Razpoznavna bolezen je že na pol pozdravljena
Zavod za socialno medicino in higieno Ljublja-na, Parmova 32 je 13. 2. 1987 poslal izvršnemu svetu naše občine, MUIS, sanitarna inšpekcija, Vilharjeva 33, Komunalni skupnosti !jubljanskih občin in krajevni skupnosti Podpeč-Preserje do-pis, ki ga je zabeležil pod zadevo: Vodovod POD-PEČ-PRESERJE - higiensko oporečna voda iz zajetja STROJARČEK in ogroženost zdravja uporabnikov. V njem navaja vodarske, ozemelj-ske in higienske značilnosti zajetja Strojarček in pomensko zaključuje: »Problem oskrbe s pitno vodo iz zajetja Strojarček je tako akuten, da ga ni mogoče prepuščati dolgoročnemu reševanju. Za-jetje vode bi morali v najkrajšem času opustiti in ga nadomcstiti z drugim higiensko prinicrnim vodnirn virom.«
Krajevna skupnost Podpeč-Preserje je reagira-la na ta dopis in skupaj z izvršnim svetom naše občine pristopila k reševanju izredno resnega pro-blema. Ze 17. 2. je poslala Komunalni skupnosti Ijubljanskih občin vlogo za dodelitev sredstev za gradnjo povezovalnega vodovoda za Podpeč ter Notranje in Vnanje Gorice med Strojarčkom in Hojo, 20. 2. pa na Odbor za komunalno rabo in kolektivne komunalne storitve pri isti skupnosti vlogo za zagotovitev sredstev za izdelavo projekta za vodovod Virje-Podpeč. V njem med drugim navaja, da se z vodovodom od Strojarčka do Vnanjih Goric oskrbuje z vodo 5.500 prebivalcev, da je med njimi tretjina kmečkega prebivalstva, ki odda letno nad 888 tisoč litrov mleka in nad 163 tisoč kilogramov mesa. Na ozemlju krajevnih skupnosti Podpeč-Preserje, Notranje Gorice in Vnanje Gorice pa je med drugim 5 delovnih orga-nizacij, 2 železniški postaji, 2 pošti, osnovna šola Preserje, podružnični šoli Notranje Gorice in Je-zero, tri varstveno-vzgojne organizacije, dva zdravstvena domova, dve samopostrežni trgovini, šest trgovin, bencinska črpalka, deset gostiln in 80 obrtnikov.
Pustimo dokumente in dajmo besedo tajniku krajevne skupnosti Ivanu Prebilu ter predsedniku sveta Marku Goršiču.
»V reševanje problematike vodooskrbe na na-šern področju sta se vključila poleg zavoda za socialno medicino in izvršnega sveta naše občine tudi Gealoški zavod Ljubljana in Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava,« je najprej naštel vse sodelujoče Ivan Prebil, Marko Goršič pa je nada-ljeval: »Na osnovi podatkov o stalni oporečnosti vode v črpališču Strojarček, smo takoj pričeli z iskanjem novcga vodnega vira. Našli smo ga na Virju, v globini okrog 50 metrov. Kljub temu, da so v najbolj sušnem obdobju črpali iz njega vodo več dni, se gladina talne vode ni znižala, vir pa je
dajal po 32 litrov vode na sekundo. Vse skupaj je seveda zanimalo, ali je tudi ta vodni vir povezan z Rakitno, z ozemljem Gornje in Dolnje Brezovice, Kamnika pod Krimom in drugih naselij. Barvanje površinski voda na navedenih področjih je poka-zalo, da je pritekla obarvana voda v dveh urah in pol iz Ponikev in v 70 urah z rakitniške planote le v črpališče Strojarček. Da bo položaj v tem črpa-lišču vedno slabši - že sedaj kloriranje ne more zatreti vseh zdravju škodljivih klic - je mogoče predvidevati tudi zaradi vse večje obremenitve, ki jo bo doživela Rakitna z novim klimatskim zdravi-liščem in večjim prometom, ki se bo pojavil tam.« Kot smo že navedli, je krajevna skupnost v sodelovanju z vsemi odgovornimi pričela iskati rešitve nastalega problema. Med drugim predla-ga, da bi že aprila pričeli polagati 1700 m 225 mm debele vodovodne cevi med zajetjem Strojarček in tovarno Hoja ter, da bi že do konca letošnjega leta vzpostavili zvezo med virom Virje in vodo-krogom Brest-Podpeč-Ljubljana. S pomočjo te-ga kroga naj bi zaprli zajetje Strojarček in popreje navedeni povezavi (225 mm) oskrbovali z vodo vse porabnike vode gorvodno od Hoje. Vseh 5500 prebivalcev ter vsa podjetja in ustanove3 pa bi dobili čisto vodo. In kako je z denarjem? Poveza-va Strojarček-Hoja (prehod z 80 in 100 mm cevi na 225 mm cevi) bo stala okrog 170 milijonov dinarjev. 15 odstotkov sredstev je dolžan priskr-beti krajevni investitor, ostalo pa Komunalna skupnost ljubljanskih občin. O ceni zajetja Virje in povezavi na osnovni vodokrog je sedaj težko govoriti. Izvršni svet je sprejel strošek izdelave projektov in, če bodo ti hitro narejeni, bo mogoče še proti koncu leta poročati o skupni odpravi težav, ki pritiska na prebivalce tega dela naše občine.
STANE JESENOVEC