5 Maj 1963 RODNA GRUDA MAJ 1963 10. LETO ST. 5 Prvomajski po.'dmv ii dumuvine Dobili srna novn u slu vri ICOK PHKgKKtA Stara Ljubljana 4c Umilci nUvL NEŽA MAURER INA SLOKAN JUS KOXAK LUt: MESASE FRANCE VURNIK IVI A Itli.P A. N KKAMlrKKU: H VIDE PETKOVŠEK ERNEST PETRIN VI DE FETKOVSEK MARJA CERKOVNIK SVETLANA STEFANOVIČ Mladost i>od tujim soncem Pi>j«3 ra vi jen L —a duma! Delu in naloge Slovenske hisH j i-n.ski' matic«? Göre, kras, morje Po domači ctcieSi Rodllü mesto (udlnmck) KuJ.tu.mL zapiski Vladimir Makuc Pesniški portret Marijana Krambergerja ZfltnljB PL-inica 3!ll.i3 Jugoäilovan.ska mladina bei končala autiomdbilsfco cesto Naš športni par Naša velika in. vinska Zakaj J mam Tita rada Na£l Ljudje po svetu Vprašanja in odgovori SUKA NA NASLOVNI STRANI: JOŽE GAL Poštarski dom na Pohorju Med prvimi »lastovkami* kakor SUHO st; navadili reči, je letos prispel, na oddih v našo deželo svetovno znani violinist jugoslovanskega rcidu /lutko Balohovi« s soprogo. Umetnik že vrsto let živi v /DA, v rajsino domovino pa redno pri-hfijtt nn oddih, Ivuiofi &ta ac s soprogo najprej ustavila mi Korčuli, nato pa sta preživela nekaj tednov v Dubrovniku -Tam je umetnik priredil ttldi koncert* na katerem je igral na utiiimenili Stradivarijevi violini. Benkovič ima namreč eno naj večjih zbirk dragocenih violin na svetu. Dne 20- mnr-ca si a uglednega roj a k ti in tolikega rodoljubu ¡ti njegovo soprogo sprejela im Brionih trnli predsednik republike Josip Bro=£ -Tito in soproga Jovtmka, ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI Rod n n grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani, izhaja dvanajstkrat na leto. Letna nafoC-nlna za prekomorske države je i dolarje. Poštnina plu-£.un:i v jLiuLovinL Ureja uredniški orlhiir. f Ibivmi. urednica ZIMA V R 5 C A J Uredništvo In uprava" Slovenska izseljenska matica. Ljubljana, Cankarjeva LIL Knkopa.sov In slik, ki Jih nismo naročili, ne vračamo. Ceknvni račun pri Komunalni banki '¡nc-ai.fioa-sa PREBERITE IN SHRANITE SEZNAM PREDSTAVNI ST L \ ! i,n jigoslaviJe v ijrzavah. KJER ZIVE SLOVENSKI IZSELJENCI SEZNAM TRGOVIN' V SLOVENIJI, M PRODAJAJO BLAGO ruj im puristom z popustom OJwjii.&s in ilic bcdrootns, liEi tlirooms, prívale apa rime nfa, a ud ilil e and visible signáis, JS-scelTent un (ering; i ii 1(i m uti mml kilnEmn Lnnt national di*!ica; oivii res La ti rani willi piensan! garden am! private rocuns for parües Gozdno gospodarstvo Maribor s svojimi obrali: Ruše, Lovranc r_a Pahorju, Podvlcka, Oplotnice ia Slovenska Bistrice vzdržuje in neguje ter sksploaLira gozdove 3LP in samostojno opravlja vse gradnje gozdnih komunikacij GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR TYRÉEVA ULICA 15 Pbvonifi [biti /irar/Vrii! iz tiomovinv \ toli nekaj uvodnih beeerlo.li 5- Številke Kerine grude bi radi sporočili prvomajski pozdrav našega delovnega Človeka vsem rojakom, ki delajo v rudnikih, im gradnjah, na farmah in mi drugih deloviščih širom po svetu. Naši delovni ljudje pošiljajo prvomajske pozdrave rojakom starejše generacije iz rudniških revirjev in vsem drugim, ki so pred desetletji bili prisiljeni, da si v svetu poiščejo zaslužek, ker jih revna zemlja domu ni mogla preživeti. Dalje vsem, ki jih je preganjal prot ¡ljudski režim, ker so bili samonikli in niso hoteli prodati svoje nacionalne in delavske zavesti. Nuši ljudje pošiljajo prvomajske pozdrave tudi vsem tistim ljudem naše krvi, ki so se v poznejših letih izselili iz Jugoslavije in tistim, ki hodijo na delo v tujino v današnjih dneh in si pošteno služijo svoj kruh v raznih državah po svetu, zlasii v bližnjih evropskih. Pošiljajo pozdrave vam, mladi delavci. in vam želijo dobrih uspehov, kjer ste in kjer delale. Naša dežela je v svoji demokratičnost¡ odprla meje ribi steza j, navzven in navznoter. Vračajn sc tisti, ki so še pred leti menili, da sc ne bodo nikdar več vrnili; odhajajo pa v tujino nekateri mladi ljudje, da bi preizkusili, kakšno je življenje b drugih deželah. Naša dežela nikomur ne bruni, dn bi si poiskal življenjsko srečo kjerkoli na svetli. Danes je ves svet povezan v proizvodnji in svetovna delitev dela postaja čedalje bolj sistem in ne slučaj. Mlad človek je nagnjen k temu, da raid za nekaj časa pogleda v svet. In tako gredo ua delo v tujino nekateri naši mladi delavci. Želi tuo jim uspehov in zadovoljstva! Iva j radi se olj povratku ali im obisku v poletnih mesecih oglašajo pri nas na Izseljenski matici in nam pripovedujejo o svojih izkušnjah, doživetjih iti uspehih, pa tudi O razočaranjih. Nekaj je med njimi tudi takih, ki sí; pridejo demo v zdravit, ker so v tujini delati dvakrat iti trikrat več kakor doma, da b¡ čim-prej Kil služili Zbi stiar. ki SO jo Želeli kupit i. Tod Ji to dvoj ho, t roj no del o ni ostalo brez pusledic za njihovo uiiiido telo. Niso dobro ocenili svojih sil. Kupili so, kur sc želeli, zapravili pa so si zdravje. Tudi tern nuj mlajši m rojakom pošiljajo naši ljudje prvomajske pozdrave! II k rali s pozdrn- vi pa izražamo zaupanje v vas, Le kdaj so spei to reč sezidal L* se začuden sprašuje pred stavbo, ki je zrasla tako rekoč čez noč. Res je — Ljubljana zelo Mico spreminja svoju podobo. Nove stavbe rastejo kot gobe po dežju. Stare biie izginjajo v nekaj tednih, Že Ljubljančani težko sledijo nagli rasli glavnega mesta Slovenije, se teže je io za liste.-ki pridejo v Ljubljano morda enkrat samkrat v let n ali pa celo enkrat, v več letih. Pravcati »šok? pa seveda doživljajo tisti, ki so belo Ljubljano zadnjikrat videti tik pred drugo svetovno vojno in potem po več kot 20 lotili spot prišli v prestolnico Slovenijo, kje je starodavni »Figoreč«? Kje «o nizke hišice od *Fi-govest proti pošti? Kje je ozka Selenbtrrgova ulica? Tako in podobno sc sprašujejo vsi tisti, ki Ljubljane že niso- videli več desetletij. ^ prihodnjih dveh, treh letih bo Ljubljana še bolj spremenila svojo podobo, zlasti v središču mesta, pa tudi v predmestjih. Zato želimo prav na kratko seznaniti naše bralce s tem, kar bo že v bližnji prihodnosti dobila Ljubljana. Že lani so Ljubljančani opazovali gradbene stroje, ki so se zagrizli v zemljo jih nekdanjem nunskem vrtu za minsko cerkvijo, To zemljišče v najožjom mestnem središču j c postalo že preveč dragoceno* da bi na njem še lahko pustili rasti Solato in travo. Letos je ta površina vsa razorara od težkih gradbenih strojev. Trenutno tu grade v veliki globini parkirne prostore, in sicer v dveh nadstropjih. Ko bodo parkirni prostori poki'iti, hod n v dveh etažah lahko sprejeli do bOO osebnih vozil. Celotna površin h bivšega minskega vrta bo že v bližnjih letih preurejena v novi Trg revolucije, ki ]jo segal od Erjavčeve ulice na jugu, iloSubičevc ji a severu in do Prešernove (bivše BleLweisove) na zahodu, na vzhodu ¡ja ga deli od starega Trga revolucije (Kongresnega trga} poslopje nekdanjega nunskega samostana, sedanjega šolskegji poslopja, Ta razsežnu površina bo urejena kot ploščad, ki !jo lahko sprejelo do 100.000 ljudi. Na južni strani novega Trga revolucije bosta zrasli dve 21 -nadstropni stolpnici, v prvi bodo prostori Izvršnega sveta in ljudske skupščine LRS, v drugi pa bovlo iincln svojo upravne prostore nekatera večja podjetja. Proti grad ti bo obr- rndf te hiše p nekdanjem Gradišču so it morale umakniti, da bo houa Ljuhljurni upnAčeno ¿¿¡dihala ujemi razsežna zgradba. nove \ clehlagov niče, ki bo imela 3 nadstropij (2 pod zemljo, pritličje ¡n li etaži nad /milijo). Pod zemljo n« novem Trgu revolucije bo zgrajena tudi velika kinodvorana p 1400 sedeži. Osrednji olijekl na tein prostoru pa jLL spomenik revolucije, ki bo odkrit leta IcJ&i> oh 20-letnict zmagovitega /«ključka revolucije. Razen tega bo na Trg» revolucije ob Erjavčevi cesti zrasel Sc Dom tehnike, v katerem bo Centralna tehnična knjižnica. Vzporedno z izgradnjo novega Trga revolucije so prav to dni začeli preurejati tudi nekdanje Gradišče. 2e letos 1>0 rekoilH trni rana Titova cesta od pošte pa vse do .Aškerčeve v 14 ¡n široko magistralo s štirimi pasovi za vozila. Seveda bo zato potrebno porušiti nekaj hiš. Izginile bodo nizke stavbe v Gradišču med Gregorčičevo iu Rimsko cesto (oh bivšem l'V ra atovem vrtu), podrli pa lrodo v Gradišču si avbe šlevilka t. i, 7, torej od vogalne hiše do trgovine »Šumi . Na vzhodni strani Gradišča pa bo treba že letos zgraditi arkade, kjer bodo urejeni pločniki za pešce, 'le arkade bodo segale od križišča Titova Šubičeva, pa vsrdola Gradišča vse do Aškerčeve ciste. PehI rckonsiru-iruno lilovo cesto pn bo urejenih več podhodov za pešce, tako n« Trgu revolucije, pri Erjavčevi ulici iu im Aškerčevi, ?,c letoa bo v središču mesta stavba »Nu-mct pred pošto (bivšo Butov« palača) dobila sosedo — prav tEiko veliko zgradbe nove iN«-mc<. Če gremo pn litovi tjekdb kn dalje proti severu, pridemo d 11 Ajdovščine, kjer n« zač el k 11 I )«J nun ¡nove nlfce rus f e nova stol p 11 ¡ca »M e I ei 1 k e«, še 1 hi I j j» ro ti severu (im-d litovo. Inlinovo in Frazakovo ulico) p ei bo Zrasla 14-n« ds Iropna stol|i]iicn. Sicer pa naj bo o središču tokrat dovolj. Raj p ei raslo novega v Šiški? BI ¡zn novega občinskega poslopja je ze /ruscl nov hotel in nova kinodvor«im. 7a> letos bodo začeli na /.«kodni strani Celovške Coste gradili več velikih sta novonj-nkili blokov in stolpnic (šest 12-nadsiropihh stolpnic in štiri B-nadstropne bloke). I udi Idizu pivovarne . L nitmi je v bližnji prihodnosti predvidena gradnja nove stolpnice. Bolj proti severu bodo začeli rasli umi objekti tovarne »Iskrar, v neposredni bližini »Litostroja« p« je bilo pred kratkim dograjeno novo poslopje podjetja ¡-'IIKG, Pa pojdimo še v Bežigrad! Nasproti Gospodarskega razstavišč« ob preurejeni Titovi Cesti, tam. kjer srno l«tij dobili podvoz, je predvidena grudni a velike Eiove tiskarne ■Delan z vsemi prodori za ti red n is I vo iu upravo. Nove stavbe z« Bežigradom bodo /c v krotkem pričela graditi tudi podjetju »Lesnina«, »Astra« in »Elektrotehna«, Nekoliko severneje od želez uiČEirskill »FoildovMl blokov* ¡m liosio v prihodoonii dograjena dva velika 8-uad-a tropu« stanov«njsk« bloka. Tn Moste? la predel Ljubljane se bo tudi v pribudnosti razvijal v izrazito industrijsko predmestje. lik ob železniški progi (med iialoško cesto I' tej utuvlfi predi nebotičnikom, n pritličju, kjer je hijs nekoč kanarriu Kmona, že nedavno pa S*arodi\a taafc«. tirejujn zdaj moderno samnpostrežno restavracijo iu železnico) je predviden prostor zei veliko novo toplarno, površine proti ljubljanskemu letališču p« ho rezervirane z« rast tamkajšnjih tovarn (Kemična. Saturnus, Izolirka, Indos itd.), Velika Ljubljana prihodnosti s svojimi 300.000 prebivalci Ioliko nuj bi jih imela čez kakih 20 ali 30 let bri dobila moderno letališče s stezi» za reaktivna Itd «la v Bridkih blizu Cerkelj (je že v izgradnji). Seveda se bo v prihodnjih letih spreminjala tudi podoba Viča. Rudniku L n drugih predmestij. Nei Viču ob Tržaški cesti že zdaj gradijo vrste velikih stanovanjskih hlokov. ki se jim bodo v prihodnjih letih pridružili še novi. Tako bo Ljubljana, zlasti v središču, čez 3 ali 4 leia dobila povsem novo lice. Tudi nekateri drugi stari predeli I jubljane (Poljane, Trubarjev« oziroma bivša sv, Petra cesta. Pridi' itd.) so že zazidani z novimi stavbami alt ¡m bodo novi objekti predvidoma zrasli že v nekaj letih. Mladost pod tujim soncem NKZA MAtJRtR Vrnil je v Ljubljano, svoje roti»o mesto, tri' indvajsel letni Srečo lobiaa, Devet let je preživel v A vsi ra liji, devet dolgih let in potem iti vež zdržal. »Ne morem razumeti, kako sto mogli v tem časti, kar me ni bilo. toliko zgraditi!