Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 26. MURSKA SOBOTA, 26. junija 1932 Cena številki 1 Din. Naročnina na ¼ leta 5 Din., na posamezni naslov 6·25 Din. V inozemstvo mesečno 6 Din. — Pošt. ček. poL Štev. 11.806. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i uprava M. SOBOTA, Križova ul. 4. Cena oglasov : Cela stran 1000 Din., mali Oglas do 35 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom so oglasi 15 % dražji. — Popüst od 5—50%. Boji i zmaga francuskih katoličanov. Strastni boj je bio napovedani katoličanskoj cerkvi 1. 1877. z rečami : „Naš sovražnik je klerikalizem“.- Naslednja leta je vlada vzela katoličanskim visikim šolam naslov univerz i pravico podeljavati akademske časti. Razpüstila je vse Jezuitske šole i vse verske kongregacije. Namesto veronavuka so včili po šolaj državni navuk od jakosti. Gda je bio prosvetni minister Combes se je ukinilo 14 jezero redovniških šol. Te je izdao odredbo, da se mora iz vseh šol i vseh sodnih hiš kriš odpraviti. Kak bi se šče boj proti katoličanstvi bole razširo je povedao Briand, gda je predgao lüdskim vučitelom : „Prišeo je čas, je pravo, da strgamo iz src francoske dece staro katoličansko vero, štera je svoj namen dopunila, i postavimo na njeno mesto posvet svobodomiselnosti. Čas je, da se oprosimo katoličanske miselnosti, Jezuša Kristuša smo izgnali iz vojaške armade, šol, špitalov, sirotišnic, sodišč, zdaj šče ga pa moremo izgnati sploh iz države“. Že duže časa se je vršo boj liberalcov, šteri so zahtevali, naj se loči Cerkev od države. Večina poslancov je to odklonila. A državni predsednik Loubet je proti določbam sv. Stolice obiskao izobčenoga italijanskoga krala v Rimi, čemi je pa Vatikan jako bio nasproti. Zavolo toga so se pretrgnole vse politične zveze med francuskov vladov i Vatikanom. Cerkev se je nato ločila od države. Jako težki so bili vdarci dühovnikov, ali vseglih neso obüpali. Katoličanska zavest vernikov ne je henjala. L. 1908. se je začnola znova prebüdjavati. I dnes ? Dnes je znova dovoljeno na francuskom cerkveno bogoslüžje, dovoljene so znova kongregacije i redovniki so se povrnoli nazaj v svoje samostane. Vse premoženje, štero jim je vlada vzela, njim je zdaj povrnola. Da sta država pa Cerkev pomirjenivi se vidi, ka sta l. 1929. ob priliki proslave Device Orleanske predsedüvala svečanosti predsednik Francuske države i papov Odposlanec. Dostim, šteri so prle v vladi nasprotüvali katoličanstvi, so se zdaj oči odprle. Vlada je začnola ustanavlati verska središča okoli Pariza. Katoličanstvo si je pridobilo nazaj vse vernike ne samo kmete i delavce, nego tüdi ostalo gospodo, najbole izobraženo. Vüpajmo, da se šče pokristjanijo ostali, šterim so se šče nej oči odprle. I Francozi jako delajo na to. Bog pa bo dao zmago ob vöri, štero je On sam določo. — To bo njegova zmaga, ar ne iščejo Francozi zmage sebi, liki Bogi. Iz tistih 20 cerkev, štere se zdaj povajo v predmestjih Pariza za komuniste, ki so postali pa še bodo Kristušovi prijatelje, bo zasijala velika zmaga katoličanske Materecerkve. Dr. Matija Slavič, novi rektor naše Slovenske univerze. Pred kratkim je bio izvoleni na ljubljanskoj univerzi novi rektor za dobo dvej let i to, nam dobro poznani prvoboriteo za osvobojenje Slovenske krajine, univerzitetni profesor na teološkoj fakulteti dr. Slavič. Što v našoj krajini ne pozna toga velkoga moža, bar po imeni ? On je, ki se je borio na pariškoj mirovnoj konferenci, da se naj Slovenska krajina priklüči k mladoj Jugoslaviji. On je tisti, ki je vide dragocen Zaklad, šteromi preti pogüba, če se ne oslobodi od že jezeroletnoga tühinstva. On je tüdi tisti, ki je postavlao v našoj krajini trden fundament Slovenske zavesti in jugoslovanske misli. Zato je naša dužnost, da ob toj priliki iz vsega srca Čestitamo našemi dr. Slaviči ob zvolitvi na najvišiše mesto, štero lejko kakši vučenjak dosegne. Svet reši samo lübezen Jezušovih ran ! V te namen širite Novine ! Kratki glasi. Cerkvena oblast je prepovedala profesori dr. Šandl v Pragi, da vči verski navuk na vseučilišči. Ar se je profesor ne šteo pokoriti odredbi nadrejene oblasti, je bilo od te bogoslovcom zapovedano, ka če bi dr. Šanda le prišo včit na univerzo, naj ga ne poslüšajo nego idejo