dohod sovražniku v dolinali Astike, Brente in Pijave, to so ceste, ki vodijo naravnost v velika mesta Treviso, Benetke in Vicenca, Padua. Ta del je izvrstno krit. To pa tudi zato, ker se med Feltre in Bellunom nahaja veliko vojaško zbirališfie. Ob Pijavi navzgor so zelo močni forti pri Pieve di Cadore in Vigo, ki brariita gorenji tok rek Pijave in Taljamenta. Do leta 1904 so menili, da je d^volj, da se uničijo in razstrele ceste. Tedaj pa so prišli dp drugega prepričanja in zato so sklenili. da napravijo nar slednje nove utrdbe: 1. Stalen lort se napravi pri Ospetaletto, da zapira dolino Taljamenta. 2. Pri Forni-Avoltri napravljene utrdbe naj zapirajo vse dohode v dolino gornje Pijave in gornjega Taljamenta, ki pridejo od Zilje 6ez prelaz gore Plocken. 3. Pri Pontebi topovske postojanke in pri Chiusalorte permanenten fort, ki naj zapira doline Bela (Fella) in Raccolona. 4. Iz Soške doline vodi ena glavna cesta ob Nadiži. Dolofien je en fort pri Stupici v BenešM Slovieniji (kake pol ure od Kobarida), pri Cedadu, Monzane in utrjen most pri Lastisani. To je bilo sklenjeno leta 1904, danes je skoro gotovo vse končano. Iz teh varnostnih naprav italijanskih je torej razvidno, po kjaterih črtah se bo vršil nastop italijanskih (>et proti naši armadi. Glavne ceste so tedaj skozi dolino Adiže, Taljamenta, Pijave in Brenta. Vse vodijo na Beneško. Do leta 1904 ondi zgra\jene utrdbe nikakor niso smatrati za moderne. Kažejo tudi preveft navpičnega zidovja. Pozabiti pa ne smemo prvič, da so se od 1. 1904 Iorti deloma spopolnili; drugift pa, da tudi mani raoderna utrdba pri dobrem topništvu in ugodni legl lahko zelo ovira napadaloa. Dosedanji boji z Italijo. gvicarski ,,Berner Bund" poroča o dosedanjih spopadili na tirolski in koroški meji ter meni, da b< to oz-emlje za Italijane tem nevarnejše, cim vefi ga bo do imeli za hrbtom. Vojaiškiega pomena n-imajo dosedanji dogodki nobenega. Kaj pravijo Italijani. Iz Curiha porooao: Prodiranje Italijanov m; Furlanskem je vsled velike vode zelo otežkoeeno, Ita lijanski voiaški krogi pravijo, da so avstrijske utrdbe ob Soči jako močne. ItaDijaiiski listi porofiajo, dr. je ogenj našiii topov na gorišM IrontL izred.io mo6ei in izborao učinljiv. Veliki italijiuiski možnarji. Iz Haaga se poroča, da pripovedujejo anglešiki listi, 'da imajo ItaJijani izborno artilerijo. V boju proti Avstrijeem uporabjlja sedaj italijainska armiajda že možnaiTje, katerih cevi imajo premer 38.5 cm. Nemški katolik o Italljl. Poslanec Ercberger, claii katoliškega ce.itruma v nemškem držaivnem zboru, ki je bil d.o izbiruha vojske v llaliji, piše: Kdor je videl, kafco so italijauske čete večinoma s prikrito in odkri.to nevoljo korakale v boj in kdor je videl solnčnojasno navdušenje naše mladine 12 ur poz,n.eje, zanj je dogna/na, na kateri slrani je moč in na katerj je pravica. Italija vod vojsko, ki jo ho&eta, vlada in kralj, ali večina itali janskega Ijudstva je mrzla ali celio nasprotna. 