« je ponavljal, »Saj veste, da so Slovenci marljivi,« smo mu pojasnjevali. j rudi lo veste, da danes skri>c *a delovnega človek« — luko zn st n nova nje, kol tudi zn razvedrilo. Od iod šn-vilni stanovanjski bloki, uo-Mt kinodvorane. Seveda pa ne smejo manjkati uiti Itpv in sodobne* ceste. Prav Inko je električna železnica bila že skoro nujna. I udi nove fakultetne zgradbe so rezultat sedanjega časa, ki zahteva in tudi da več izobraženih ljudi.« »Vse to razumem. Razumem potrebe in želje ljudi — le temu se čudim, kje ate dobili sredstva za takšen dvig življenjskega standarda. Pridnost — drži. Ampak iz malega se tudi ,s pridnostjo ne naredi kaj prida , . Spet smo mu pripovedovali o na šili novih tovarnah, o težki industriji, pa o rudnikih, o izvozu itd. Počasi smo se ujeli in zdelo se nam jc, da jo v svoji glavi naredil verjel Hoditi račun za vije, kar se ji: pri nas la čas zgradilo, ali bolje: proračun sredMev, ki smo jili iztisnili iz naše ne ravno zelo bog;dc dežele, Pako jc bil nekako pomirjen in zadovoljen — zalo smo pa mi postali nemirni in radovedni. Če že pri nas, kjer jc vendar doma. gloda na vse s tako ostrini razumom in globokim presojaojem, je podobno moral tudi drugje. Tako srno ga zapletli v razgovor in povedal nam je marsikaj, kar je vredno zapisati. Ko je odšel po svetu, je imel 14 let, Kakor navadno, je tu tli to pot padlo vprašanje: Zakaj ste odšli? Odgovoril je: »Zdi se mi, da sem preveč bral Karla Mava.« Pri tem se je ua pol posmehljivo na pol prizanesljivo nasmehnili Tako se smejemo nespametnim otrokom, ki pa jih imamo radi. Prišel jc v italijansko taborišče. Ni dosti pripovedoval o življenju v taborišču. Pokazal ji: sliko, kjer je skupaj z nekaj tovariši. Če jili pogledale .se vatu zdi, tla pravijo: Svet nas čaka in mi ga bomo zavzeli 1 Nič prem is I jan ja, nič strahu ali bojazni. Hoteli so. d n sr- vrnem. Toda zame ni biki vr-č poti nazaj.« Jo je rekel, kol dn pripoveduje o nekem tujem Človeku. Saj prav zares ni sodilo k njemu. Zn 14-lctriega Partliča da ne bi bilo poli nazaj? Zanj je biki pol odprla nazaj in naprej — toda tisii, ki prevzemajo nekako vodstvo po takihle taboriščih. res navadno nimajo poli nazaj. Morda zato, ker je to dejstvo zanje težko, ali pa ker se je vanje zagrizlo sovraštvo do naše države. Prepričujejo še druge, da so vsi mostovi v domovino podrti. Tbikij je osipi n I v A vsi rali j o. »Trnu ni tol i k o dela in tol i Ec o možnosti naši užk n. kol slišimo govorili pri nas. Posebno obalna mesta v severovzhodnem delu. Avstralije, ki imajo še najbolj znosno podnebje, so prenapolnjena. Samo še kakšno res ležaško delo je mogoče dobiti, pa še to bolj v notranjosti dežele. Tam je pa liti do: osamljenost, vročina, napori.« » I ri leta sem bil stoekman (pastir), ali bolje rečeno oskrbovalec živine, saj sem s svojimi kolegi vred — poleg lega, da sem čuval živino, skrbel tudi za preskrbo vode, čini boljšo pašo, krotil konje. žigosal živino in kar je bilo še potrebno. Tudi po tri tedne smo ostajali v daljavah ogromnih pašnikov, ne da b! se vračali v naselje. te bi bilo po prost ranili, ravnih a vstral.sk ih pašnikih, ki pro- S prijatelji pred odhodom iz //atije [' Aoxtruliji, 7.uei;ij Sydney. Zoreli 7 leti in îld’llif- ftjfljTH d tujini. V Avstraliji sr jc treba celo znanji1 kupiti. Ker fantje niso imeli denarja, set sv ttdlučili m Oflop n uctstrniaKii netjsfat ti notranjosti prehajajo v pustinje* dovolj vode, lii hi Ih Avstralija čudežna dežela. J.e po vreme, ravna zemlja — lodu strašna suša! S posebnimi iti lini nji veter črpajo vodu iz zemlje, rudi d relesa Sino morili, da je lahko raslo travmi Ne sekali* morili smo jih! Vsenaokrog smo jim posneli pus lubja in drevo je umrlo in ni’Veñ črpalo dragocene vode. Nobenega Slovenca nisem srečal v tein čeihii. Moj mladostni prijatelj je bil Avstralec.i In potem? Potem je spoznal, da iti prišel v Avstralijo samo zato, da hi se preživ Ijal. želel bi se tudi česa naučiti in kaj spoznati. Toda samo osemletno šolati je je i Ai'Italiji liiezpiEionu, pi>-tcin si je treba znanji' kupiti. Denarja pa lani ni ime!. Samo veliko željo po ličenju. In želja jc včasih dragocenejša od denarja! Nauči nas iznajdljivosti. Izvedel je, tla jr- v vojski mogoče študirali zastonj. loko se je vpisal v injsku in se zavezal za b let. Med tem časom, je končal srednjo šolo i" *e podučil nekoliko tudi o meti ici Ti i. Predvsem pa je prepoloviš! Avstralijo po dolgem in počez in dunli videl. Najtežje delo — po njegovem — je spravljanje sladkornega, trsa. "To zadene tudi marsikaterega našega človeka, kor sc pač v Kolji po zaslužku ljudje poprimejo vsega. Najprej požgejo plevel in limujše bilje, da si olajšajo delo in preženejo strupene kače, ki jih je ogromno. Potem se začne sekanje in odnašanje težkih trnov. Cele dneve pod vročim soncem. Največ S lu vencev živi y severovzhodni Avstraliji, kot je že povedal. V PrisbEiui imajo Celo svoj klitij, <. S v dnevu pa izhaja slovenski časopis, be-veda pa a iti enema niti drugemu ni pripisovati kakšnih političnih idej, Shirajo sc, imajo svojo knjižnico, prireditve, veselice, sestanke, /godi sc, tln sr- tudi sprejo. Starejši «o še vedno Primorci ali Dolenjci ali Notranje!, mlajši pa so vedno samo Jugoslovani. Ni v tem kak poseben političen odnos do posameznih dogodkov v domovini, le čutijo se trdno povezani /. Dijo, kadar gre za odnos do Avstralcev, ni več važno, kdaj in zavoljo česa so prišli h Avstralijo, Podaj nastopajo kot celota. Življenje v Avstraliji ni slabo dokler ima človek dobro službo. Na osnovi potrdila podjetja jjli privatnika, kjer je človek zaposlen, posodi banka k nalit za hišo, avtomobil ali televizor in gospodinjske stroje, loko ima človek lahko v cuctu letu vse — a nič lit njegovo, Cc sc namreč zgodi, ddi zgubi službo ali ne plača treh obrokov, mu ha uka vae vzame, ne meneč se za (o. koliko je že odplačili. Zato je kriza tani nekaj sl rasnega, V hipu si ob vse — koi oh p o v od nji ali požaru, HI a gosi Eiuje Fiodi skupaj z revščino. Od tod negotovost ljudi in stalni občutek, tla si priseljenec, Ta se drži tako (rdo kot ime vprilcpeni Avstralce* {t[iti bloody new Austral ¡en) in če si tudi petdeset let tam, se ne moreš znebiti ne enega ne drugega. Prva leta še gre. Vsak dogodek, še tako grenak, i sak o delo, vsako tl oži vetje ima okus po novem, št' ne doživetem, Z leti pa človek spozna, da se povsod Opoldne je in ponoči spi. 'Inko sc stvari, dežela ¡ei ljudje postarajo, roda to ni tvoja, rodna dežela, ljudje dušo tvoji domači in tako jc vse iz dneva v dmi leže, Za Tobiasa je bilo pravzaprav še lahko, saj je v Sloveniji pustil samo svoje otroštva, ne mladih let, nc prijateljev, ne dekleta, it!1 službe, ne načrtov. Njegova mladost se jc začela v Avstraliji. Njegovi prijatelji so bili Avstralci. Tam si je razširil obzorje. 1 it vendar je bito hudo in iz dneva v dan leže. Vedno bolj je razumel, zakaj se jih toliko zapije, zakaj imenujejo mesto Darwin mesto samomorov. Pride tja človek situ1, recimo, Jci. Poišče ni službo. Jeziku ¡Le zna, zato mora prijeti zn najtežje delo. Družbe niiufl nikakršne in je tie more dobili, saj n c pozna jezika, ne navad, pa ludi denarja nima. Pako ni najame sobo. Vsak dan gre na delo, potem ipa ždi v sobi. V najboljšem primeru gleda televizijo, ki je polna reklam iti tii h j ih filmov. Vročina je vodno hujša In pivo je Ithidno. Pisma Oti doma ho le še lunini žarki, ki budijo divje hrepenenje, ne dajejo pa moči za živijotije. In kadar pismo pride, ga uo«t dnevu in leti n l' Ha ho in si ga ne npa odpreti iz sumu želje, Ha bi v njem bila rojstna hiša in njegovi domači. Poda ritim je laku da loč in tako malo je možnosti, a k reče; Bunka da kredit, če imaš gotovo sin ž-S)o, Saj ima dobiček od tega, ker premnogim od-plačevalcem zapleni vse. Srečo lobi a s se ob vrnitvi ne lopi v med leče m navdušenju: Oh, kako lepa je moja domovina! ampak vprašuje: >l,e kako. iz česa ste zgradili vse to, kar vidim?« Zato je tudi prišlo do našega razgovora. ■š'rečij — kút ut/xíru!*ki xíiicknmn fpjiitfjVJ Pozdravljeni - doma! Za našo lepo deželo je iz leto v leto v svetu več /-iillimuiija in obiski turistov iz tujine so vedno številnejši. Kakor izgloda, bo letošnja turistična sezona rekordna, saj -so Se v mereu številne inozemske potovalne agencije napovedale enkrat večji obisk turistov kakor lani. Avstrijski listi pišejo, da se je mul osemdeset odstotkov turistov, ki nameravajo letovati ob morju, odločilo za bivanje v Jugoslaviji. Tudi švicarske potovalne agencije so sklenile za okrog petdeset odstotkov več dogovorov kakor v pretekli sezoni. Za. svoje letoviščarje so najele tudi več novih turističnih objektov v Istri, Ulcinju, Motarski in im Kvarnem. Noj večje zahori nemem ške po tova Ine agencije so prav tako leto« sporočile zelo povečano število turistov, ki žele v Jugoslaviji preživeti svoj letni oddih. Agencija »Mara« iz Berlina ji* na primer že sredi marca razprodala nad Hit odstotkov prostorov v letalih, ki bodo od aprila do oktobra vozila turiste v nase črnogorsko Primorje, Hotel »Plan« iz Prunk Curta je organiziral charter polete v Jugoslavijo, predvsem v Dubrovnik, Okrog štirinajst italijanskih potovalnih age ne i j je napovedalo skupinska potovanja po Jugoslaviji. Svoje o! j iške so napovedali tudi tu listi iz Anglije, I' ra ličijo, Holandije, skandinavskih dežel in iz dežel onstran morja, Kaj tsc bi še lahko našteli. Seveda smo veseli in ponosni, da je naša dežela danes v svetu tako znana in priljubljeno. Gostoljubno bomo sprejeli vse gon te, A kaj bi tajili in skrivali: nnjEnjIj veseli smo vas, hi ste nam bratje in sestre, kri naše krvi, Pozd navije tli doma! V II rud L! Slovenske izšel jiTjski: matice smo že v februarju imeli prve letošnje obiske rojakov -iz Kanade, Avstralije in raznih evropskih dežel. Mladi ljudje, ki mo se izselili po vojni, se pa skoraj dnevno oglašajo. Mnogi sc vračajo za stalno, nekateri pa prihajajo k svojcem na obisk. Marsikaj zanimivega nam povedo. Predvsem so si vsi edini v tem, da ni dežele na svetu, kjer bi cekini padali z neba in da ti povsod in vselej, tl oa tik rat na prav grob način, dajo razumeti, da si le. tujec v tisti deželi vrinjenec. Po poročilih, ki smo jih prejeli do 20. marcu, nas letos iz ZDA obišče okrog deset skupiti naših rojakov. Prve izletnike ]>oiito pozdravili konec maja. To bosta izletniški skupini, ki ju organizira Prosveta, glasilo SNPJ iz Chicaga. S skupino, ki sc pripelje z letalom, se bonus srečali na letališču v Zagrebu 28. maja, naslednjo, ki pripotuje z ladjo United States, pa bomo pozdravili na posluj i v Sežani "L maju. Izletnike Prosvete — najbolj razširjenega slovenskega lista v /DA. bo vodil dolgoletni upravnik lista Milan Medvešek. V skupinah bot!o tudi štirje nagrajenci Prosvete — zrna- INA Sr.OKAiV govalei v kampanji pri prid alti vanju navili naročnikov. Nagrade bo kaj zapeljive: dve brezplačni vožnji za obisk domovine iji udeležbo na teletih ter dve brezplačni vožnji v eno smer. Isti dan — 31, maja - - bodo pri Frčali z jeklenim ptičem naši upokojenci iz vseli koncev Amerike. Skupino 1h> vodil naš dober znanec, predsednik Klubu slovenskih upokojencev iz Euctida Ohio, Krist St-ockcl. /. njim smo so na matici že spoznali pred sedmimi Idi, to je bilo takrat, ko je Slovenska izseljenska matica 4. julija v Kamniški Bistrici tia pobudo ameriških rojakov priredila prvi piknik ameriških rojakov, Ti pikniki, so postaji danes najbolj priljubljena vsakoletna prireditev aitteriSk i (i rojakov. Ob njej se zberejo iz vseh koncev dežele, se srečajo in skupaj povesde, lJolcg znanih d ruši veni kov, pokojnega rojaka I Ju it: a En Franka Česnu - navihanega strica Matica — je bil tudi rojak .Stockd med pobudniki piknika, za ameriške rojake ter je bil polog imenovanih tudi id an prvega prireditvenega odbora. No, Idea J jo povedel u« piknik, ki bo na našem prelepem Otočcu ob Krki — ■svojo skupino. »Kar precej nas l)o v- naši skupini,» — nam je piani. »Vsi so stari o a tl (>2 Jot, a še prav krepki. Mnogim bo po dolgih petdesetin lotih posijalo toplo domače sonce, ko bodo spet videli Jušico očetovo. Večina si želi vi doti tudi drugo kraje nase lepe domovino in ne bomo dosti sedeli doma. Prav veselimo ae tudi Srečanja z našimi tovariši — upokojenci iz Slovenije. Pri kozarcu vipavCa bi si imeli kar veliko povedati., .