te včasi v kapelo molit za njegovo povrnenje. Slobodnozidarske i socialnodemokratske stranke so strašno čemerne za to cerkveno odredbo. Celo napadajo praškoga nadpüšpeka dr. Kašpara, zakaj imenüje civilni zakon za divji zakon. Sovražniki cerkve bi pač radi njej zapovedavali, pozabijo pa, ka so dali cerkev od države ločiti v Češkoj pa njene zapovedi ne spunjavajo, nemajo prava se vmešavati v njene zadeve. Ti sovražniki so tak zdivjali, da sta dva dijaka podobo Sv. Janoša Nepomučenskoga na moltavskom mosti v Pragi poškodüvala i očrbinila. Cerkev je pa na to s tem odgovorila, da se je dr. Šandi prepreto; ka ga z cerkve izobči, če se ne bo pokorio, Kristušova cerkev je v svojih cerkvenih zadevaj popolnoma slobodna i ne zavisi od niedne drüge oblasti, ar je boža ustanova. Bog pa nad vsemi stoji i z vsemi zapovedava. V Djakovi obhaja več far letos 600 letni svoj obstoj, svetovnoznana stolna cerkev pa 20 letnico. V Dublini na Irskom ne je prišlo do pogodbe med Angleži i Irci. Angleži so zahtevali, da Irci položijo prisego angleškomi kralji, Irci pa, da Angleži za to vrnejo irskoj republiki pokrajino Ulster. Ar niedna stranka ne je štela v zahtevo drüge privoliti, so se pogajanja razbila. Bivši abesinski casar, 34 let star Ligg Jassua, ki so ga zavolo prijatelstva z Nemci zavezniki zaprli, se je preobleko v žensko obleko i je z voze pobegno. V Abessiniji je zato proglašen Štatarium. V Zagrebi so na vulici napadnoli i teško ranili odvetnika i pisatela dr. Budaka. Celi Zagreb se je zdigno pri bani i zahtevao, da se krivci, ki so Bosanci, ostro pokaštigajo. Pred njim so vmorili dr. Mirana Šuflaja, vseučelišnoga profesora v Zagrebi neznani hüdodelci. Za oba vmora je bila v parlamenti jako ostra interpelacija vložena. Grčka ladja Sappho je vrgla 26 let staroga Manakrovič Jürja v morje, ar je brez karte Skrivoma potüvao z ladjov. Siromak se je edno vüro borio z valovi, dokeč ne so ga rešili čuvarje morskoga svetlinika, ki so to nečloveče djanje grčkoga kapitana opazili i ga oblasti naznanili. Orel je odneso 4 let staro deklico v občini Istrenamaslen v Norvegiji. Veščarje so 9 vür iskali orlovo gnezdo i je tüdi najšli. Deklica je bila poleg gnezda šče živa i samo malo poškodüvana. V državi Polskoj je jako žalostno gospodarsko stanje. Da se to stanje ne zbolšati, zato se je odločo dozdajšnji predsednik vlade Pilsudski, da odstopi. Na svetovni euharistični kongres v Dublini na Irskom so naši državlani 17. junija odpotüvali iz Zagreba. Podporno drüštvo sv. Antona so ustanovili č. g. frančiškani v Čakovci. Vsaki plača 3 Din. mesečno. Članov je že više 300. Vsaki tork se slüži za dobrotnike sveta meša, med šterov spevajo tretjeredniki, popoldnevi se pa delijo nabrane podpore siromakom. V Budapešti 68 jezero lüdi nema si kaj v zobe djati. Neznani lüdje so v Zagrebi na vulici napadnoli znova poštene Zagrebčane i teško ranili Ulenoviča i Konjevodo. Ljubljanski velesejem je obiskalo 100 jezero lüdi. V Rušah poleg Maribora so se znapojili regrutje i je eden z nožom vmoro 2 NOVINE 26. junija 1932. goslara, brezposelnoga delavca. Ka delaš, nesrečen narod ! Zakaj vživaš prekmere alkohol? Teško je zbetežao dr. Seipel, bivši kancler Austrije i voditeo krščansko socialne stranke. Volitve na Vogrskom. Začela se je agitacija za volitve na Vogrskom. Ar je gospodarski položaj na Vogrskom vnogo slabejši od našega, bo volilna borba jako hüda. Oblast je zato vse potrebno pripravila, da ne pride med strankami do krvi prelevanja. Prepoved kož i sada. Austrija ne bo dovolila uvažati v svojo državo kože i sad. Masanares, Španjolski delavec, je splüskao bivšega Španjolskoga krala i ga šteo vrčti v morje. Francuska Sodnija v Marseilleji ga je zato obsodila na Polletno vozo. Dva uradnika, Gajšek Franc i Vran Adolf sta zapravila pri podrüžnici ljubljanske kreditne banke v Kranji en milijon i 117 jezero dinarov. Prvi je obsojen na pet let voze, drügi pa na dveletno. Imanje Španjolskoga krala Alfonza je slobodnozidarska protiverska vlada zaplenila. Močen potres je bio v državi Meksiko. Mrtvih je 400 lüdi. Pogodili smo se z Čehoslovaškov gledoč na penez, keliko se sme našega ta i njihovoga k nam spraviti. Kratko pravijo tomi Kliring, to je Obračun. Naši püšpecje so se