7000 italijanskih dezerterjev. Svicarski list ,^Tagesanzeiger" porocu, da se je nahajalo do dne 28. maja v Švici skupno več kakor 7000 italijanskiih vojaških ubežuiJcov. Tudi drugi listi poročajo, da italiiansKftivlojaki trumoma uhajajo čez mejo v Švioo. Italija zaprla Adrljo. Italija ]e proglas la nad Jadranskim msorjem blokado, to se pravi, prepovedala je ladjam prosto v-ožnjo po Adriji. Italijani; so uradno raz,glas>li, da se blokada raziteza od Benetk pa do otrantske morske oži :e (raed južno Italijo \n grškim otokora Krf). Za^ prtje Adr;je je samo prazen .talijanski bav-bav, Itab_ jani nimajo sedaj v Adriji toLko brodovja, da bi mogli s proglaSeno blokado Avstrijcem k.ljubovat:. Pač pa so z blokudo zadeli Greijo. Na Gtfšfkem so jako vznemjrjeni, ker je s tem pr'z,adeta tudi albanska obal, ob "kaieri so Grki zasedli albansko pokrajino Eplr. Celotna blobada, Adrije je trajala sarao dva dni. Grki so bili namreč radi btokade albanske obali s 1iio razburjeni in vzimevoljeni nad Italijani. Kakor se porooa., so sedaj Italijani oiimejili blokado samo na on: del Adrije, kamor sega avstrijsko ozemlje. Italijanski mornarji na suliem. Itriijranska vojašika obljast je odrjedila, da se moriia.riji-.rezervisfci Ietnikovi 1876 do 1882 uvrstljo v armado na suhem. Pod orožje so na Italijanskem vpoklicani rezervisti do 39 leta, Pripravlja pa se baiege vpoklic mož starih do 42 Let, Kaj je trosporazum obljubil Italiji. Iz dobro poucenega vira se navajajo sledeče posameznosti o zavezniški pogodbi, sklenjeni med Italijo in trosporazumom. Pogodba, Ei je bila sklenjena in podpisana v Parizu dne 24. aprila, vsebuje sledeče tocfee: 1. Italija dobi posojilo 5 milijard lir. 2. Anglija jamci Italiji za kredit v znesku 500 milijonov lir za nakiip strel-iva vArneriki. 3. Italiji se zajamoi kredt v znesku 300 imilijoliov lir, da si nakupi živil v Ameriki. 4. Francija mora dati Italiji gotovo število težkih topov iz Creuzotovie tovarne. 5. TTosporazum jamci Italiji, da bo dobila Italija znano ozemlje, med drugim vso Adrijo, izvzemši Bar in pristaniš^e, katero si izbere Srbija. Italijanska kraljica Jellca. Znano je, da je bil itaiUjanski kralj začditkom vojske še pri najboljši volgi, da pošteno zdrži zavezništvo z nami in Nerncijo. Nasproti na.^im diplomatom se je oelo hvalil: ,,Savojec ne izdaja!" Toda. kral: Viktor Emanuel je kakor 'teljesr.o tako tudi duševno slabie. Zanima se samo za ls\rojo zbirko penez, ki jp. naibogatejša na svetu. Po cele tedne eepi in brskii • njej ter se ne briga m za rodbino, ne za vla;'o. Ni fndo torej, da ima 'epa in tudiduševno bogato na;l..r. jena kraljica Jelica na dvoru velik npliv. Kraljioa ni pozabila, da je Crnogorka, in previdno, toda s časoni vedno bolj odločno je kazala., da je njej prav malomai za zavezništvo in besede njenega moža. Pri vsakem porazfii, ki so ga doži.veli Cniogorci, prl vsaki bombi, ki ,je padla v Cetinje, je hujskala s^jega nioža in njegovo okolico proti Avstrlji. Kralj Viktor Ejmanuel se ji seveda ni mogel dolgo ustavljali in tako se je zgo 1 lo, da je postal nezvest svojima staritna zavezoikoma iri obrnil orožje proti njima. Darilo za prvo avstrijsko zastavo. Miianski trgoveo Rudolf Subert, ko^ega ime ka^ že odpadnika rn izdajalca, je dal 1000 lir za istega vojaka, ki ho uplenil prvo avstrijsko zastavo. Francaski komedijant. Francoski zunanji minister Delkase je pri pojedini v par?