< Seveda Ixvdo tudi naši upokojenci prav toplo sprejeli svoje tovariše iz Amerike. Delegacija Društva upokojencev Slovenije jih bo ob prihodu uradno sprejela in pozdravila — sledil pa bo seveda iudi neuradni veseli del. Ostale skupine iz ZDA prispejo v juniju in začetku julija. Spet bomo segli v roke številni ni znancem iz prejšnjih let, mnogim uglednim d ruši venim delavcem. Dne 1J. junija pride z letalom prva skupina izletuikov Slovenske dobrodelne z veze. Vodil jo bo glavni predsednik te organizacijo, joint Sušnik, s katerim siuo sc v zadnjih letih že nekajkrat srečali. Drugo skupino te organizacije, ki bo pripotovala z ladjo Queen Mary in prispelo. v Slovenijo naslednji dan, pa bosta vodila znana društvena delavca, John in Ana Jesenko, Jalni Jesenko je predsednik clevelandskega pevskega zbora Triglav. EV nekaj leiili se borno spet srečali S casino predsednico ¡Slovenske ženske zveze gospo Marie Ptis-landovo, ki bo, kol voditeljica prve skupine te organizacije, pripeljala v lepo Slovenijo okrog petdeset izletnikov. Prispeli bodo z letalom na zn-¡¡rridiško letališče Iti. junija. Dva dni kasneje bomo pozdravili drugo skupino Slovensko ženske zveze, ki bo pripotovala z ladjo, Pripeljal« jo lw glava« lajnica SZZ gosp« Albina Novakova, s katero se srečamo skoraj vsako leto n a. domačih tleli. Gospa Novakova nam je doslej pripeljala največ skupiti. Zei julij nam je napovedala znatni potovalna pisarna Avgusta Koli and ra še štiri manjše skupine izletnikov. Točen datum p« nam bo sporočen kasneje. Tudi priljubljena voditeljica skupiti jennie Troha iz Barberi ona je obljubila, fin obišče st:iri kraj s soprogom, ki je bil leto« ti p oko j en, Zal nam je kasneje sporočila, da je ^ ti ek a j vmes prišlo» ID fle najbrž vidimo šele prihodnje loto, Mi p« upamo in želimo, dtt se že leros spet vidimo! I udi iz evropskih dežel se nam obetajo letos še številnejši obiski . . , Predsednik društva »Slavček*. Anton Škiuba iz Merlehacha je sporočil, da je letos med rojaki * tej naselbini izredno veliko zaiti matija z« skupen obisk domovine in fin bo skupina znatno večja kakor lani. .Sredi avgusta se odpeljejo v Slovenijo. Iz Holandije pa odpotuje skupina n a šili rojakov v rojstno domovino že 2. avgusta tu pridejo k lmm naslednji elan. Kakor nam je pisal predsednik društva »hdiiiusi ■; 1'ranC Ander-luli. je tudi v Holandiji letos mnogo povpraševanja za obisk Jugoslavije. Skupini se bodo priključili tudi številni domačini, ki žele preživeti svoj leini dopust ob morju ali v gorah lepe Jugoslavije. Dobrodošli — doma! O prircitlit vjjtli in izletih, k[ smo j J11 pripravili prav za vas. smo že poročali, zato ne bomo isteg« šc enkrat ponavljali. ¡Srečanje na pikniku +, julija na Otočcu ob Krki Jw prav golevo ?a vse edinstveno doživetje, kolika znancev in prijafeljev se bo zbralo od vseh strani! Saj bo lepi Otočec kar potonil, ko lUifi lio toliko na kupu! \se obiskovalce pa opozarjamo na prireditve Ljubljanskega festivala, ki bodo v dnevih od 30. junija do 12. julija v leiiicm gledališču v Križankah, l'e prireditve so se rojakom zelo priljubile. Tudi letošnji program je izredno kvaliteten, Ansambli beograjske, zagrebške in ljubljanske opere bodo izvedli operna tlela domačih avtorjev in klasična tlelo. Peli bodo najboljši solisti. Na večerih folklorne umetnosti se bodo gledalci srečali s slovito domačo plesno skupino Taneč, ki jo poznajo danes že po vsem svetu. Poleg te bodo prikazale ¡desno umetnost svojo dežele «C; sovjetska, bolgarska, češka in rumunska plesti« skupina. Dne 16, in 17. julija ho pod okriljem Ljubljanskega festivala gostovalo v ljubljanskem letnem gicdalisču Slovensko gledališče iz Crsta r, domačo komedijo: NaCC izpod klu n ca. igralci bodo govorili v tržaškem narečju, Več predstav bo dalo tudi zagrebško zabit m o gledališče. Gostovalo bo z -opereto Pariško življenje, Gersluvl novim baletom Amerika n ec v Parizu, Rapsodijo v modrem in Bernsteinovo Nezgodo n a Tahitiju. Mnoge rojake 1h> pot prav gotovo zanesla tudi v prelepi starodavni Dubrovnik. Cc bodo njegovi gostje v dne vili od 10. julija do ¿4. avgusta, se bodo 1 oliko udeležili tudi nekaterih predstav, danes tako slovečih. Dubrovniških letnih iger, ki imajo leto za letom več obiskovalcev z vsega svetu. Dubrovniške letne igre bodo im d e letos skupaj 65 predstav. Poleg »Hamleta.*, ki ga bodo kol prejšnja leta izvedli n« slikoviti trdnjavi Lovri-jeiicn, st« na preigra mil tudi Orziievi doli vDundo Marnje* in »Skup«. Štiri predstave bost« izvedli fiilkl orni skupini sLado:' iz Zagreba in »Taneč* iz Skopja, A a koncertih pa bodo peli zbor zagrebško filharmonije, zbor doma JLA iz Beograda, Slovenski oktet in zagrebški kvartet. Iz inozemstva pa “bodo letos gostovale v Dubrovnik ti znane umetniške skupine iz Sii, ZDA. Češkoslovaške in Zahodne Nemčije, Naročite UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA o angleičinl, francoščini, nemščini aii španščini pH ZALD2BI MLADINSKA KNJIGA E jnblj ona, Titov« cest« j Delo in naloge Slovenska izseljenske matice V soboto 29, marca je bila v klubu poslancev v Ljubljani razširjen« $■:ja glavnega odbora Slovenske izseljenske matico. Za uvod j c spregovoril predsednik Ivan Regent. Za njim pa je o rezultatih jugoslovanske izseljenske poli Like in o nalogah slovenske izseljenske malice govoril« podpredsednica Zim« > ršfajova. Tajnik Albert Svagelj j c iuiIo ji ri kazal delo matice po občnem zboru v preteklem lotu in poročal o pripravah za letošnjo sezono, član izvršnega odbora Just Miklavc pa jo spregovoril o d etn komisije z« sprejem izseljencev-povratnikov. Govorniki, kakor tudi udeleženci soje, med katerimi se bili mnogi ugledni politični, javni, kulturni la družbeni delavci, književniki, zgodovinarji, predstavniki turističnih uradov in občin, kjer žili največ sorodnikov izseljencev, so nato v izredno razgibani razpravi dali številne napotke in pobude za bodoče šc bolj poglobljeno del« izseljenske matice in vse naše skupnosti za izseljencu. Predvsem sc na seji ugotovili, da se je položaj izseljencev zadnji čas v marsičem spremenil. Trsi« odredb, predpisov in zakonskih dopolnitev, ki so bili poleg zakona o amnestiji sprejeti v preteklem lelu na področju socialnega, zdravstven egu in pokojninskega zavarovanj«, olajšave pri carinskem in valutnem poslovanja, nekateri ukrepi stanovanjske izgradnje, demokratičnost pri izdajanju potnih dovoljenj za ljudi, ki žele odiii na delo v tujino, - - vse to je v veliki meri izprenieiiilo položaj naših izseljencev in listih, ki /.;iČ«kiiO delajo v tujini, k«kor tudi povratnikov. Po zakonu o amnestiji je v preteklem letu obiskalo Jugoslavijo nad tri tisoč povojnih izseljencev, nad osemsto pa se jih je za stalno vrnilo, Naši ljudje, kjer koli žive in delajo, so z domovino živo povezani- Nekateri prihajajo stalno na obisk, V deželah, kjer delajo, su si ustvarili družine in prihajajo v roti no deželo, da se spočijejo, Mnogi pa so vračajo za stalno. Obiskovalci prihajajo v Jugoslavijo s sorodniki in prijatelji, Vsako leto jih je več. Zaradi vse večjega zanimanja izseljencev za našo deželo, se je delovno področje izseljenskih matic zelo razširilo in vsebinsko poglobilo, lželo Izseljenske matice zajema zdaj stare predvojne, medvojne in povojno izseljence, kEikor tudi našo najndajšo emigracijo, to jc (¡«tu ljudi, ki odhajajo na sezonsko delo v r«zne evropske dežele. Dul« z izseljenci ni več izključne skrb izseljenskih matic samih, ampak vse naše skup n osli, naši li oh čin, od koder so izseljenci doma, luristič-nih uradov, kulturnih ustanov itd. Lahko rečemo, m dsi sp j c težišče tl c Im z izseljenci v zadnjem razširilo v vse naše občine, ki se 7-a (e vodno bolj zanimajo, zlasti v poletni sezoni obiskov. Hudi letos se nanjo k n j skrbno pripravljajo. Lani je obiskalo v poletni sezoni Jugoslavijo okrog deset tisoč izseljencev* ort tok nad četrtino Slovencev. Lotos pa bo — po dosedanjih napovedih — obisk še številnejši, Ksiknr presodimo po p i smili, bo tudi le los med obiskovalci kar precej mladik povoj ni k izseljencev. Izseljenska matica bo za rojake organizirale več izletov in prireditev — med temi naj večjo 4, julija piknik na Otočcu, io psi seveda še zdaleč ni vse. Saj smo že omenili, da sc na vseh koncili Slovenije vneto pripravljajo, d it bodo s prireditvami domačih društev* izleti in sprejemi razveselili rojake, ki nas bodo obiskali. Publikacije Slovenske izseljenske matice Kod na gruda in Izseljenski koledar, so si utrle pot v slovenske domove dvaintridesetih dežel po svetu. Učbenik slovenskega jezika za angleško, francosko, nemško in špansko govoreče bralce, ki j c lani izhajal kot stalna priloga Retine, grude, jc bil deležen številnih pohval. Letos je uradni š (v u dodalo šr Ijc.-i’dn jii k v navedenih jezikih. Lčbetiik je vezan \ lične knjižico ¡n jc prvi tc vrste pri im a. Prodajo j c prevzela uhiiba Mladinska knjiga. Zanj je precej zanimanja tudi med inozemskimi 5-lndentl, ki pr! mts študirajo. Lani jc, ob modele vaji j u majice, domače Jilm-sk O podjetje Viba-NIm posnelo Film zei jzseljenfu: Z Huido v cim s-O-H koci sem duma«, 1'ilni je zdaj getov in ]j[j Slovenska izseljenska matice njegove kopije v kratkem odposkilji med naše ljudi v ZDA, Argentino* Ki........k In evropske dežele. TrojltTinktt miigisfrulu |Fi>Lu: ]i>i= C-ut) Unrvue podobe vas bodo poTedlc ob prelepi pesmi našega Slovenskega o Met a po neštetih domačih krajih od gora do morja. Matica j c odkupila tudi nekaj celovečerni It filmov ir jih dala posneti na ozki trak. da jih bodo rojaki lahko sami predvajali. To sta predvsem ¿»Tistega lepega dne* in ^Kekec«. Ko bo izdelanih več kopij* jih bo malica razposlala ■. naše evropske in prekoEiiorske naselbine, N*t seji se navzoči fegodovinarji izrekli toplo zahvalo in priznanje rojakom v ZDA za prvo pošiljko starih slovenskih čh bo p ¡sov in publikacij iz ZDA. ki bodo prav koristne pri sestavljanj ti zgodovine slovenskega izseljenstva. Odbor, ki je sestavljen iz članov ljubljanske univerze, Slovenske akademije znanosti tu umetnosti, Instituta za zgodovino delavskega, gibanja, Narodne univerzitetne knjižnice in še nekaterih strokovnjakov drugih znanstven ih ustanov, jc že izdelal načrt zei začetno fazo delti Iti delo po tem načrtu Se teče. Osebni stiki so najbolj koristni. Zalo bo matica tudi letos pomagala uresničiti zamisel kulturno umetniškim skupinam, da gostujejo med našimi rojaki. To bo predvsem obisk Slovenskega okteta v ZDA in morda še v Južni Ameriki. Slovence v Holandiji in Franciji pa nameravajo obiskati pevski zbor Zarja, kvartet Darka fik+t-bemeta in kvintet Tineta Jelena iz Trbovelj* dalja harmonikarji iz Šentvida, umetniška skupina j-To n e ta Čufarja* 7, Jesenic in pevski zbor ?Slnvc Klavora« iz Maribora. Nn razširjeni