zglasili po sarajevskom euharističnom kongresi v Beogradi pri min. predsedniki dr. Marinkoviči i spisali svoje ime v dvomo knigo pri krali. Irski senat je prisego angleškomi krali potrdo. Trgovska-obrtna-industrijska zbornica je obdržala v Ljubljani svojo plenarno sejo, na šteroj je vzela stališče proti nameravanomi zakoni od pobijanja dragoče, proti obstoječemi moratoriji za kmečke duge i proti trošarinskomi zakoni, šteri trgovcom škodi, gostilničarom pa hasni. V Washingtoni v Sev. Ameriki se zbirajo velikanske čete bivših bojevnikov, štere ščejo izsiliti od kongresa dužno izplačilo. Konservativne elemente najbole straši gibanje takzvane „brigade vojne police.“ V Washingtoni se je že zbralo okoli 30,000 bojevnikov. Vesti pa štere prihajajo od vsej krajov Zdrüženih držav, poročajo, da ide proti Washingtoni šče okoli 80.000 bojevnikov. Ar so ti bojevniki po večini brezposelni, napadajo tovorne vlake i si poiščejo na te način hrano. Pa čiravno se zbirajo čete v Washingtoni je vse glij Hoover izjavo, da ne bo dao dovolenja za izplačilo. Materinski den v Trnji. Vučitelski zbor v Trnji je priredio tak lepi materinski den dnes tjeden i prireditev ponovo v tork na Alojzijovo, gda je deca pristopila k prvomi svetomi obhajili, da se ga na tom mesti posebi spomenemo. Nastopo je že prvi razred i pokazao kak lepo zna že ta mala deca deklamirati. Potem so prišle tri krasne pesmi i to troglasne, „Triglav“, edna srbohrvatska i edna domača iz Slov. Krajine. Pesmi so se tak dopadnole občinstvi, da se je „Triglav“ morala ponoviti. Gospod upraviteo Hvala je dirigirao pesmi. Za pesmami je prišla dvodejanska igre ljubljanskoga frančiškana O. Chrysostoma: „Vse za mamico.“ Dečica se zbere i nosi dare svojoj dragoj materi na god. En dečkec i njegova sestrica pa jočeta, ar njima je mati zbetežala na smrt. Zdaj ta dečica vgonjava, ka je to smrt. Potem pa tüdi reč, štero je povedao Zdravnik, da najmre dnes bo kriza v betegi. Ka je to kriza ? Potem se dečki ojunačijo i odločijo, da bodo šli s konji do grada smrti i smrt vmorijo, ka ne bi klala dobre mamice od dragoga pajdaša. Hčerka betežnica pa ostane doma i z drügov deklicov kleči pred Marijinov podobov i popeva Marijino pesem v šteroj prosi zdravje za betežno mater, za dečke, ki do šli na smrt za zmago. Prikaže se grad smrti, strašno čaren i divji, smrt spi v njem, njene dekle v belo oblečene pa popevajo pred gradom od njene moči. Ta pesem je bila prav lepa, ki so jo deklice pod vodstvom gd. vučitelice spevale. Dečki prijašejo na svojih konjaj i iščejo smrt, ka bi jo vmorili, naj mamica draga ne merje. Pa dekle smrti jih je Opomenejo, ka je smrt kruta i ka skoro nema srca, naj se tü nemüdijo, ka je zna vse zdrobiti. Pa ka samo eden sme ostati tü pred gradom, koga smrt zna vmoriti mesto matere. Ostane tü. Hčerka betežnice pa naprej prosi v lepoj pesmi smrt, naj ona vmerje, mamica pa ostane. I ta prošnja je tak genliva, da jo zasliši sama smrt i se gene nad njov i pove žalostnomi prosečemi deteti, da ne bo vmorila matere tak dobromi deteti i ovo de tüdi živelo. Pride Zdravnik i naznani, da je krizo prestala betežnica, privrejo vsa deca naprej, dekle smrti, junaki z konji svojimi i veselo popevajoč idejo k dragoj mamici, šteroj so z dečinskov lübeznostjov rešili živlenje. Lejko pravimo, da je krasna bila prireditev i si Vučitelstvo v Trnji zaslüži, da njemi iz srca Čestitamo. Predstavo v tork je obiskala Šolska mladina iz večih šol v fari z vučitelstvom, tüdi je prišla od Lipe pod vodstvom g, upravitela J. Ozmeca. Politični pregled. Jugoslavija. Ministerskoga predsednika dr. Vojo Marinkoviča bo z ukazom Njeg. Veličanstva zastopao, dokeč se bo te mödio na konferenci v Švici, naš trgovinski minister dr. Albert Kramer. — Junija 11. so pripelali v Beograd policijski agenti iz Ljubljane v posebnom vagoni brzovlaka v preiskovalne zapore državnoga sodišča : bivšiva državni va poslanca Štrcin Janoša i Brodar Janoša, bivšega oblastnoga poslanca Umnik Antona, potem Vomberger Jerneja posestnika, Godina Jožefa misijonara, Platiša Ivana kaplana v Komendi, Hostnik Jožefa kaplana v Doli pri Ljubljani i Škrbec Matjaša, plebanoša iz Kranja. Ti gospodje so v preiskavi zavolo znanih dogodkov zadnjega časa, kak piše Slovenec. Ti