šk,eni; rofovžu napiil ,,me>r,ešt9in.iin" mjestom Strasburg, Mec, Trident in Trst. Minifster Delkase je žid, ravnotako ka.kor italijanski wjni hujskač d' Annu.-izio, o katerem je 'dokazano, da je celo poljskega ž '('ov&kega pokolenja in se je p^ej imenoval Rapaport. To so poštenjaki! Clan italijanskie gospodske zbornioe EugenioVa111 Jie izdal oklic, v kalterem poziva Italijanski narod, raj nabira denar, da se Oberdanku, ki je izvršil morilni napad na našega cesarja, v Trgffcu postavi spomeaik. Siajn je daroval 500 lir. Sedaj š.a naj začnejo Srbi nabirati za spomenik Principu, in potem, bodo smeli učenjaki, učiti nov nauki, da se človek zamore razviti tudi v bestijo. Italijanski škofje proti vojski. List ,,Kdln:sche Volkszeitung" poroča, da se je nekaj dni pred vojskino napoviedjo predložil kralju in vladi ugovor italijanskih kaitolijeanov; zoper vojsko, katerega j-e podpisalo šestdesel škofov; in nadškofov. Vseh je približno 90. Framasone to jakb bode in zato so lioteli skraja razširiti nasprotno vest. Sedaj so postavljeni na laž, Nemirl v Italiji se polegajo. V Rimui so delaN'ci opustili štrajk, ker se jim je ugodila zahteva po \T^?j;ii plačah. Tudi v Milanu se vrača mir. V milanskem pokrajinskem zboru se ie soeialist Agos(;ine lzjavil proti vojski. Milanski premožnejši meščani se vendar bojijo novih nemirov m v velikera gtevilu zapuščajo Milan in biežijo v Svico. Italiiani se v Tripolisu uraikajo. Uparn! moliaraedanski rodovi v fTripoIisu so se začeli močno gibati. V deželi, v kateri jei že poprej tJelo, prišio je zadnji čas ve&krat do bojev ¦gned upor. niki in italijanskimi oetami. Ko pa je iztarulinila vojska med Italijo in Avstrijo, se je upor še bolj ra-zširil, posebno v notranjih delih diežele. Dne 2|6, m.aja so uporniki uničili c:el:! italijanski polk, in sicer tistega, ki jie sestavljeu iz Riml.ja:;ov. Italijanske vojaške čete so &e pred dnevi iz notran.josti Tripolisa umaknile v dobro zavarovaua postojanki& blizu obrežja. 9nstrl|sliQ-FUs!ia bojišče. 'Maribor, 1. junija. Središče bojev v Gal|ciji je sedaj prostor od J a( r o s 1 a v a ob Sanu ('severno 6i Prze m y s 1 a) mhno mesta Ri a d y mii o , P r z\e m y s 1 a , SainboTja, D r o h' o b y c a do S t r y j a (južno od Lvova). Najlmjši boji se vršijo med Sieniavo in Jaroslavom ob reki Luba&ovki (prtitok Sana na izhodnem bregu). Na ta prostor so vrgli Rusi zadiije ilni zelo mnogo svežega vojaštva, A naši, se jim krčevito ustavljajo. Edino pri S''eniavi se je. nemška Makensenova armada dne 27. n»]-a morala naglo umakniti pred rusko premočjo na zahodni breg Bana. Rusi so se polastili 6 topov. A ta poraz nima nikakega upl,iva na ostalo fronto. Naš armadni obroč \iedno trdneje oklepa t r d n j a v o P r z e m y s 1, Rusi imajo še edlno Ž e 1 e z_ nico Przemysl-'Grodek-Lvov v svoji posesti. A proniet je na, isti ustavljen, loer naši topovi obvladujejo oelo progo. Tudi, železnlco J aroslavRavaruska naši v daljaivi 18 kilome*trov obvladujejo. Raditega Rusi n& morcjo pošiljati