seji glavnega odbora Slovenske izseljenske malice so vsi udeleženci potrdili, da so se živi stiki z vzsemi našimi izseljenci v zadnjem letu znatno okrepili. m GORE KRAS MORJE V Trenfi Kulii : Mi rku K n m Lic Leioe st« se združila koprski in go riški okraj in Liko smo v Sloveniji dobili edinstven turist ¡¿ni bazen, ki gotovo sodi im\[ naše najbolj obiskane predele, Poleg lepot, zaradi kal urili ga obiskujemo planine, kritike jame in morje — ima. nuli dobre cesto. To tako se popeljete v Postojnsko jamo, ali zdeti te poznani alpski cesti preko Vršiča iu se naužijete lepot in dobrot naše obule brez velikega truda. Sedaj so sredi priprav na sezono. Gradijo nove hotelske prostore, Cnmpingc in parkirne prostore, ^ Bovcu Inido do sezone Celo odprli nov alpski hot-el! Nov hotel bo tudi v Postojni, Največ pa grade v obmorskih središč ib, luko jo morda že komu znana Rižarni ali pa Zusterna, ki sc bosta lelos ponašali z novimi zgradbami. V Riža ni gradu weekend hišice, vsaka J» imela dve sobi. T.epo iit udobno bo stEimivali v njih. A' teni kroju 1k*Io povečali tudi kopališče, da Jmj vsak lahko imel svoj delček morja za$e. V Kopru nastaja nova moderna restavracija, kjer boste lahko dobili delikatese in primorske specialitete. Tudi Debeli rtič, kjer je doslej stala le majhna gostilnica, ki nikakor ni mogla odžejali in okrepčati vseli kopalcev, bo dobil nove gostinske prostore. Da Ankaran ne bi na le [feni zaostal, mi: bodo povečali število prenočišč, uredili plažo: za obiske v jesenskem in zimskem času pa urejajo centralno kurjavo, Diorje obrani svojo lepoto namreč tudi v zimskih mesecili, I.orcte tuni Izolo: hum so ipid zalivom San Simon zgradili avtocamp in restavracijo, od kodtsr imajo gostjo čudovit razgled proti lio.liji. Letos pn gradijo ob restavraciji še dva zidana motela, pove®ujejo parkirni prusior 1er urejajo dostopno poli do hotelov, avtocjj m pa iil plaže. Piran ¡ti Portorož te prav Inko ne moreta več zadovoljili z dosedanjo zmogljivostjo, saj je gostov vsako leto več, I siko gradi piransko gostinsko podjetje turistično naselje v Luciji, avtocamp v Seči. v bajnem Piranu p:i samopostrežno restavracijo z zmogljivostjo i">00 obrokov. Poleg lega bodo v mostu uredili tudi bife za prodajo hladilnih pijač iu sladoleda. Pravijo,da se bodo v njej gosljf lahko najceneje ohladili. ^ bližini preurejajo tudi rcs la vrati jo 'Pri troh vdovah* v ribjo resi a vrači jo, Nnjvečji nov objekt v Portorožu pa bo depandansa II kategorije hotelu Central. \ ujej bo MIO ležišč, zajtrkovalnica, dnevni bar in večji dnevni prostor, Celoten objekt bo ogrevala Centralna kurjava. V ujem bo tudi manjši bazen 7, ogrevati« morsko votlo, namenjen predvsem gostom v izve n sezonske] n času, Delavski svet hotela Palačo je tudi sklenil, d n bodo že do zimske sezone zgradili pokrit bazen s lopi o morsko vodo. 'An. gradnjo so so odločili predvsem zato, ker ima bolel dokajšnje zmogljivosti, ki ofitajujo v zimskem času neizkoriščene, Razen bo povezan z zaprtim dostopom z glavno hotelsko zgradbo. i:ia Zvezni organi so sprejeli tudi nove predpise, ki omogočajo tujcem, da grude pri hab turistična naselja, Ker je že prej prišlo do razgovorov z avstrijskimi. finskimi Lil švedskimi investitorji, Kliko pričakujemo, da bo žc lelm zrasla premik o tera h-Lovi «carsko liri«. Seveda pa za vec številne goste, ki jih letos pričakujemo, med njimi lando gotovo tudi vi, dragi rojaki, jr še [isoč drugih priprav, tako v trgovinski mreži kot v servisnih službah in prometnih zvezah. 'i vseh turističnih ki'ajih urejajo maloprodajno trgovinsko omrežje. V Piranu grade trgovsko hišo Ime* a, drugod ¡ul ukrepajo vse potrebno, da bo potekala prodaja kruha, mleka, peciva in mlečnih izc id k ov v sezoni brez motenj — da ne l>o treba preveč misliti na prehrano, ampak sc bodo turisti lahko po mili volji predali soncu In morju. S sodelovanjem, koprske in goriške turistične zveze se bo končno le uresničil listi daljni sen ali bolje tradicionalna idejar GORE — MORJE! Sodelovanje bo seveda omogočilo tildi organizirano potovanja z morja v planino ¡n, obratno. Poleg obmorskih turističnih središč jo v načrtu še visokogorsko turistično središče Kanin, z gradnjo žičnice na Kanin, lo pa z« tu, ker ima bovško turistično področje le poletno in še to zelo tm Kaninu, bi bil lahko živahen tujski promet vse let C*. lil iž.iriii obmorskih letovišč Ih v poletnem času n n bovško zvabila marsikoga, da se malce ohladi. Zdaj pa še prevoz! Kdor ima svoj avtomobil, ga seveda zanima samo (o, če je dovolj servisnih služb in avlocampov, drugo ni važno. So pa še ljudje, ki ne potujejo s svojimi prevoznimi sredstvi. Se za te nekaj besed. Za turiste Ikj prav gotovo zanimivo potovanje z avtomobilom preko Erosa, posebno tedaj, ko bodo urejena gostišč« v lom a ju, Dutovljah in drugod. Letos so v načrtu izleti iz obmorskili središč y soško dolino, na Mangart, ^ ršLč. [Kristi se bodo skoraj prej kol v eni uri povzpeli z morja do višine 1000 metrov. Posebnost pa Ivo turistični polet z uero-iaksi-jem iz Pori o rožo v Bovec. Portoroško letališče bodo že leto« usposobili /n pristajali je potniških letal tipa DC 3, turiste pa liodo potem lahko pripeljali z aero-taksijeiTi na bovško letališče. Poleg morja in planin ima Slovenija še K rus. Poslojnsko jamo pozn« vsuk. kdor je le kdaj bil v Sloveniji, Vedno več turistov pa privabljajo tudi Škocjanske jame, Pivka j«mu. Črna jama ¡u Predjamski grad. Zaradi povečanega do Lok a olji -skovalcev teh naravnih čudes že mislijo na krožno železnico po Postojnski jami ter povezavo Postojnske s Planinsko jamo, 'lo bi odprlo obiskovalcem ne v podzemski svet in še povečalo sloves, ki ga naše k ruške jame uživajo po svetu. Seveda so na našem Krasu še druge zanimivosti, kol je kobilarna v Lipici, lov na divjad, Slavnik, Nanos, Vremščica, Snežnik. No. navsezadnje ne smemo pozabiti k raškega terana in pršutu! To je golov o tu tli /. namenit os L! Kljub številnim novim hotelom in drugim gostinskim obratom je večji del prenočišč že oddahnil za sezonske mesece, seveda. Največ turistov pride s Švedske, iz Švice. Avstrije. Zahodne Nemčije. Gotovo Ijo med njimi tudi precej izseljencev. Za turiste pripravljajo vrsto kulturnih in zabavni h nastopov, sc ved ti nc smemo pozabili športa, 'lako bo, po vsej Evropi znan, jugoslovanski folklorni festival v Ankaranu, Kopru, Portorožu, Izoli in Piranu. Pripravljajo znane portoroške UviO-moiO dirke in ŠC m m hgo lega. Nova turistična celota; GORE — MORJE — KRAS vas pričakuje in vabi, Le težko se bo upirati toplemu vabilu ich lepot, ki so z« vas, naši izseljenci, pravzaprav domača lepota. Pirn n Murinu Pfeifer jY¿! prnomajtikeTrt izletu Celje. Mladimi v savinjski metropoli je zt-lo razgihana, Mii nedavni mlitclJn.^ki Ititiifcrciici ko sklenili, da bo six It-lovni dobršen dol Celjske mladine letos v raznih delovnih akcijah. Na gradnjo Avtomobilske ceste bratstva in enotnosti od Beograda do Osipaonicu (letos bodo dokončali ra d nji del te erah;c magistrale) bo odšlo iz Celja okrog 450 mladiilCev ili mladink. Precej mladine pa bo pomagalo tudi jari gradnji cest iz Celju proti Rogaški Slatini in Ljubnem v Savinjski dolini. Vrli tega bo mlad in h pomagala še pri nekaterih drugih akcijah v mestu, luko je pred kratkim uspešno pomagala pri odstranjevanj n snega r. n lie. /ieia krajina. Belokranjci večknd siavljajo »a dnevni rod vprašanje turizmu v Beli krajini. Logo ji. za turizem obstajajo, saj ima Bela krajina izredne pri rod ne pogoje, ki nudijo tujcem in domačinom prijetne počitnice. Te ugodnosti IhmIo večje le takrat, ko bo dokončanu cesta čez Belo krajino. Lelos lio ccsla dograjena cez Gorjance do Metlike, Začetna dela se pripravljajo tudi do Črnomlja >■- mostom n a Primostkii. Z dograditvijo ceste čez Belo krajino, ki ho spojena pri Novem mestu z avtomobilsko cesto in na hrvaški struni (pri Vinici) z avtomobilsko cesta Rek a—Beog rud (skupno “0 km), bodo Belokranjci veliko pridobili, Z ureditvijo turističnih postojank bo posl m hi Bela krajina še bolj privlačna /-a tori sle, ki jo ie zdaj radi olhskujejo. Dom na Mirni gori, Vinomer, pri Metliki, camping na Vinici so zelo dobro obiskani, Zlasti dem na Mirni gori je tek-om cele zime bil popolnoma zaseden. Okolica Mirne gore je nudila izletnikom lepe smučarske terene in svež zrak. Dolina reke Kolpe v Starem trgu in camping na Vinici nudila izletnikom prijetne dneve ob lepi, prozorni reki Kolpi. Prav tu ko zelo obiskujejo planinsko kočo s Gospodiču a* na vrhu Gorjancev'. S. D. m Medoode. "S1 Goričanah pri Medvodah bodo začeli letos preurejati nekdanjo graščino, v kateri liodo uredili etnografski muzej. Ra zeti slovenske zbirke bo v tej graščini tudi zbirka kitajskih in japonskih dragocenosti, ki jih je zapustila lem tl muzeju pokojna Slovenka japonskega rrxlu Muriju Skušek, \ muzeju bodo razstavljene tudi razne dragocenosti iz Afrike, Amerike in Oceanije. Sotli j o. tla bo samo izvenevropskn zbirka v tem muzeju imela približno 3500 različnih predmetov. pSLaiiVi.a Radenci. V Radencih st: letos živahno pripravljajo n« novo letoviško sezono. V gradnji je nov petnadstropni zdraviliški tlom, ki bu sprejel prve goste že v septembru. V spodnjih nadstropji h bodo prostori ia zdravstveno službo, v zgornjih p« bo moderno opremljenih nad 50 sob z 02 ležišči, 2e letos IhkIo v Radencih začeli grafi iti tu tli novo restavracijo, avtobusno postajo in centralno toplarno, ki bo ogrevala vse zdraviliške prostore. Dajala pa bo tudi vodo za plavalni bazen (dolg 51) jn), ki bo ga dogradili lani. Lani je to svetovno znano zdravilišče imelo nad 6000 gostov, od teh je bilo 893 inozemcev. ■ Jugoslaurja vedno bolj prerašča v novo turistično [>odročje Lvrope. Te fini je bil v fivici mednarodni sejem turizma in športa in se je spremenil v dobrega znanilca v prid jugoslovanskega turizma. Več kakor lfo.OtK) obiskovalcev tega sejma s« je zanimalo za letovanje v naši državi. ■ Ara Jesenicah so te fini praznovali 60-letnico uspešnega, dela gorenjskega planinstva. Leta 1905 so ustanovili na Jesenicah jeseniško podružnico slovenskega planinskega društva in krnaln začeli graditi Kadilnikovo kočo na Golici, Svoje delo je slovesno proslavilo tudi planinsko društvo Javornik-Koroaka Bela. To društvo je obnovilo Staničevo kočo, katere otvoritev ho letos kot osrednja manifest arija ob 70-1 eh) i c i Planinske zveze Slovenije, iiu gradnjo te koče na Triglavu so porabili že 15 milijonov dinarjev, še toliko pa hn potrebnih za njeno dokončno uredi le v, m Ravne na Koroškem in Slovenj Grudec, Dve občini ob naši severni meji bosta skupno gradili cesto, ki bo povezovala obe občinski s ref 1 išči. Ob- po domači deželi čina Ha vile n« Koroškem bo cesto do Ko- tel;, občina Slovenj Gradec pa do Aužiča, Za prva dela bodo porabili več kakor 10 milijonov dinarjev. Sest milijonov bo dal občinski gozdni sklad z Raven, 4 milijone p« gozdni sklati občine Slovenj Gradec, ■ Velenje. Telonjske rudarje, oziroma njihovo prelepo mesto, je obiskala štiričlanska sindikalna delegacija iz Čila, ko je med uradnim obiskom v Jugoslaviji prišla tudi v Slovenijo. Gosi je iz daljne južnoameriške države ho Se zanimati predvsem za samoupravljanje v rudniku lignita Velenje, za organizacijo proizvodu je, za tržišče in za marsikaj drugega, kur jo pomembno za to, zelo razvito gospod el i-sko podjetje. V tu j. V 1'urniaču pri Ptuj ti bodo v kratkem začeli gradili novo farmo betonov, tj. p<*cbnili mesnatih prašičev. To Im tiEijvečjn kmetijska investicija v ptujski občini. I.ctos bodo /m začetek gradnje porabili okrog milijardo dinarjev. Ko bo farma. dogrbijcTia (predvidoma konec leta 1%!)), bo letno vzredila okrog 50.000 bekonov. Hkrati vgradnjo nove farme so začeli v okolici odkupovati zemljišča. na katerih bodo pridelovali osnovno krmo za hekone. Računajo, da Eto farma potrebovala v okolici kakih 25tM)hsi površin za pridelovanje krmnih rastlin, a Store j>ri Celju. Ze vrsto let je Jugoslavija med državami, ki rade sprejmejo v šolanje ali prakso mlade ljudi iz drugih držav. V Sloveniji študirajo mladi ljudje iz Indonezije, Severno Rodezije, Združene arabske republike. Titmno in drugod. Občani no i. ¿ioo prizadetostjo sodelovali n razpre nuli o ustavnih vprašanjih (Fttlo: Zlutko Pi-niinh Aoo-r zclruirnioeni dum n !