dogodki so bili nekši nemiri pri proslavaj dr. Korošca, štere je oblast prepovedala. — Senat i parlament držita svoje seje. V senati je prišla na dnevni red prošnja generala Maistra i tovarišov, ki prosijo za priznanje svoje, kak narodnih borcov, Šterim potem država priznava podpore. — V parlamenti se vlaga dosta interpelacij, med temi tűdi, zakaj majo kola široka platišča, zakaj morajo lastniki mašinov naročiti domačo apoteko, štera stane več sto dinarov itd. Sprejeta je pogodba z Rumunijov, Švicov i Austrijov. V senati sta vložila ostro interpelacijo Iličanovič i Marjanovič proti bivšim uradnikom i ministrom ministerstva za šume i rude zavolo toga, ka je država trpela milijonske škode po z sleparijov narejenih pogodbaj. Interpelanta zahtevala, naj bivši ministri z svojov vred- nostjov dobri stojijo za kvare povzročene državi. Pravita, ka to ne zadosta, ka sta dva višja uradnika pred sodnijov, odgovorni so tüdi ministri. Mi njim damo prav a zahtevamo to isto za vsa ministerstva. Romunija. Volitve se bodo vršile 17. julija. V državnoj kasi nega nikaj penez. Lozanska Svetovna konferenca. V Lausanne-i v Švajcarskoj se je odprla 16. junija svetovna konferenca, štere namen je sveti pomagati v toj strašnoj gospodarskoj stiski. Za predsednika konference je zvoljen Macdonald, angleški ministerski predsednik. Svoj prvi govor je meo pred zastopniki 18 držav. Zastopana je bila i naša država pa vse sosedne države. V svojem govori je povdarjao, da takše nevole na sveti ešče ne bilo v mirnom časi, kak je zdaj od tistimao kak svet gor stoji i ka je dužnost vseh držav, da pomagajo k rešitvi, ovak na nikoj pride človečanstvo. Naglaso je tüdi, da vse te nevole zvirajo z svetovne bojne i ka brez zmenjšanja oborožüvanja se sveti ne more pomagati. Dr. Marinkovič zastopnik naše države je krepko zagovarjao na toj konferenci naše zahteve, štere stojijo v tom, ka mi toti drage vole privolimo v brsanje vojnih dugov, a ne moremo pa privoliti, ka se naši kvari ne bi privolili. Vsi naj vednako aldüjejo za rešenje sveta, ne pa ka bi se malim državam naložili vekši terhi kak bogatim velikim. Nemčija, Hitlerove stranke pristašom je vlada dovolila nošenje Uniforme. Bavarska pa toga ne dovolila. Zato je prišlo tü pa tüdi v drügih mestaj države do veliki nemirov i krvnoga prelevanja. V državi Chile so dobile vlado v roke znova stare stranke i so mogli komunisti odstopiti. Mir pa ešče neje popolen. Dnevne novice. Razprava proti Matuški. 15. toga meseca se je začela razprava v Beči proti Matuška Silvestri, ki je povzročo več železniških nesreč, zadnjo lani v Biatorbágyi na Vogrskom, de je 22 potnikov vmrlo, 100 jih je pa bilo ranjenih. Matuška je rojen v našoj državi, star 30 let a se je izselo na Vogrsko, gde je bio nadporočnik, sledkar vučiteo i veliki trgovec. Živo je razvüzdano i poleg svojega bogastva je bio neizmerno Siromaški v düši. Zagovarjao se je s tem, da njemi je nekši düh naznanjao, naj vrši napade na vlake. Mogoče je pa bio glavni zrok to, ka je iznajšeo nekšo reč, štera bi preprečila vse nesreče pri železnicaj, pa Nemčija ne štela toga njegovoga patenta sprejeti. Obsojen je bio na 6 let voze, povračilo škode i izgon iz Austrije. Za 6 let ga bo madjarsko sodišče sodilo. Razprava proti mariborskim častnikom. Kak smo že poročali v našem listi, so v Maribori nameravali nešteri oficiri 16. i 17. aprila v noči napraviti revolucijo. Glavni organizator cele akcije je bio, kak se trdi, poročnik Milojkovič, ki še je pa strelo. Kak so oficerje dozdaj povedali pred vojaškim sodiščom v Beogradi, je glavni zrok njihove namere bio te, ka so dosta lumpali i se z ženskami vlačili, pa tak si duge nakopali. Zato so šteli bogataše od vrednosti spraviti. Major Gjokič trdi, da zato ne je javo od te prepovedane organizacije višišoj oblasti, ar ne je šteo prle javiti nikaj, dokeč ne se je osvedočo popolnoma od nje. Vojaško sodišče je obsodilo dva oficera na smrt drüge pa na 5 do 15 let robi je. 26. junija 1932. NOVINE 3 Smrtne obsodbe v Italiji. V Rimi so na smrt obsodili i v hrbet strelili Bovoneja i Sbardelottoja, ar sta širila protifašistične letake po Italiji i ar sta metala bombe i štela vmoriti Mussoilnija. Žnjima je obsojenji pet protifašistov na 30 letno