novlfti 6et svoji arraadi ob Sanu na pomoc in ob> eniem tudi ne morejo poslati skoro od vseh strani obleganerau Przemyslu novih ojaSenj. Naši težki topovi že tedne dni bruliajo ogenj na prz©myslske utrdbe. Ali bo mogo&e Avstrijcem v bližnjih dneh priti zopet v posest te važne postojanke, se š'e danes težko reče. Rusi pa sami pr-.fznavajo, d a j e s p a d cte m P r z e m y s I a o d 1 o č, e n a usoda G a 1 i c i. j e. Na prostr.ru med P r z e m y s 1 o m , Lvovom in S t r y j e m je v teku velika bitka. Vojni poročevalci pravijo, da so naši pri Stryju in Droliobycu zasedli zelo važne višine. V južnoizhodni Galiciji in Bukov i n i sta obe armadi do dobra zakopani v močne okope. B o j na tei 6rtl m i r u j e. Hindenburg. ogrožuje sedaj od dveh ¦ti-ani mocno rusko trdnjavo KoVno (ob reki Nje- nen, severiioizhodno od Mazovskili jezer), Manjši:i bo- i so vrsik) ob D u b i s i ter med Libav.o in S 8 a- v 1 i j e m na severnem Rnskem. Naša težka artileriia pred Przemysloni. Naši 30.5 cm topovi so že dospeli pred Przemysl in so zax~cli pozdravFMi 'trdnjavo. Naše čete obdajajo trdnjavo v obliki podkve. Naša artilerija no obstrel.iii.je samo trdnjavie, ampak tudi ciesto proti Grodeku in železnico Dozdaa ni opaziti, "dia bi jo holeli Rusi že iz trdnjave odkuriti. Za bcg: ima]o samo eno pot na razpolago, ki pa je že tudi pod artilerijskim ognjem. Obstreljevanje Przemysla. Iz Petrograda se uradno poroča: Ker j& sovražnjk dobil na južiioizhodni fronti iioto pomoč, so se naše sprednje oete umaknile proti Wiszriiji. Sov. ražnik obstreljuje vse przemiy9lske utrdbe. Upravitelj Galicije se umika. Iz Petrograda se uradno poro&a: Rnsko vrhovno upraviteljstvo Galicije se je preselilo iz Lvova v. Brody. In zasebna poro5ila pravijo, da je v TjVOvu radi avstrijsko-reinškega prodiranja zavladalo nepopisiio razburjenje. Ruski trgovci proda;arjo blago pod ceno in bežijo. Ruska poročila. Ruski listi sedai pi*iz:ia:vaj.o, da je av.str3dtekonemška armada prebila rusko bojno črto db spodnji Visli, Sanu, Przemyslu, Samborju, Dnjestru, in zgornjeni Prutu. Zato mora bdti sedaj glavni cilj ruskega vojevanja, da zadostno ščitijo Lvov. Ako bi morali Lvov zapusfti, bi bila cela ruska armada v nevarno. sli. ,,Rusfco,;e Slovo" obžaluje trajno smolo lirabre ruske armade in pravi, da ruska opazovalna sred-« stva niso bila zadostna in da niso opazila mo6i, ki so jo zbirali Avstrijci in Neroci. Nadalje je gotovo, da avstriisko-nemška artilerija nadkriljuje rusko. ,,Rje&" j)a pravi, da povzroia avTstrijskai artilerija, kjerkoli nastopi, pravi strali sovražniku. Velikanski plen. Berolinski list ,,B, Z. a. M." je izra-cunil, da je avstrijsko-nemška armada dozdaj odvzela Rusom nad 3000 strojnih pušk, kar bi pomenilo, da je 8 do 91 armadnili zborov izjgublilo svoje strojne puške. Seveda nastane vprasanje, koliko so ji.h ruske tovarne* mogle: zopet nadomestiti. Rusko razpoloženje za mir. Ruski Ust ,,Semština" priporoča, ne da bi ga cenzura ovirala, da se Rusija sporaz,ume z Nera5ijo. Neraški črnovojnikl. Nemčija je te dni vpoklicada še komaj prvi poziv crnovojuikov. To dokazujje velliko.vojaško