\uoi Gorici fFoia: Mirka T.ičcnj Izola. V vsem slovenskem Primorju iz lota v- leto bolj in bol; občutijo pomanjkanje dobre pitne votle. R ižanski vodovod jc zato pred kratkim sprejel investicijski načrt za gradnjo novega vodovoda v Sečovljah pri Portorožu. Novi vodovod bo napajal celotno področje občine Piran (vključno Portorož). Po potrebi pa bo lahko dajal vodo tudi Izoli. Investicija bo terjala dobrih 750 milijonov dinarjev. Ritčmiajo pa, da bodo z novim vodovodom krili vse potrebe po pitni vodi v jr iranski občini do konca leta 196K. Piriin pri Kopru, je verjetno mesto, ki ima v vsej Jugoslaviji največ poklicnih Filmskih statistov, Od leta 1956 sfcoro vsako leto hi orna jo v tem mestecu najmanj en film, Poleg tega jc ob robu bližnjega Portoroža tudi atelje poit je tja »Film-servisi, katerega usluge uživajo domači in tuji producentk Ker raho vsstko leto rabijo v Piranu mnogo st ul isto v za snemanje Filmov, .so sestavili skupine poklicnih statistov, ki jih je v lem našem mestecu že več ltEikor I >0. JUS KOZAK bam in Ljubljana, in lias nirittcn many stories and novels, the ¡tost (if are: Senf- pefer, .Ifasks. Ceil. Native Timm, Errors, and Wooden Spoon. — This year, he has been aruar-tled the Prmeren Prize for his lift-work. Iff, IlflJtlT fit II* f I (A Fragment) The medieval castle is squntHn^ above my native ioivii like a hen on eggs, And at night a light glimmers in ih anüient tower. We used ro run about ilm ensile phi tenu, hide among hazel-bushes and Fight until blood was &liad, we scoured she steep, groen slojjes until we scraped tin- soil to the solid ground, ciimrhed on the decaying ramparts ;iml searched fur vipers' nests iimung the rocks, Àl Hi:it lime the old powder-magazine was still standing near the ram paris around which we would gad carefully; but, when there were ihitndcr-«tomus, we would, to the town below, strain our eyes hoping that lightning would strike it nnrl a magnificent Jiirc appear above the town, How many limea l lingered in the houghs up in a tree where I had hidden from breathless ■pursuers, with my .eyes wandering along the red roofs which were leaning against each other below me, from the dark dome of Si. Nicholas' to the rod façade of Franciscan Church, Then my eyes iurrted to the pold mosaic on St Peter's rniii on to ¡he steeplw of St. Jacob’s and the Church of rmavis. I gazed at thft dark green Rarjc «cross wMch, from the dim Krirn, the slow Ljiihl janicu was winding in anti out among hushes and trees. Low h-nnses. scattered among hi relies and alders in the broad plain, were almost sunk .in the marshy ground. After prolonged rain. w<: saw there vast water across which boats moved from house to house. The dark R-üÈni'k wiith its high spruces seemed aristocratic, but Ih e whiile low houses sqmatting at the foot of CtoIovoc ami all tlift way to Sv. Uenurt were still rural, with a smell of turnip and roatbeei about them, The eyes drifi-ed to the graiufields m Ljubljana Plain and rested curiously on the high moentains from where great masses of cold an:] sninv arrived in town. The cas He was mir joy and mystery, "!'i.-i ii < I.-i I i-i-i fciy N. VjtaroTic JUS KOZAK naeiri en ci alio 1R92 en Ljubljana. Entre îhs principales ohms son.' Sentpefer, La Celda, Las Mascaras, La ciudad natal, Ensueüos y La eu-eFiarn de madera. En este ano se le otorÿo por SU frubujn Utemrin ei Pre.mio Priifrtn, Lit t'iniftitf tmtui (Fragmento) Como la galitna sobre huevos, esta acurriicodo el f:U-sli!li> ni n rl El h1 v ni. su tire nvicslru ciudnd natal. Ulia luz tcmbloiiLi brilla por las Dociles ni Su a il Ligua torre. JUS KOZAK It o krvi pretepali med IčiSevjera, zdrsali strme, žetone rebri do prsti, plezali po razpadajočih sHncah in Nknli gadja gtičzda med skHtomi. Takrat je še stala bttou Sane stara smod niš niču, ihkdti katere simi se previdno potikali, ob novih tali po spddaj v mčstu mifu'iij.ii M oči, kdaj udari vanjo strehi in sc pokaže nart mest mu veličasten ogenj. Kolikokrat sem tičal med vejami gori na drevesu,'kamor sem «c skril pred z« sopi jeni mi preganjalci, in ofl so bile h bid ih: mul rdečin«; strehami, k[ so se pod mano naslanjale druga na drogo, nad temno ktipolo Šenki«.vitke cerkve do Cor ría tu Os por la meseta del castillo, jugó liamos al escondite y nos peleábamos entre los arel lana res hnstn sangrarnos; nos deslizábamos por las abruptos y verdes cuestas, partidéndulas desnudas lin^st0 verse la tierra; 1 IrepábaHuiS |jor truvCsos [jup Se despedazaban; huscáliamos entre las rocas nidos de víboras. En aquel entonces, encontrábase cerca de las murallas un« vieja lubrica de pólvora, alrededor [3c ln cual rondaba tu os küi precaución. Eli Iüjh tormentas, abajo, en la dudad, datábamos nuestros ojos en ella, esperando que ctuign un rayo y se eleve sobre clin un fuego majestuoso, j Cu ¿nías veces me anidé entre las ramas más altos de un árbol donde me escondía ante mis jadeantes persecutoresI Mis ojos habían vagado sobra los tejados que debajo de mí se encimaban uno sobre el otro; tomiñón Sobro 1« cúpula irse ara do. la iglesia de ¡San Nicolás, llegando hasta la fachada roja de In de los franciscanos. Volví la vista hacia el mosaico dorado de ln iglesia de San redro, y más alia hasta los campan artos de Sun Ja cobo y de Tniovo, Sis me escapaban los ojos a través del Dar je de colo-r verde OSCIitO, bajito a! sombrío Krim, desde donde el lento Lj übljattiCa SCrpC[tic-abu cutre muinrrides y arboledas. Casitas bajas, desparramadas entre abedules y alisos, casj se' hundían en el terreno pariImicso de la vasta llanura. Después [le prolongados lluvias, relames allí un rnur di: agua pablada ríe lurtes rpic i lian di; cusa en Casa. Los i)üí[)s sabíamos que ;>0r ui[aeLlos. bo*e:[¡CH se cazaban tos alondras y los tordos. El oscuro Roz- nik Con sus pino? al tus nos parecía se itorn rd, mientras que las casi las blancas acurrucada* bajo el Colovec liaste ¡ton Le nardo, rústicas. Entre ellas siempre olía a n u-bos y rumo la [ibas, Los ojos nadaban Cutre los campo« de tripa de la llanura Ij ubi janease, y se paraban curiosos ante les colines altas dcwle las cuales ha jaban a la ciada d los fríos y lus Hit v OS, El castillo era nuestra alegría y nuestro misterio. Traducción: Vainada Ksiia lio odlomek rdeCcga proičljn frančiškanske. Obrnil setu se proti zl ti te m n mozaiku na leatp&tcrgiki cerkvi in zopet dol do šentjakobskih in trnovskih zvonikov. Ul liju) e hci ctl čez temnozeleno Barje, kjer se je 'Od mrdčncgn Krima vilia počasna 1 ,j ul}] j d rdcn med grmovjem in drevjem. Raztresene nEnke hišice so se med brezami in jel&amd na. ¿(mi rum in g s k >:i ti ij pogrezale v mof-virnjg (bi. Tern ni Rdi II ¡'k 7. visokimi sni rekami se nam jc zdel £as)>oski in hčle hišice, ki so čepele i»d Celovcem tja do Sv. Lenarta, ¿e vse kmečke, mt^d njimi je vddt Iti i|ni repi frt |>ds-i dišalo. Oči so plavale med žitnimi njivami Ljubi jAmakcgu polja in sc zvedavo ustavljale pred vnsčkimi hribi, od koder «o prihajali v meslir inrirzdvi in snegčvi. Grad jc bil niiža radost in skrivnost. JUS KOZAK ■esi né m J SS2 A L-_rüi>J_rflrja. PiirWi SPH IKUTÎ-brettsan nertpm noHi ne irimÎMMUiiTiHis que ¡et romani: Sentpeter, La cellule. Masques, La diî-ie natale. Egarement# et La cuiller de bois. Pour son oeiwre littéraire il a obtenu cette année ic Prix Prexeren. ija ri'Mr nutntf (Kï Irait) Comme uni: jumlc sur les oeufs, le château moyenâgeux est accroupi au-dessus du la ville natale. Et la nuit la lumière luit faiblemn-nt dans l'uiicienm: Nous nous pourchassions sur le pi ai eau du château, nous jouions à cache-cache et nous nous battions jusqu’au sang flans la coud ni ie., nous usions 1« versants uLruplH, verts jusqu’à lu terre, nous grimpions sur les foiiifs eu ruine et cherchions les nids de vipères parmi les rochers, À ce morne ni-là, près des fortifs se trouvait encore la vieille poudrière, autour de laqitcttn JDCills rôdions pniriunimeut et dans les orages, en bas oit ville nous nous efforcions fie voir quand In foudre tomberuiit sur elle et uu feu magnifique su monlreraüt au-dessus de la ville. Combien de fois je me suis blotti parmi Les brandies on haut sur un arbre, où je ni'ci ai s caché devant mes poursuivants essoufflés, et mes yeux avaient erré nu-dessus des toits rouges qui un-dessous fie mid s'appuyaient l’un à J'aulrt, au-dessus de la sombre cotijnolc de l’église de Saint-Nicolas A la façade ronge de lé g lise rien KraiicLisf:;uius_ Je nie tomwmi vers la mosaïque durée de legLlsi: de Saint-Pierre üt de nouveau en bois vers les clochers de Saint-Jacrtb et de Trnovo. Mes yeux s'échappaient par dessus le Marais vert foncé, où du Krini lériébnnnt Èerptuiürit la lente l.juLrljfliiîca entre les buissons cl les arbres, Les inai- sonnettes basses disperser h, imtre les bouleaux cl les an nos fin ns lu vaste plaine, s’onfonçuient dans fc sol marécageux, l.'ctbscur Roüiilk avec scs hauts sapins nous semblait majestueux et les maisonnettes blanches, qui étaient accroupi«? sons le GroEovec jusqu'à Suint-l.conard, encore toutes paysannes; cm y fleurait toujours le navet et la betterave. Mes yeux planaient parmi les dm'empe de blé fie la Plaine de Ljubljana et s'arrêtaient ¿iilorrogatours devant les hauts monis, d’où arrivaient dans la ville les froids et les neiges, Le château était notre joie et notre secret. Traduit puf V, Jeacalk JUS KOZAK munie IN'JÎ in Ljubljana geboren. L'on seinen zahlreichen Werke mögen nur folgende engeführt werden: Sent peler, Die '¿elle, Muxken, Die heimatliche Stadt. frrjsFe und Der hölzerne Löffei. Für frein ¡.eberismerk erhielt er heuer deu Preieren-Preix. IHv heimatliche Stadt (Ein Bruchstück) NVlc die Glucke auf den Eiern so Infekt die mit triait erliche BiiTg oberhalb meiner Geburtsstadl Und in den Nachten flackert ein Licht im altertümlichen Turin, Auf dem Schloühergplateau spielten wir fangen und verütfasken, prügelten ci nun der zwischen dem HaseJnufigeslrüuch bis aufs Blut, schleißten die sterilen grünen Halden bis zum Erdboden, kletterten über die zcrbriiokolnden Sch a uzen und suchten in den Felsen nach Nestern der Kreuzotter. In jenen Zeiten slaml in der Nähe der Schanzen uoch ein aller Pnl-verturin, um den wir uns vorsichtig hemmt neben. Faäls ein Gewitter kisgidbtue:Eiern war, da spähten wir gespannt von lier Stadl hinauf, wann es Anschlägen und ein glorreiches Feuer über der Stadt sichtbar weide. Nicht sollen stcokte ich obon unf dem Bmim zwischen Asien, wo ich mich vor meinen atemlosem Verfolgern verborgen hielt und meine Augen schweif-len über die roten Dächer, die sieh unter mir un ein-an der leimten, über [lie dunkle Kuppel der Nikolaus Kirche, bis zur Fassade fier FnanzrisJtajier Kirelie hin. Ich wandte mich dem goldenen Mosaik dsir Sankt Ihftfirs Kirche zu, von da wieder hinab zu den