vozo, dva pa na 10 letno. V Banati so 40 jezero plügov zemle pokrile kobilice i že 2500 plügov popolnoma vničile. Kmetje je tirajo proti osiicam slame, štero vužgejo i je tak vničavajo. Pri belom dnevi odpelan. V Sofiji na Bolgarskom so pri belom dnevi zgrabili i vrgli v automobil i neznati kam odpelali kotrigo bolgarske opere Kavrakilov Simeona. To so napravili političari iz Makedonije, ar zgrabljeni ne je bio njihovoga mišlenja. Zavolo toga hüdodelstva se je vršila velika demonstracija v Sofiji, štero je pa policija prepovedala. A do 2000 demon-strantov policije ne je bogalo, prišlo je do bitja, 14 policajov je ranjenih, 200 lüdi je zapretih, med njimi 10 poslancov. M. Sobota — Koga so, naj pride po nje. Približno pred tremi tjedni je eden nepoznani gospod na upravi Novin Križova 4. v M; Soboti nihao svoje očalje, po štere si lejko pride gda koli. — Novi most prek Ledave pri fazaneriji, ki je bio postavleni s podporov občine, cestnoga odbora, agrarni interesentov i drügi dobrotnikov, bo otvorjeni zdaj v nedelo, 26. junija. Pri otvoritvi bo več govorov, potom pa prosta zabava ob sviranji ciganske godbe. Slovanska krajina. — Črensovci. G. narednik, ki je k nam premeščen, se ne zove, kak so dnes tjeden pomotoma javite Novine, Vrtačič, nego Plešovnik Fridrik, koroški pregnanec. — To nas pa zaistino veseli. Narodni poslanec g. Benko je v svojoj izjavi zavolo gimnazije naglaso, da dokeč bo on poslanec, bo ostala naša gimnazija i ka se celo bo spopunila. Mi se njemi zahvalüjemo za to izjavo i odgovorimo z našov prislovicov: Bog daj hasek toj reči. — Ne je istina. Več listov je pisalo, med njimi tüdi „Murska Krajina“, da je prej grof Szapary Ladislav v Beči skočo doli iz okna neke gostilne i da je prišo v takše siromaštvo, ka zvün ednoga samovara za tej kühati nikaj neje meo. Kak smo zvedili iz merodajnoga mesta, ta vest je ne istinita. Tisti Szapàry, od šteroga so listi pisali, ne je naš Szapary iz M. Sobote i se je nači zgodilo žnjim, kak so listi objavili. — Nesreča. Ritlop Anton, Šoštarski Vajenec v Črensovcih je skočo prek plota. Pri skoki se njemi je pa globoko opičo v pazje šoštarski nož zvani kneip. Zavolo rane je zgübo vnogo krvi. — Sprejemni izpiti za gimnazijo v M. Soboti so od 23 do 27. junija. Javlajo se že dijacje iz Ljubljane, Celje, Novoga Mesta, Radenec i Ljutomera, ki bi radi prišli ne samo na našo gimnazijo, nego tüdi v naše Martinišče ; zato se opominajo naši starišje, ki namenijo svojo deco dati šolati je dati v Martinišče, naj se taki javijo kak Novine v roke dobijo, da ne bode prekesno. Martinišče za te dni, kak do sprejemni izpiti, da vsakomi dijaki prostor hrani pod svojov strehov brezplačno, —Napredüvao je v 9. sküpino uradniškoga zakona g, Geder Jožef, uradnik na sodniji v D. Lendavi. — Martiniščarje so vsi zdelali. Z veseljom moremo naznaniti našoj javnosti, da so vsi dijacje v Martinišči zdelati to šolsko leto i več jih je celo zdelalo z odlikov, drügi pa z prav dobrim uspehom. Gda pri tom uspehi iz srca Čestitamo vodstvi Martinišča, opomenemo i oprosimo naše stariše, naj zavolo krasne vzgoje, ki je v Martinišči, dajo svojo deco v te zavod, ka postane njihova deca ne samo poštena, nego ka tüdi dosegne drügi namen šole, ka se kaj navči i pride do svojega cila. — Črensovski dijacje. Maturo sta naredila Kolenko Števan i Rous Matjaš. Z odlikov je napravo prvi razred Plej Tonči, pokojnoga posojilničnoga tajnika sin. —Naročnikom v Francijo i Nemčijo naznanjamo, naj njihovi domači plačajo mesto njih naročnino, če je oni sami ne plačajo. Zato nam naj naznanijo svojih domačih naslov. — G. Petrovci. Mesto Kerčmar Aleksandra občinskoga odbornika i podžupana pa mesto Kerčmar Števana občinskoga odbornika i svetovalca je kral. banska uprava imenüvala za podžupana Lucu Aleksandra, za odbornike pa Pondelek Aleksandra i Smodiš Ludvika. Za svetovalca je imenüvan Lucu Jožef. — Delavcom na znanje ! Takoj se sprejme od 60 do 80 dêlavcov za sekanje lesa. Delo v Slovenskoj krajini. Plača po dogovori. Sprejme se tüdi edna deklica od 14 do 16 let starosti kak pastirica. Plača te je mesečno 100 Din. Oglasiti se je čimpreje pri Borzi dela v Murski Soboti. — Velki ogenj v Kobiljanskoj šumi. Preminoči pondelek okrog 11 vöre je