moft Nomčije. Slike iz vojne. Slovenski zrakoplovec utekel smrti in ujetništvu. Jakob Fras, doma ocl Sv. Ruperta v 81. gor., sedjaj dodeljen c. kr. avstrijskemu zrakoplovnemu oddelku, letalna stotnija štov. 8, vojno-pošlni urad št. 60, piše dne 4. maja č. g. Francu Rampre, kaplanu v Sevnici ob Savi: Dragi! Zjutraj, dne 27. aprila, ob 545. uri, sem odplul z g. nadporocnilkom proti bojni črti. Bila, sva že daleč čez bojno črto nad soviiažnikovo deželo kakih 2000 m visoko. Srapneli in svinčenke so\ kar brnele okrog naju. Kmalu opazi g. nadporočnik, da je po sovražni krogli pretrgana na levem krilu žica in da je perot predrta, Istožasno opa^im tudi jaz spredaj na motorju, da teče olje iz posode. Nadporofinik mi takoj veli, naj obrnem zraKoplov. Bil je že zadnji cas za to, kajti začela sva že pafdati navzdol. K sreei je vlekel ugoden veter. Bila sva že nad bojno erto. V tem trenotku se je še stroj najinega zrakoplqva usfavil, ker je primranjkovalo olja, ki je že večinomai izteklo. Nahajala sva se pa še 500 m visoko. Trudil sem se na vso silo, da spravim zralkoplov na na&i strani na tla, kar se mi je konečno res posrecilo — priletel sem kakih 300 korakov za našo bojno črto neposebno rahlo na tla. G. nadporocniku se ni nič pripetilo, a jaz sem se precej pretresel. Monaili so me s samodreem odpeljati. Danes sem že sedmi dan v postelji. Vročjca me muči in tudi glava mi je zelo težka. Pa mislira, v bolnišnico rai ne bo treba rafdi tega, bo že počasi boljše. Sedaj sprevidim, da mi je prav gotovo pomagala Marija in moj zvesti angel varuh, drugače bi sedaj že gotovo v tuji zemlji počival, ali se bi pai nahajal v ruskem ujetništVu. Ali se že kaj sliši o miru? T.ukaj sem ne izvemo nic. Prosim, spominjajte se me v molitvi! Tiso6 pozdravov! Pismo iz Gorica Slovienski fiastnik, ki se bojuje ob gorišfco-itali* janski mieii, sporoča svojoem v Ljul^Ijano naslednje zar.imivosti: Gorica, 25. maja zvefter. Kako je v Gorici? Vojska z Italijo se je pričela. Pa ne smetie misl't;, da smo v Fakji nevarnosti . . . Naši nastopajo zclo pre^idno, sad obij'iili izkušen.i v Galiiiciji in Srbiji. Danes sem opazoval interesanten boj našjh strojnih pušk za italijansko letalo, ki je krožilo na pe- iferiji mesta in katero so naši potem pri Gorici se- slrelili na 'tla. V letaju je bilo precej bomb, en ftast- lik fn njegov spremljevalep . . . PobraJi smo že precej italijanskih ogleduhovi in sim!.'ivi'i o~e'i, knt?re po?,i!;amo napro!. Naši ljuclje se tolčejo, kaikor je rekel naš general y javnera lokalu: .,,Glanzend." Vsi trdno upamo, da jih Italijajii dobijo prav pošiteno. Zdrav aem in naravnost vesel, da poslušam zopet to godbo, ker vem, da vsi naši streli dobro zadevajo. Danes je 25. maja in preprtčan sem, da se govori po Ljubljani, da je Gorica že italijanska in ne vem, kaj še. Mi pa smo še vednot 'tu in ravno sedaj pijemo pivo pri ,,,Jelenu". Pri sosediiji mizi so pogovarjajo o vojski častniki in civilisti. Ljudje so čudovito mirni in borez strahu. Naravnost čudno se mi zdi, da ni iiobenega razburjen. ja. Pozdrave! Pogum in mirno kri! Deželni odbor kranjski je razposlal, sledečo