Glocken-tilrmcn von Sankt Jukob m ri il der Kiirehe von Tr novo. Meine Augen irrten Uber h!uh dujikelgrilne Moor v■ >n LjuHja na, wo vom düstern Krim hot sicti zwischen Slrülichcrn und II.Lu iiiru liinusain [lie IJubl jHIlica F.i:hlä]jgelti::, Niedrige Häuschen, zwischen Birken und Erlen verstreut, schienen im 'sumpfigen Erdboden zu verfimJcön. Der dunkle Hoinik mit seinen hohen Fich-ienbälltnon kam Utts vornehm vor, um] die weihen Häuschen, die unterhalb des Golovcc bis hinüber zu Sankt Lenart dösten, sahen noch völlig bäuerlich aus. dazwischen roch ch immerzu nach 11iîEh:ii und u'ieder uaeii Uü]j[‘n, Na a seluv eitlen meine Blicke über (las Ackerland von Ljubljana mit seinen Getreidefeldern und hielten neugierig vor den hohen Bergen an, woher Fröste und Sehncewüehln in dde -Stadt drangen, Der Schloßberg war unsere Freude und unser Geheimnis. fibcfinfet »u Dum Vmimk GRAMMATICAL AND LEXICAL NOTES Pfst, prat! — the soil, the ictp layer of the ground-zemlja, zemlje — the earth, iance — a German word meaning »rantpartsc, still used in parts of Slovenia, drevč, drevč-sa, pl. drevčsn, drČ-vje — the tree, trees, tlA — the ground (tla, tal, lični, tla, pri tleh, s tlemi), IK: dolbem deževju — after prolonged rain; pa — after, otroci, otrok, otrokom. olr&ke, -pri otrocih, z otroki — children. love, lovijo.: 3rd pars. pl. usually has Iwo forms, short and long (drže, držijo; se uče, se učijo; bole, bolijo, e le.). m rakovi, snegovi — pocbic forms., not used in [rommon speech. EXPLICACIONES G RAMAT1CALES Y LEXICOGRAFICAS DEL TEXTO Čepeti na jajcih =■ estar acurrucado sobre huevos. - Surgió esta imagen por la siruaeidn del Grad. — El Castillo št encuentra sobre mm colina [pie a lo lejos parece un nido, y el edificio una gallina blanca, Jutfíír Stt = jugar b !o mancha, Correr, — T.tmé = ¡vi ta forma abreviada de la 3a. persona del plural del verhn tkviiit. i-ri = la sangre, Efsie sustantivo no tiene más [pie singular, su declinación es lu siguiente: kri, krví, krvi, knL prí kfvi, S krvjó, do krDi : Imata sangrar. prsf “ CS la [ÍCrru C:: el cu mpó, p ralló, etc. — Nó tiene más que singular y se declina: prst, prsti, prati, prsi, pri prati, a prstjo. ■íflóce = son el conjunto :1c defensas en form a de fortín y Íohós alrededor de un castillo, oí) tietyihiah — cuando haya tcTnpnral. — La preposición ob que generalmente muestra el lugar (ob tebi. ob hiši —junto a tí, junto u la casal define en ciertas ocasiones también rl b en que ocurre UJm acción. — tüb dežju je nebo mvu = cu el rulo llueve el cielo está gris). spodaj, zgoraj. zrmir«; íiojo, arriba, dentro. ficiiíi = cnlur escondido Cu O eutn: algo, tfrflOO = árból, — fie declina; dri'vij, d revisa, ote. — El sustantivo colectivo; (ír'ctije tiene únicamente plural y significa súrbíflcsr [Ln sentido genérico y kíii [L'ingn¡m determinación. Ha — suelo. — Sustantivo con sólo plural y la siguiente declinación: lia, lál, tlé-rn, tla., pri déli, s ilémi, po dolgem deíeDju = después de las -prolongadas lluvias; p» — después. otrok', otroci = n¡ fié, niflíHi, — Lt declinación Cu plural; oirÓci. otrók, otrokom, »fróte, pri Qtróoáh, t üirúki. mrazoód in íiíc^ocjí = fríos y nieves. — En el esloveno generalmente no se use: eí plural. so bite blodile — habían vagfido. — El prelenim pluscuamperfecto se usu cu el esloveno solamente en el lenguaje literario. />od mano = ilcbnjó fie rtil. — Los jirüriúmbrtí personales llenen en el Instrumental dos formus: 7. menoj, 7. mimo, s teboj, s tabo, efe. — Lai dos formas son correctas. NOTES GRAMMATICALES ET LEXICALES Cepeti nu jnjcih: être accroupi sur les oeufs. T.e Fameux Château de Ljubljana, cemslni-it au sommet do la colline qui domine la ville, semble, en effet, accroupi uri-ibmsui de la ville, comme la poule sur *os oeufs, Ponoil (po-noed): de nitit, .pendant Ta nuit Les adverbes de temps dérivent de substantifs, D'autres exemples: ipo-dnevî (de ffae): de jour, dan-es : aujourd’hui : jutri: demain, z-jutraj; le matin, po-jutri-snjeni: ajuès-demain; vécraj: hier, pri^I-TÎe-raj-snjiin; avant-hier, z-veêcr: le soir; o-poldne; à midi, do-poldne; dans la matinée, po-poldnc: l'après-midi; po-znmi : eu hiver, s-pomladi : au printemps, po-leüi: en été, jeseni: on automne. Prat = [erre, terreau, tandis que zernija = terre, terrain, sn!. Ne .pas confondre; pfsi, gén, prsrl — la terre avec pfst, gén, -pf-sHu — le doigt. l'orteil. fiance (d'origine germanique) est un vieux mol employé ù Ljubljana surtout pour les anciennes for-tilica-tions, retranchements.., nb (prép.) ncvihtak iicndam les orages, tîéâti: verbe supgestiif assez difficile à rendre très exactement eu traduetmen -- être htotti {comme un oiseau}, Hifrmcé, fiché, planté, sc trouver.,, rFrctïrf, gén. drevésji (l'Eirhrc), pi, drevés« et drevje (collectif), zasojdjèn: [msisuFFIp, ordinairement employé sous la forme; zasépel, SO Mie blodile (blinliti: errer): [dui-que-parfait, pou employé [laus te sku-cue moderne. pod inano (menoj): au-dessous de moi. De même; Z ni a il il fuicnoj), a tu bu, rirfig rie tirjjgc^a, dmga tm dmgo = t'unie) à (aur) l'aulre, fîà (pl.) le sol, le terrain, le pla-nclier — se décline comme suit: tl.à, tdl, tlùm, tlù, pri tlëh, s tli; na iléh, fHwL ili et [nid flémi. mraiùoi in tnegàoi: les froids et h:s neiges, forme plus poétique que le singulier: mraz in sneg. SPRACHLICHE BEMERKUNGEN ZUM TEXT loviti, lovim, lovijo in love — fangen; hIV — dne Japd otroci se love — die Kinder spielen, indem sie ei n el m le r fangen . kri, krvi — das Blut; do krvi — bis sie blutig ivii rden; krvav — blutig prst, -prati — sdn Bo[!cnlic3tartHt[dl. die Erde, 7,. H. IhrinusoTvIc prst, prsta, — Her Eiliger sanc£i — (ein Lehnwort) die Schanze; eine geschlossene Verteidigungsanlage auf befestigten, mittelalterlichen Burgen tiSäLL, d£im — sich versteckt halten, sich nufhulicn obtičati, obtičim — st ecken bleiben utikniti, >.■ I el k ii i-ui — hi n ein stecken; das Geld in die T lischt: [Itcvo, [Irevčsa, pl, drevje — ilyr Haiim, -C«, die Billi [ne (cin Sk[[[i [n:-] j i Li im: äu wie; sitti — die Frucht, sailje — dafl Obst) spodaj (v mostu) — unten (in der Statli) zgoraj (na griču) — oben (auf dem Hügel) zunaj ^ draußen; znotraj — drinnen mrazovi -in -snegovi — Mehrzahlformen von Kiiitc und Schnee, mit in der Dichtersprache gebräuchlich 1Í2 kulturni zapiski SLOVENSKA ŠTEVILKA REVIJE TEN Jugoslavija je bila pred nedavnim sprejet;* v mednarodno zvezo PEN klubov, V zvezi e tein se je revija PEN klubov, ki izhaja (v angleščini in francoščini) kot trimesečni bilten v Londonu, odločila, da prikaže jugoslovanske literarne centra. Kot prvega je obdelala ljubljanski center, V reviji sta dva daljša scslavka s pregledom slovenske književnosti ler splošnim orisom slovenskega kulturnega življenj;;. Polog tog;; pa so krajše obdelani nekateri novejši slovenski romani, pesniške zbirke in antologije. Lahko si predstavljate, kakšen pomen im n z« Slovence taksen le mednaroden prikaz naše literat ate, VSAK SE LAHKO Uči V MATERINEM JEZIKI.' V Makedoniji žive poleg Makedoncev še Sip-lurji in Turki. Do bi sc tudi njihovi otroci lahko učili v materinem jeziku, ki jr- vsakemu uajbližji in najljubši, je poleg makedonskih osnovnih šol še /334 šol za turško in šipfarsko manjšino, Samo v letošnjem šolskem le in so jih na novo odprli sedem, saj število učencev naglo narašča. Razen osnovnih šol je v Skopju še učiteljišče *a šip tarsko narodnostno manjšino. Obiskuje gu dijakov ■ bodočih srp tarskih učiteljev. DELO POMURSKE ZALOŽBE Osrednje slovenske založbe v Ljubljani in Mari bom so dokaj znane. Manj znani sta založbi v Kopru in Murski Soboti, ki pa prav zaradi svojega obmejnega položaja opravljata važno kulturno potila 11$ Ivo. Pomorska založba je pravzaprav še mlada, vendar jo liri njej izšlo že vtč izvirnih del it; prevodov. Letošnji knjižni načrt obseg« izdajo proznih, pesniških, znanstvenih In poljudnoznanstvenih knjig. Tako .so mod izvirno prozo zastopani; Oskar Hndales z romanom Med dvema svetovoma, Miško Kranjce Leto osemnajsto, Tone Seliškar ■ - Jutro brez zarje itd., Jože Te n mr pa sc In; predstavil s pesniško zbirko Sejalec, Med £mei ust % mirni in poljudnoznanstvenimi tleli bo izšla študija Franca Zadravca o M iško Kranjcu, esej j Božidarja Borka; Na poteh življenj« ter spomini M« n k a Golarja: Mladostna srečanja. Posebnost te založbe je. tl« poleg slovenskih knjig izdaja tudi madžarske — seveda prevode slovenskih pisateljev, Letos pripravlja prevod Solzic Prežihovega Voranc«,, Iz? vsi¡kovega Martin« Kr] Uma ter izbor črtic in novel Mišk« Kranjc«, l;;ko posreduje slovensko književnost madžarski narodni manjšini in morda pride knicra teh kii j Ig colo na madžarski knjižni trg, k;ir Lo seveda zelo razveseljivo. PRVA JUt5061 .< >V A KS K A ZNA N5TVEN A REVI J A V ESPERANTU Miom o kaj kosmu« (Človek in vesolje) je naslov revije, ki jo izdaja Astronomski observatorij hrvatskegn naravoslovnega društva v esperantu. Revij« prinaša članku znanstvenikov, ki v esperantu polj ud no razlagajo probleme iz znanosti in tehnike. Pred kratkim je izšla prva številka. RAZSTAVA NAŠIH UMETNIC Na večer pred 8, marcem so v Slovenjem Gradcu odprli razstavo del slovenskih likovnih umetnic. Razstava je zanimiva že sama po sebi, zaradi motivike, n ni c til iški h dosežkov, predvsem p« kot prvi povojni strnjeni in množični prikaz likovno umet-iiiškega delovanj« naših žena. Povabilu umetnostnega paviljona Seje odzvalo 27 slikark, kipark in ri$ark-gr«rie«rk, Brezpredmetna umetnost skoraj ni zasl Op «na, vendar pa jcT kljub reali stično nul ustvarjanju, ki prevladuje, razpon med razvojnimi skrajnostmi posameznih ustvarjalk dok «j sen. Če pogledamo barvaste šopke Avguste Sanici in jiII primerjamo z barvnimi, geometrijsko-« rb j tek tonsko zasnovanimi š l uti i jami leto* nagrajene ilustratorke Lidije Osterc, nam jc to jasno, ITiuunr, fineso In znanje izpričujejo oljil Melite Vovkove, Sevedii ne moremo mimo naših znanih ilustratork; Marlenke M uk-S tu pice ali Ančke Gušnik-Codčeve, ki so obogatile razstavo s svojimi risbami, Kiparstvo je zastopala \lasta Zorko-Tihec. Udeleženke so sklenile, da bodo ob letu, za praznik žeim, spet pripravile razstavo. Vodstvo paviljona je ob lepem uspehu letošnje razstave pokazalo z e; to dosti razumevanja. PROGRAM BEOGRAJSKE OPERE ZA LJUBLJANSKE LETNE PRIREDITVE čeprav jc šele zg«Juj« pomlad, so vendarle že določili program, s katerim bosta beograjska opera in balet nastopila na običajnih poletnih priredil vali v Ljubljani. Opera bo gostovala z Don Kihotoui in Knezom Igorjem, baletna skupina pa Lina v načrtu Radičevo čele kulo, Ril ra novi če v o Lcctftvft srce in Konjovičev I rlptihou. I'o jc vsc-kiikrir lep prispevek k letnim prireditvam v Ljubljani; gotovo jih bodo radi obiskali tudi nuši izsc-Ijenei. ki se bodo mudili i domovi ni. 1J:1 UMRL JE PISATELJ BOGOMIR MAGAJNA \ Ljubljani jo umrl ufilmi izida hub opozarjajo na dejstvo, tla so pesmi in proza Marijanu Krambergerja nastajale nekako do septembra, oktobra 11*61, leta. ko je bil avtor ster Tš let — rojen je bil 193S. lete v Mariboru. Zaradi te časovne razmejitve pa ne sinemo misliti, da je Kramberger prenehal ustvarjati; zduj pripravlja daljše pripovedno delo. Po končanem šolanju in odsluženi vojaščini ne je pesnik vrnil v Maribor, kjer je obiskoval gimnazijo in kar je pustilo sledove v nekaterih pesmih in v noveli Pont, Til se je zapastil kot urednik pri založbi Obzorja. Pesmi Marijana Krambergerja so premišljen, razumsko izpovedan, (oda globoko doživi jen samogovor mladega izobraženca, ki se j c nenadoma zavedel sveta okoli sebe, ne da bi ga že povsem sprejel in ram mol. Pesnik se zaveda svojih intim ni h doživetij in razpoloženj, s katerimi njegova misel ni zadovoljna. Ta globlji, nonkrol-ljivi razpoloženjski svel nima usodnejših razsežnosti: razpet je med vsakdanje skrbi, med hotenjem in porazom, med vznesenim n panjem in potrtostjo zaradi neizpolnjenih hotenj. 