začno goreti posekani les v kobiljanskoj šumi. Ar je bio močen veter, se je ogenj hitro razširo tak, da je bila naednok ogromna vnožina posekanoga steblovja, veja i sklajeni klaftarov v plameni. Od daleč se je vidlo, kak da gori gde cela ves. Zato so prihiteli poleg lendavskih i okoliških gasilcov tüdi Vnogi gasilci z Vogrskoga, šterim vsem se je posrečilo velki ogenj omejiti. Ogen so povzročili menda neprevidni delavci iz Like, šteri so tam kӧrili i si obed kühali. Domači lüdje so si pri toj priliki pogučali : Drüžba je nej štela vzeti naši domači i skrbni delavcov, nego je Šla po falejše pa menje skrbne Ličare. Pa kelko si je mogoče s temi falejšimi delavci prišparala, telko pa ešêe več ma na drügoj strani škode zavolo menje skrbnoga dela i posebno ešče zavolo zdajšnjega ognja. — Turnišče. Ogenj je vničo hišo našemi cemeštri Horvati. Goreti je začnolo v pondelek zvečer okoli 10 vöre pri sosidi i so zgorele tüdi šolske štale. Kak je ogenj vö prišao, se ešče ne vej. —Črensovci. Na mesto pok. Plej Jožefa je zvoljen za tajnika Hranil. in posojil. dozdajši podtajnik Zver Jožef. — Ogenj v Dobrovniškoj fari. Preminoči tjeden je v podrüžnici Dobrovniške fare Szombatfa, ki leži še na Madjarskom bio strašen ogenj. Zgorelo je pet hiš, 16 škednjov i 30 krav. Madžarska oblast je prosila za pomoč našo oblast, štero je ta tüdi drage vole ponüdila. Kda so Lendavski gasilci zapüstili madžarsko mejo, so njim Madžari navdüšeno zakričali živijo ! — Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črensovcih se je vršo dnes tjeden. Zvoljeno je nazaj staro načelstvo i nad zorstvo. Mesto pok. Plej Jožefa je zvoljen v načelstvo Kovač Jožef iz Črensovec, mesto odselivšega se Čurič Vincija pa Stanko Mihael iz Trnja v nadzorstvo. Na občnom zbori se je potrdo računski zaključek, šteri izkaže najlepše uspehe za posojilnico. Narasle so vloge, narasla posojila tak, ka se je promet povekšao za 2 milijona Din. i je iznoso 13 milijon Din. Na občnom zbori se je z ednim povdarilo veselo dejstvo, da je iz šum dobleno že 200.000 Din. i ka v par mesecaj se polovica küpne šume povrne, ostane pa šče za sekati 150 oralov tepih šum. Jedini dohodek s šterim more posojilnica vloge izplačüvati so šume. — Poleg obresti posojil. — Koliko vlog je izplačala letos že Hran. in posojilnica v Črensovcih. Na občnom zbori Hran. in posojilnice v Črensovcih se je dognalo, da je te Penezni zavod izplačao od novoga leta to je v šestij mesecaj svojim vlagatelom : „Eden milijon i tristojezero Dinarov.“ To dejstvo najbole obsodi tiste grde lažnivce, ki so iz nevoščenosti podkopavali ugled i nesebično delüvanje toga močnoga kmečkoga zavoda. — Dnes je proščenje sv. Ivana Krstitela, Patrona treznosti v Razkriži. Naj vsi romarje prosijo svetnika za prepotrebno treznost i to na den proščenja tüdi sami pokažejo. — Gasilsko predavanje. Dnes tjeden je predavao načelnik gasilskoga drüštva v Beltincih Smej Števan iz Beltinec v Črensovcih v Našem Domi zbranim gasilcom vse tisto lepo, ka se je navčo v Maribori na gasilskom tečaji. Zahvalijo se njemi prav iz srca vsi gasilci. —Rodovniški odsek ma dnes po večernici v Našem Domi v Črensovcih sejo. Pridite člani. — Dol. Lendava. Za verovučitela je oblast imenüvala preč. g. Vrbanjšak Ivana, kaplana v Dol. Lendavi za Dolnjo Lendavo. Čestitamo ! — V nedelo 19. t. m. sta se od Petanec pelala z ladjov dol po Müri dva moža. V ladji sta mela bicikline i nekše drüge reči. Da sta prišla v Veržej skoz most, sta vdarila v soho i drot, šteri je bio napelani i. se prevrgla. Oba sta se srečno rešila i pobegnila. Včasi je prišlo Orožništvo, ki pa je ne našlo beguncov, zato so iskali v Müri vtopljeno blago pa so nikaj šče ne najšli. Prostovoljna javna prodala njiv, travnikov, goric i šum se vrši v nedelo, 10. julija ob 2 vöri zadvečera v Dankovcih, št. 16. pri Horvat Aleksandri. Zemlja se lehko vsak čas ogleda. Prodajo bo vršo i daje podrobnejša pojasnila FRAN KODER 2 advokat MURSKA SOBOTA. Posta. Flisar Jožef, Dobrava-Vintgar. Duga je 12 Din. 50 p. Miholič Stevan, Glennes. Če je tisto cesto nücao nesamo veleposestnik, nego drügi tüdi duga leta, vam ide, pa jo nišče ne more zapreti. Pri amculantnoj komisiji trbe vse povedati. Naročeno upravniki Novin, da vam ide na roko. Vsem naročnikom i širitelom. Pol leta je minolo, vsaki mora plačati polletno naročnino. 