zanimivo okrožnioo, ki pravi v glavnem slede&e: LJpati je, da bo naša de^tela obvarovana, sovražne invazije. Vendar smatra deželivJ odbor kot svojo dolžnost, da za vsak slučaj ddloči pravec, po katerem naj se postopa, 5e bi kljubi vsem aadam sovražna armada prišla v deželo. Pred vsem vprašauje, kako se je obnašati v takem slueaju županu. Nobenega povoda ni, da, bi župan zapustil svoje mesto, Nasprotno: Izi vsakega stališča je nujno priporočati, da ostane v takem slucajii župan n.a svojem raestu i,si rarno iavršuje naprej svoje posle, ki spadajo v samostojni delokrog obGinske uprave. Isto velja za občinske svetovaloe in odbornike, kojili dolžnost je bolj kot kdaj, podpirati župana v težavnih okolščinah. Ravnotako pa j.e tudii priporoSafli cielotnjemu prefoivalstvu, naj ostane mirno na svojih domovih, V da:iem slučaju naj županstvo \n občinski odborniki v lom simislu upli.vajo na. prebivalstvo. Ni vzroka dvomiti, da bo tuja armada, 6e zase'de našo deželo, spoštovala osebnost in imetje mirnega, prebivalstva, ki se bo s svoje strani skrbno varovalo vsakega sovražnega čina, prepustivši oboroženi cdpor v to poklicani oesarski armadi, h kateri spadajo zlasti tudi naši vrli c, kr. prostovoljni strelci. iPo resnem vsestranskem preudarku sodi deželni odbor, da tisti najbolje pogodi in najzanesljiveje varuje sebe in svojo lastnino, ki ostane ma svoj-em domu in se zanese na to, da bo tudi tuja; aranada sfldrbela z.a javni red in mir ter znala čuvati žhijenje in last mirnih prebivaloev, ki nimajo drugega smotra, kot vstrajati in varovati svoj zasebni ofostaniek na domači zemlji. Zapustiti pa bodo vsekakor morali svoj dom Še pred dohodom sovražne sile tisti moški, k|l so podvrženi vojni (črnovojniški) doijžiiosti. SemJtertja utegne tudi vojaška oblast zaukazati izpraziriitev posameznih krajev. Samoposebi se raizumie, da je takinn, kakor sploh vsem ukazoin državne oblasti zvesto slediti^. Ce bi vsled tega morali župan zapust^ti svoje mesto, naj izroci za eas svoje odsotnostl; župansk© posle v to poklicanemu občinskerriiU svetovalcu; 6e bi pa noben tak svetovalec ne ostal v občini in bi ne bila več mogoča odborova seja, da določi županti začasnega namestnika, naj župan po svoji previdnosti izroči začasno županstvo sposobni, zaupanja vredni osebi kot svojemu pooblašoencu. Izrocitev naj naznani župan čimpreje deželnemu odboru, predloživši mu zadevni zapisnik, ki ga je sestaviti po doposlaniem navodilu. Ce bi bll deželni odbor prisiljen, spremeniti svoj iiradni sedež, se bo to županstvu pomožnosti nemudoma priobčilo. Konečno se opozarja še na sledeCe: Ce bi res prišlo do zasedenja naše dežele po tuji arniadi, bo to le začasno. Ne more biti dvoma, da se bo sovražnik v doglednem casu umfaknil m naše zemlje in smatrati je kot sigurno, da ostane naša de-. žela tudi v bodoce, po sklenjeirem miru, združena s krono naše prejasne oesarske liiže. Zvesto ljudstvo naj tedaj mirno in upapolno gle. da v bodožnost in naj v morebitnem priliodu tuje armade ne vidi nie drugega kot mimogredo6 dogodek, ki ne bo zapustil v deželi nikakršnili trajnih sledov. — Tedaj pogumin mlrnokri! *