'luk jo pesnik, kadar je sam s seboj in svojimi ra^miš-juriji; novi doživljajski odtenki pa se sprožijo Ra/pis štipendij za slovensko izseljensko mladino Slovenska izseljensko tnatica razpisuje f»di letos oec štipendij za študente, otroke naših izseljencev, ki bi prišli študirat v Jugoslavija, Študirali bi lahko slovensko književnost, zgodovino in tehnične t>eih im n«ši univerzi in visokih šolah m to nekaj aeJTiejfiroP uli do diplome. Interesenti se pa lahko odločijo tudi za študij glasbe, petjii, igralske umetnosti (režijej itd. Mogoč je dopolnilni študij, to je specializacija p naših samostojnih inštitutih zn rudarstvo, gradbeništvo in jedrsko fiziko. Dopolnilni ali podiplomski Studi] še posebej priporočamo. Prijavijo se lahko tudi za praktično izobraževan je v raznih strokah (kult urno prosvetni dejavnosti v naših kidturnoprosnetnih društvih) za režiserje, pevovodje itd. ali p novinarstvu o uredništvih naših časopisov. Pogoji; so ugodni. Kandidatom je zagotovljeno stanovanje v študentskih domovih in štipendija v višini povprečne mesečne plače pri na*, kar zagotavlja razmeroma ugodno življenje. Vabimo izseljenska društva in posameznike, da predlagajo primerne kandidate, ki sc? zanimajo za študij o Jugoslaviji in bi prišli v poštev za ta razpis. SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA v njem ob soočenju z družbo, s lomno množico, kol pravi \ eni izmed pesmi, Množic« je za pesnika družb« samotarjev >* posebnimi predstav timi in Stoj e vrš luira doživljanjem. Včasih jo opazuje od strani in sc ji čudi, včasih sc tudi veseli r. njo, kadar doživlja uspehe, kadar se mu zdi, da išče novih razsežnosti za uveljavitev svojih sil. Originalno vzdušje veje iz Kramberger j evih ljubezenskih pesmi, ki ue sodijo v vrh njegovega pesuikovanja, vendar so zanimive, Te pesmi so hudomušno igrive. Ljubezensko čustvo, izpovedano v njih, nima takšne strastne leže, da bi pesni k j: zagrabilo globlje. 7 razsodnim, posmehljivim odnosom izpoveduje fantovski odnos do dekleta. Ta «duos prehaja od nežnosti, posmeh-tjivosli, grobosti do nesramnosti. Posebno pozornost vzbujajo Krambergerjeve pesmi, v katerih je naslikal lirično pokrajinsko situacijo z razkošnimi podobami. Poletni dež, ki razdiši prah; samotni otok poraščen s temnimi cipresami eiIi jezero pod gozdom, z nebom nad seboj in v sebi >— to so slikovite, lirične impresije z. globi j j m simboličnim pomenom, njihov« vselil ti« je Človeško razpoloženje. Čeprav jc Krambergerjeva pesniška izpoved raz it msko pretekla««, ker dokazuje zlasti stil njegovih pesmi z nakopičenimi odvisnimi stavki, so pesmi spletene z zanesljivim občutkom in mero, v skladnem prepletu čustvenega doživetja in miselnega vrednotenja. Zanimivo je, d« naletimo na iste motive, izpovedane v podobnem zadržanem, ironičnem podtonu. v odlomku novele Fant. Gotovo je Kramberger namer«val opisati kos svojega življenja v nazornejših odnosih, kot bi io mogel v pesmih. V pesmih je izpovedal intimni doživljajski si'el, v noveli pa zunanji okvir, ki jc pogojil vsebino in moč leli doživetij. Vendar tudi v noveli prevladuje razmišljajoči, lirični tou. O tein priča že sama struktura pripovedi: fant, ki preživlja počitnice s svojimi starši ob morju, podoživlja v zelo nazornih pod roimos tih ljubezen do sošolke. Tu je razgrnil problematiko mladega intelektualca na začetku zavestno življenjske poti. ko ga čaka še v ra la vprašanj, s katerimi se bo moral spoprijeti, dn se bo lahko vključil kot dejaven Človek med ljudi, Tako si predstavljamo podobo, ki jo je v svojem začetnem ustvarjalnem obdobju uspel naslikali o sebi M «.rij n n Kramberger v svojih pesniških Izpovedih. Ibvd.-lii vij« ......jdr«šČLij v in (irskega stolpa in... žc so zadonele slavnostne planiške fanfare, (lip nato so se po lirbiu velike skakalnice spustili v smuku naši alpski smučarji / zastavo mi držav udeleženk in se zvrstili v izteku. PLANICA 1963 VIDE PJLTKOYSILK Sc državna himna in ob udarcu gonga se je pognal po strmem ji a le tu p red skakalce, naš dolgoletni reprezentant Langus hi v mirnem letu pristal globoko spodaj v izteku. Za njim se jc zvrstilo vseli 48 mojstrov poletov im smučeh. Zmagal je 21-letni vzhodnonemški skakalec Dieter Bockcloh In s poletom 121 m prekosil vse druge, Tudi drugo, tretje in četrto uns to so zasedli tekmovalci iz Yalioduc Ncničijfc Nasi tekmovalci so imeli manj sreče. Jože Šlibar, jugoslovanski svetovni rekorder v smuških poletih se je prejšnji tl a n laže ponesrečil. Kljub odsvetovanju zdravnikov — prej je štiri dni ležal zaradi angine - je startal. Ker pu ni bil v formi, ga je sunek močnega vetrn zanesel, tla je pri doskoku močno pudri in si laže pretresel možgane. Smolo je imel tudi naš najboljši planiški tekmovalce Prier Eržen, ki je v soboto dosegel 100 m, v nedeljo pa je že pri prvem skoku ob doskoku podrsal po tleh, kur so sodniki ocenili kot padec. Takti jo od Jugoslovanov bil iuijlHjljši Pečar S skokom hi 101 m. Veselo pa jr vse presenetil veteran Planice 36-letni Jeseničan Jože Langus, kj jo s skokom 120 metrov postavil nov državni rekord. Skoda, da ni skakal v konkurenci. Meti moi Ivi jc zmagala ekipa Nemške demokratične republike, ki si je letos dokončno osvojila trofejo — ¡rnkal inž. Stanka Bloudka, ki ga jc namenilo uredništvo slovenskega tednika 'IT moštvu, ki v ciklu Obersdorl- Kulm—H Linica zbere največ točk. Po svečani podelitvi nagrad in diplom, je tekmovalce sprejel tudi p red sed nik Tito in poklonil spominska darila trem najboljšim skakalcem; Bockelobn, KJemmu in Kiirllm in najboljšim Jugoslovanom—Pečarju, Zajcu in Erženu, £ Forty-eight ski-jumpers from several European countries took part in the international ski-flight finals at Planica on March 24. Four T. V. cameras telecast the competition to ten countries included in the Eurovision network, »ml more than 40 thousand on lookers aitended the finala on Sunday. President Josip Broz Tito and his wife Jovanka were among other distinguished guests. The competition was won by twenty-one years old ski-jumper from East Germany Dieter Rock el oh. whose jump til 112 T meters won the (lay. The second, third. and fourth places, too, iveri.: iviiii by East Germans. Our competitors wore less lucky, Jože Šlibar, (he Yugoslav world champion in ski-flight had ei lighi concussion of the brain caused by ft bill (ho day before, anti did not tsike pari in the finals. Oar bost Planica compelilor Peter Eržen was down on his luck, too, as he touched ilie Jam!ins-slope with his hand ftf the first jump. I lie best Yugoslav jumper was Marjan Pečar with 89 and 101 tuciers, yet Yugoslav got only I he 22nd, 25 i I), 501 !i, and 51st places. A pleasant surprise whs provided by Planica veteran, 3f> years old Jože Langus, whose jump of 120 meters is n new Yugoslav Planica record. 11 is a pity that lie was only a forejumper whose jumps were not stored up in the competition. I he East German team won the trophy — the Cnp of engineer iStiinko Bloudek for good. The cup was given by editors of Slovenian weekly TT (Weekly Trib line) to the team with the best score in the Cycle Obersdorff Kulru—Planica. After the end of ihe finals- the comopeti-irirs were received by President 'lilo, who gave souvenirs io three first-placed jumpers (Boeke-loh, Klenim, Xiirth) as well as to three best Yu-goshiv competitors (Pečar, /a je, Eržen). 9 Se dooje ¿¡tortnih ftoutc. I udi Eetos so so jugoslovanski novinarji udeležili že tradicionalnega svetovnega prvenstva Bmačarjev-uovinarjev. Na tekmovanj o v kanadskem nacionalnem parku Bani ff. v divjih gorah prt Cslgaryjn, se je zbralo 10, marca preko 120 novinarjev iz 18 držav. Naši zastopniki so bili odlični, suj so ponovili lanskoletni uspeh. Idi mični urednik ljubljanskega časopisa »Delavska oi mili osli Janez Šuster je poslal absolutni svetovni prvak med smučarji-novinarji, s lem da je zmagal v veleshihimu, slalomu in kombinaciji. I udi Maver se je dobro plasiral in dosegel več drugih mest. Ker so drugi člani naše ekipe vozili dobro, je Jugoslavija prva v moštveni oceni. V ChamoiiixU ju [i| h» |(}, marca priljubljeno Arlberg-Kanda har smučarsko tekmovanje, ki so sc ga udeležile vse alpske države, mori njimi tudi Jugoslavija, dež k a in zahtevna proga ob dokaj slabili vremenskih ra z m e ra h je zahtevalo popolno zbrano*,'! in veliko /imnjo tekmovalcev. Nei tem tekmovanju ji' dosegel svoj na j večji uspeli 25-1 el ni študent gozdarstva Peter Lakota z Jesenic. A smuku je zasedel 12,. v slalomu 18, in v kombinaciji 15, mesto. Sc bo E j pa je Lakota dokn/Eil. da se u vršen v svetovno smučarsko eiiio s tein, da je vsakič /a zmagovalcem zaostal zei miuiiiasliio število sekund. v. p. Jugoslovanska mladina bo končala avtomobilsko cesto ERNEST PETUI N Prvega aprila so mladinske delovne brigade iz vse Jugoslavije spet prijele za orodje in gradbeni stroji vseh vrst so začeli svojo pesem dela. Med Osipaoiiico, do koder je cesta že dograjena, in Beogradom So oživela naselja, v katerih žive mlatil graditelji in njihov vesel mladostni smeh polni ozračje le mirne valovite pokrajine v Srbiji. Dvajsetega oktobru — na 19. obletnico osvoboditve glavnega mesta Jugoslavije bo mladina izročila prometu lo važno prometno magistralo, ki bo povezovala skrajni točki naše domovine — Ljubljano in Gjovgjclijo. Nova cesta bo izredno važna, ne samo zn naše gospodarstvo, ampak tudi zn. Ilirizem* saj bo povezovala naravne lepote in luri-siičue znamenitosti, ki j Eli jo Jugoslavija polna. Letošnji odsek med Osipaouioo in Beogradom jo zadnji v lihi km dolgi asfaltni in hcIonski črti. Se bO km manjka, da bo ta Č3'ta strnjena ¡ti to bo — kot prejšnje odseki: — dog ra [Lihi jugoslovanska mladina. D;; pa bo lahko uredila 7 in pui metra široko moderno asfaltno cestišče, bo morala opravili veliko delo. V celoti bo leios delalo na odseku med Osipao-Jiico in Beogradom nad 200 mladinskih delovnih brigad iz vse Jugoslavije, Največ jih bo- iz Srbije in lo 81, p/ Hrvatake 4-1, iz Bosne in Hercegovine 37, iz Slovenije 18, iz Makedonije 13 in iz Črne gore ?, Raze ti brigad iz naše države pa bo v polet ni li mesecih debil ji mi trasi 1 udi mednarodna mladinska brigada, v kateri hodu mladinci ¡z raznih evropskih in izvenevropakih držav, /a življenje mladine na tem velikem gradbišču jo lepo poskrbljeno. Sedem naselij vzdolž trase ima vse udobnosti, kar jih je v d n n ih rEiztnerah mogočo nuditi — televizijske in radijske sprejemnike, motorna kolesa, avtomobile in podobno, kar veseli mladega človeka, Neki)j tisoč mladih graditeljev bo prav gotovo n ji trasi — kot prejšnja Ida opravilo šoferski izpit, Sbij so v ta namen organizirali \ vgaki izmeni vrsto tečajev, Poskrbljeno pa jt; j udi za druge ločuje lil uieirsikilo l.m na delovni Eikeiji [¡ubil sioj življenjski poklic. Vsega bo v času akcijo 21 si rokov n ih in ti amaterskih tečajev, ki jih bo obiskovalo isaj 20.000 graditeljev. Naj nekaj tečajev naštejemo: /u mehanizacijo v kmetijstvu, zidarski, asfallrrski, elcktro-inštalaterski, kuharski in za dekleta tečaji za krojenje in šivanje ter tehniko v gospodinjstvu. Prosti čas mladi graditelji porabijo ca predavanja in razpravljanje o najbolj aktualnih zadevah doma in v svetu, ne manjka pa seveda tudi zabave. Tako bodo gostovali v naseljih mnogi mani jugoslovanski umetniki ter najlioljši športniki iz domovine in tujino. «« ft ’4fc~n£ /zoictoCiMt s-L QQ ijoitotXe Ce^yi '-^l i/Oihu Ccu** \ prisotnosti športnih Funkcionarjev sta e m ljubljanskem magistratu izrekla n v: e j od ločilni »da* Rimini športnika Zdenku Prusnik in Miroslav Cerar. Zabliskali so se Maslu številnih reporterjev in že se je začelo skupno življenje 2\-letne mladinske državne prvakinje in 23-letnega evropskega in svetovnega prvaka v orodni telovadbi. Prod množino noviitarjev sla zn nekaj rini pobegni la v idilično timsko pokrajino Polhovega Gradca. Za njiju res ni imelo smisla iti mi poročno potovanja, potem ko sla skupaj videla že toliko sveta. Pa tudi časa nitim In, treba je študirati in Miro se mora pripravljali na evropsko prvenstvo v Beogradu lotos.. Spočilo in vsa zagorela od močnega sonca sta si- vrnila domov in sc z vnemo lotila študiju in treninga, lovorik jju ti e pobirala le na športnih tekmovanjih, ampak tudi na izpitih, Zdenka je Šimicu ika tretjega, Miro pu četrtega letniku pravne Fakultete v Ljubljani, Morda ho pa Miro vseeno raje posredoval bogato znanje J ji izkušnje mladini! Zdenka pravi, da bo gotovo dober trener, ker je že njej svetoval marsikaj koristnega. Miro se skromno brani in trdi. da tudi Zdenka mnogo prispeva k njegovim uspehom. Brez dvoma jia po svoje pomaga Miru tudi njegova simpatična mama, ki mu po napornem treningu prijjravi izdatno večerjo, Kadar pa kuha Zdenka, tudi Miro rad pomaga, da je kosilo činu prej na mizi. Oh slovesu smo ju še vprašali: >Kaj mislita kupiti prej; ficku ulj otročička?