4 NOVINE 26 junija 1932. NEDELA po risalaj šesta. Vu onom vremeni, gda bi vnožina velika bila z Jezušom i ne bi mela kaj jesti, prizvajoči vučenike veli njim : pomilüjem vnožino, ár ovo že tri dni trpijo z menom i nemajo, ka bi jeli ; či odpüstim njé lačne k njihovim hižam, pomenkajo na poti, ar so niki med njimi z daleka prišli. I odgovorili so njemi Vučenicke njegovi : odked bi što njé mogo eti nasititi s krühom vu püstini ? i opitao je nje ; keliko krühov máte ? šteri so pravili: sedem. I zapovedao je vnožini doli sesti na zemlo. I vzemši sedem krühov i hválo dávši vlomo je i dao je Vučenikom svojim, da bi pred njé djáli i djáli so pred vnožino. I meli so malo ribic i one je blagoslovo i zapovedao je pred njé djáti. I jeli so i nasitili so se i nábrali so z ostánjenoga drtinja sedem košárov. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero ; i odpüsto je njé. (Mark. VIII.) Pokora (Paolo Segneri). Če bi jaz to jütro z telikimi izreki iz sv. Pisma i z telikimi dokazi razuma šteo od kakše reči govoriti, štera se tiče mene, kak na priliko, da vas dosta poslüša mojo predgo, da se vam dopadnem, da mi ví za trüde nekšo primerno odškodnino pripravite, te bi me ví smeli za sumlivoga držati i ne bi mi dužni bili vervati ; ali jaz vas neščem pregovoriti za drügo reč, kak samo za to edno, da se ví za sebe brigate, ali konči, da se sami sebi smilite: „Smilüj se svoje lastne düše, smilüj se !“ (Eccli. 30, 24.) Ka bi si pa jaz mogeo vendar obečati od vas, če niti toga ne dosegnem ? Ka morem pri vas dosegnoti, na koj vas morem nagučati ? „Nega vekše trdosrčnosti, bi vam mogo praviti z Silvianom „nega vekše trdosrčnosti i grozovitosti, kak jo vi kažete, če se pri vas niti tisto nemore dosegnoti, ka vl sami radi mate." Da vi svojih tekmecov ne lübite, da ví svojih sovražnikov nemate radi, vas zagovorim ; ali da vi sami sebe ne lübite, što bi mogo to prenesti ? „Što more tistoga opravičiti, ki proti lastnoj düši greši?" (Eccli. 10, 32) AGRARNE ZADEVE Pravilnik za izvrševanje agrarnoga zakona. Čl. 36. V razlastvenoj odločbi se morejo posvedočiti vsi terhi i vse pravice, štere ležijo na agrarnoj zemli. Potem se morajo imena dužnikov navesti, šterim priviligirana agrarna banka pri pristojnom sodišči odplača duge. Če agrarni interesent naravnost veleposestniki plača odškodnino, plača letne obroke pri sodišči. Sme se pa tüdi tak pogoditi z veleposestnikom, da plača odškodnino za zemlo naravnost dužnikom, ki so tabulirani na veleposestvo. Na Petrovo 29. junija ob ½9. je v Našem Domi v Črensovcih seja nadzorstva, popoldnevi ob 3. pa občni zbor. Meso agrarne Zadruge v Črenšovcih se bo dobilo zdaj k nedeli i k Pe-trovomi. Rojarstvo. Prešanje meda. Pri nas prešamo med navadno te, gda nega več glavne paše — pravilno samo tisti rojari, šteri ščejo meti dober med. V tom časi so pa včele jako nagnjene k iskanji meda okoli vinjakov ali včelnjakov i posledica toga je pri neprevidnom rojari ropanje. Tomi pa se pameten rojar ogne s tem, da med jemle v rani zajtrašnji vöraj. Večina naši rojarov ma takše mašine, ka lehko preša samo stare gerpe, iz štere so se že večkrat valile mladice. Mlade gerpe pa s temi mašini nemre prešati, ar je notrašnji obod namesto cinaste trde mreže nategnjen iz špagovin, štera se po vekšoj teži nategne i tak gerpo stere. Najnovejši mašini so pa tak dobro napravleni, ka v njem lehko vsako gerpo brezi poškodbe prešamo. Zato pa ništerni rojari stojijo na napačnom, če mislijo, da se samo velke gerpe ne terejo. Pri mašinaj z notrašnjov cinastov i trdnov mrežov se tüdi mlada gerpa nikdar ne potere. Na lastne oči sam vido, da se je tüdi stara trdna gerpa potrla. Toj nepriliki je ponovno kriv rojar sam i to zavolo toga, ka pune gerpe naložene v mašin začne goniti s popolnov silov. To pa je jako naopačno. Da prešamo prvo stran, moramo za polovico pomenje goniti kak pri drügoj. To pa zato, ka se prva stran prazni, postaja ležejša i zavolo sredobežne sile notrašnje puno stran pritiska nazvüna, Srednja stena gerpe pa ne pűsti i zavolo stegnjene špagovine se tüdi stara gerpa more potreti. Pri prešanji meda se samo tak obranimo včel, če prešamo v ločenom prostori od včelnjaka i v zaprtom prostori i če je te mogoče z dvojnimi dverami. Previdnost je vsikdar dobra i že tü povem, ka je leže ropanje preprečiti, kak pa ga obraniti, gda se je že začelo. Ne je zadosta to, ka med prešamo. Pameten rojar mora paziti tüdi na to, ka njemi ostanejo gerpe lepe i nepoškodüvane. Večina naši rojarov pa pri odstranjüvanji zamazani celic gerpe vniči s tem, ka reže z navadnim kühinjskim nožom, na mesto, ka bi si za jako male peneze küpo zato pripravlene vilice, štera bi ga pri dobroj čistoči držale celo živlenje. Pri tom ne pomisli kelko nepotrebnoga dela napravi včelam i zgübi na medi, dokeč včele popravijo pokvarjene gerpe. Pri prešanji more paziti rojar poleg gerp tüdi na mašin. Pri vlaganji gerp v mašin mora gledati na to, ka do vse po teži približno vednake. V nasprotnom slüčaji bo mašin skákao — posebno či ne prtrjeni na pod — i s tem kvaro. Neobhodno potrebno je, da se méd med prešanjom včasi precedi i to z dvojnim cinastim cedilom. Zgornje sito toga cedila je redko, spodnje pa gosto. Dene se na püko od mašina i je ves med sproti ocejeni. Na té način očiščeni med i či je ešče poleg tega zreo, nas nede sram pred svetom povedati, da je prekmurski med ednak po vrednosti vsakomi drügomi. Po prešanji meda pa moramo vse prazne gerpe dati v panje, da je včele očistijo i če tüdi nega več paše. Tak se ognemo molom, šteri bi nam je do drüge paše vničili. V tej gerpaj pa navadno ostane najbole gosti med, zato je jako pametno, če pred skladanjom nazaj v panj vsako namočimo v vodi i tak včele prle opravijo svoje delo. Pri prešanji nam ešče ostanejo z medom pomešani vosek, šteroga smo zrezali iz zamazani gerp. Toga denemo na sito, pod nje pa velko skledo i vse vküper na topel šparet. Za dva dni se med ocedi. Če pa se ešče nahaja méd med voskom, ga moremo z mlečnov vodov splaviti i samo potem prekühati i očistiti. Medeno vodo pa lehko polagamo včelam ali pa z nje delamo jesi. Tüdi v jesen v gerpaj püščeni med lehko na sprotoletje prešamo. V veliki lo- nec naložimo gerpe drügo poleg drüge i na njé naljémo vode. V toj vodi se morajo močiti 24 vör. Nato postopamo ravno tak, kak je prle opisano. Kak se je znajšo mašin za prešati? Rojar Hruschka je vzeo gerpo meda. Položo je na tanjer dol v korbeo i velo malomi sini naj nese materi. Sina pa so včele napadale i je korbeo z medom začno vrteti nad glavov. Oča je šo sini na pomoč i na svoje velko začüdenje je opazo, ka je edna stran gerpe prazna. Tak je prišeo do zaklüčka, da je to naredila sredobežna sila i na to je potem napravo mašin za prešati. Zidana hiša z grüntom v dobrom stanji i na lepom mesti z. najpotrebnejšov škerjov i nekaj letine se fal oda. Opitati pri VIKTORI NOVAK Željezna gora, občina Štrigova. NAJFINEJŠI i VSAKE VRSTE sladoled i ledena kava se dobi vsaki den v slaščičarni NOVAK v M. Soboti. MLINARJI!!! Mlinske kamne Čarne i bele Mlinska sila svilena i volnena Remenje za pogon najbolše i vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje BRCAR & COMP, LJUBLJANA Kolodvorska 35. Šivalni stroj „Veliki Kaiser“" za krojače ali šiveljo, v dobrom stani, se dobi pri SARJAŠ ANDRAŠI krojači v Črensovcih. Oda se lepo posestvo v Očeslavcih, stoji iz lepoga sadovnjaka, njiv i travnikov ino lepih logov vsega vküp približno 20 plügov. Vse zidano. Cena po dogovori. Natančno se Poizve v uredništvi „Novin“ v M. Soboti. GRAH JOSIP klepar (špenglar) v GERLINCIH štev. 5. Izdeluje : strelovode, vodovode, kak tüdi vsakovrstno kühinjsko posodo, razne kopalnice i drüga v to stroko spadajoča dela. Popravila po naj nižjoj ceni. Priporočam se vsem občinstvi. K odaji gozdno posestvo ca 46 plügov loga i 5 plügov košenine, lepa hiša, žaga na stalnoj vodi vse pri okrajnoj cesti 20 minut od železniške postaje 5 minut od cerkve hiša sposobna za trgovino, ar je že bila trgovina, izletna točka Maribora, kraj letoviščarov za 250 000 Din. oda. Nadalne podatke da gosp. ROJS KAROL, gradb. 1 v Ormoži št. 126. SÜHE GOBE küpüje po najboljšoj ceni 4 Pošlite vzorce i ponüdbe na SEVER & KOMP., Ljubljana. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren : Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj : Klekl Jožef. Odgovorni urednik t Edšidt Janez v M. Soboti.