* >N isva navdušena za motorizacijo . . . torej prej otročička! OUR SPORTS COUPLE In the presence of sports functionaries, the well-known sports COuple Zdenku Prusnik and Miroslav Cerar gave their decisive syess nt the registry office in Ljubljana. Flashlights of numerous reporters flushed and llic joint life of twenty-one years old stale junior champion and twenty-three years old European and world champion in heavy gymnastics started. The couple escaped Irom the crowd of reporters to the idyllic winter landscape of Folhov Gradec to spend a few days there. There was no lime for a longer wedding-trip as they both have to study, and besides, Miro Inis In train fur the European championship which will take place in Belgrade (his year. I lirv her h re.led rrhi \ed ¡1 lnl -m iihurm ¡md eager to start in on studying and training. For they do noi win laurels at. sports com petition« only, but also at examinations, Zdcnka is in her third and Miro in Ids fourth year at the Law Facility in Ljubljana. Mire may also devote a little time to coaching young promising a I hides. Zdcnka maintains ihal she has already experienced how good a coach Miro can be, Thu modest Miro, on the other hand, says that Zdenka. 100, luis had much to do with Ins successes. Anil let us not forget Miro's mother, who is always ready with a big meal after his siren liolis I raining. Of course, he has to help a liltle bit when Ills wife cooks if he wants his lunch soon. On taking leave we asked: >What do you intend having first, a car or a baby?-* -Motor vehicles have very little attraction for us, so il will he a baliy,< was ihc answer. Zakaj imam Tita rada ? unía with tt in fiVio/ni \TAlí JA {JISELKÍ.IVWK iViifiíilji Mnrjunen pmn «Zakaj imam Titu rada to je naloflii na za ha jutri,* je rekla učiteljica naša nl> kancu are'. Zakaj im-am Tiia rada? Vem. Slavček o Titu poje, ivojak o njem sanja po svoje, iti on je n maki ponesti, ki mi jo očku pripoveduje. Kill kil sinji ii ji sinili in v [i ¡j 01 velika Spin, visoka som .. , Pismonoša, ki prid p k lull ti, no vidi Job ro in ji reče: -Ti si majhen srček k Kafka je jezna: »Ne, visok srček senik Pismo noša zmaje r. glavo ¡m verjame, da vidi slabo. . . Pride dimnikar, ki imli ne vidi dobro, zmoli ne in reče: ■■ !’i si drobna punčka k f-Ne, velika punčka sem.i se jezi Kalka. Dimnikar zares pomisli, da z njegovimi očmi nekaj ni v redu! Pride dedek v loriji ima pomarančo in bonbone. j> I'm nesem neki čisto majhni punčki, da. da, čislo majhni, čisto drobni... Samo najti jo moram k Kalka nekaj časa premišljuje. '■Dedek, danes ne bom velika, ne bom vit>u k a bom majhen srček in drobna punčka ...c »■Saj re-s, saj ros. potem si p m ti pira v a k reče dedek, Učiteljica, prosim! Titu imam radii, radii/1 Pa naj ponem se — zataji1 SVSTtJiPA STEFANOVIČ, 3. f. ut». join, Btoftad .Miirinilj \l>.-lii;i Vtivk otroci berite naši ljudje po svetu KJE VSE NAJDETE DANES SLOVENCE JZ FURLANIJE? Najvcf Jih ddu v Švici, pui tudi v Nemčiji »it njihovo število v zadnjem času s Laku večni, Precej j iti je zaposlenih v Franciji in Luksemburgu, n ek h j j iti najdete v ukanili nav »kih dežrdEiii in Angliji. V Belgiji |ki njihovo Število upadu. Redko ko lori »o Se izseli v prekomorske dežele, »«j tleli c zsluj za svoje pridni1 rinke dovolj delu v Zuliudni Evropi. In njihovo Število? Ni točno ugotovljeno, ker domače obči ne doslej še ne vodijo evidence, koliko Slovencev »e je izselilo. ALI BODO DOBJI,i DOMA ZAPOSLITEV? \ K El mi Isk[ dolini uumeiaraja zgradili lotos nov hotel v Trbižu, kii je pOnlErl priljubljen k lov L» ki kraj. Zlnsti pozi-mi 50 mi i rilskih smučiščih redi zbirajo izletniki ne le Iz domačih, temveč tudi iz odda-Ejcniti italijanskih krajev ter predvsem iz Avstrije, Z ¿Trudu ju li Otila laniiruvujv pri ('Hi Ink oj. Prebivalci Šempetra so se zelo razveseliti novice, ilu 'lun to tam odprli del a Vrnit» zn odpre in n stolov, ki jiti izdelujejo i Manzanil, in kuhi zaposlili predvsem mladino od 14 ilo 18 let. ki bo štolo zavijala in od- p remiju Iti. V Sv. Lenartu lima jo letos n el programu več večjih javnih del. Med temi napeljavo novega vodovoda v vtisi Ušivim in Zabrrlu ter crkrapitiiv vodovoda v L’tani. V Kravarju pa bodo dogradili novo Solo. Tudi pri mh deliti bodo za [»sl en e pridne domače ruke. Vsak ho vesel, kiiiuiir ne bo treba zn delom 1111 tojo. BARTOLOV VEČ ER V TRS JU Slovenci v Trstu so lopo počastili 60-lctiiico rojstva znanega slovenskega pisatelja. Vludimira Bartola, ki je ;hi n id 11 Tržačan, Slavje je bile v Gregorčičevi dvorani. O j ei h i lun ti 1 je toplo »pregovoril prof. dr. M a da k čl a tri tržaškega slovenskega gledališči! pa sO hruli odlomke »z njegovih dal. SOLA NAJ BO V KRAJU, KJER ŽIVI NAJVEČ SLOVENCEV Slovenski učitelji v Gorici so na občnem zboru svojega sindikata sprejeli resolucijo, v kateri odločno zah te v a j o, du gor iška obč.iilEi Opusti gradnjo Stavbo za vso sl e ve nske iole v Stranicah, Učitelji zahtevajo produ jn slovenske šole v k ruj n, kjer živi največ slovenskih družin in ki ne ho preveč oddaljen od prometnih žil. tla se bodo lahko otroci iz vseh delov mesta in okolice vozili v šola. ZLATA POROKA V SEVERNI FRANCIJI Zlate poroke so pri nas v Severni Franclji v rudarskih družinah redke zaradi silikoze, NtiŠ rojak h'ra 11 c K e [ui pa jo je slavil s »vojn ženo v krogu družine in prijateljev v nedeljo 8, februarja letos, Franc Kepa »c je rodil lata IHtiLJ. žena Ana pa 1fci92, Po roči la sla »e v Hrastniku 2. februarju 191?. V piri svetov ni vojni sla v rudarskih revirjih uk U£ ilu vso trdoto borbe z.u 11 Listo j, \ stari Jugoslaviji je bil Franc Kopa zelo aktiven v mi p mini h organizacijah. Bil je zaupnik hrastniškiii rudarjev, V’ veliki železničarski stavki 1. 1321 so hruKlniSki rudarji »oljila mo podprli železničarje! Zato »o Franceta aretirali in z.EuprlJ v Celju. Za več mesecev je nato izgubil službo, T tul i v veliki rudarski, stavki let« ¡92? jo sode lovni kot delavski zaupnik, Zn m je bil odpuščen iz službe in se je moral z družino izseliti v tujine. Prispel je V de vero o F ra učijo, kjer se je tukoj vključiI v napredne organizacije. V' naprednem dahe je vzgojil tudi svojega sina, ki je padel kot španski borec, V imenu slovenske naselbine v Severni Franciji jubi 1 d n I cimsi liaSi iskreno čestitke! ALOJZ KOBlLšES SallauiinuičS Tudi Skroetixka ixteljenaka mafic a toplo čestita jti-bilanionut in jima želi, dn bi n srcem skupnosti p krogu Atrnje družine preživela se lltiiftgu iepsili rit sreč-nejšik leti V MAJU ¡’RICA h UJEMO V HOLANDIJI COSTE IZ SLOVENIJE Lani avgusta je bil moški pevski zbor Sv. J osepk j z Wiuibocha v Sloveniji na koncertni turneji, Lepo uspele koncerte so priredili v Ljubljani, Zagorju, Trbovljah, \' Lil a:: j n in n el Bledu, R-cLTsod so bili izredno toplo iti uav-iillictKi Sprejeli in tegp. ¡•¡vejeta olxiska ne bodo pohabil i. Letos v ulji j u pa p ri L--ilk.il je mo v 1 Jijlumiiji o hišk i/ Slovenije, kajti pevci iz Waubachu so povabili kul turna društva iz Slovenijo na obratni obisk. Obiščejo n« s moški pevski zbnr Zarje ti: Trbovelj, h arin cm i koraki Orkester delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Šentvida, kvurlel Darka. Skabcrncla ia kvintet Tineta jelenu, oba iz. Trbovelj, Priredili Imdo vrč koncertov v Henri c-mi, Kcrkmilu, \V milnic Ivu in Trobček u. Druge goste iz domovine Lupin pozdravljamo! Potrudili sc lioitio, da. jim bo lopo pri nos, kakor jo bilo on Šim pevcem En n j v lopi Slove™ ji. Priredili jim borne rudi nekaj zabavnik večen iv, im katerih sc bodo v prijateljskih pomenkih seznanili z nami jugoslovanskimi izseljenci v Holandiji, Ce hi rojaki v Holandiji potrebovali kakšnih Info nuncij v zvezi * skupnim obiskom, domovine, oziroma bi sc zanimali za posrimez-ue nastope ansamblov iz Jugoslavije, unj se obrnejo nu: TL Vek, Dr, Poet-straat Ib, Wnuibnch ali na: Franc Àndûrluh, Schepen- strosse 57. Kerkrade. FRANC ANDERLUH, Kcrkrfvde, Holandija Dne 27. februarja letom je slavil naš rojak, častni predsednik: društvu iFdinosu v Holandiji in n a ¡starejši med nami Jožef Videa tvoj Ul. rojstni dan. PtižiiurtUi ga kot dobrega Jitgiisliivnna, ti je vedno pripravljen pomagati vsakomur. Društvu ; Vd ¡nosit pa ¡e dober spefopitiec, Upamo in želimo, da bi bil se doigo tako čil med nami. Najlepše čestitke in še n« mn°Ča Piat.LduLk .trm-Urn .EitLaBiti FRAXC ANDERLUH, Kcrkrjulc, Holindijs lfitN rnčtčetd jz Lenss, Francija, priipiijajo redno na or/íítb u naša lepo Dolenjsko. Lani so pripeljali s seboj tudi Dimčke. Tudi letos — na »eselo svidenje? ČESTITAMO! Dne 0. aprili) je slavil .ioni osemdeseti rojstni dan rajah Franc C F,Bili iz Hombergn n Nemčiji, splošno znani in priljubljeni dolgoletni ¿ktipmooodja naših r zborovanje ko n vend j e v prostorih Slovenskega delavskega [lomu na Waterloo Rd. LEPO USPEL MLADINSKI KONCERT Slovenska kulturna društva v Ameriki so imela v letošnji sezoni Kolo veliko lepo uspelih prireditev. Z njimi vnuku le Us Zn Ovil pot rj ujej n prav živahni utrip svoje umetniške dejavnosti, Tudi ruta dina se lupo in vodno več uveljavlja, km- je posebno rnz-vCSfllj Ivo. Tu ji: ilokáZül konec rt In ladinski h krožkov Št. 2, št. 5 in 77 SNPJ . ki so ga prirediti 27. januarju na Rol:Iier Avo v Elidid n. V bogat 'koncertni prugrnin SLS v kij iiuiti tudi opereto iCindcrcUa«, Prireditev je lepo uspela. Mladi godbeniki so se izkazali. MAJA — KONVENCIJA PROGRESIVNIM SLOVENK AMERIKE V začetku muja se luido zbrale delegatke vseh Številnih krožkov (irganizurdje l’rugresivitih Slovenk Amerike v Chicagu n a konvenciji, ki bo zasedala ■*, ia 5, maja v Slovenskem centru na Lawndale nve-(n eiti tri j tm eh ii :nški krožek RS št.'J. 1 pred kun venčni kampanji, ki bu Zaključena konce aprilu, krožki P5 tekmujejo |>rl priddbiTMiju novili članic. O konvenciji in sprejetih sklepih bomo še ¡Kiročali, JI kon-vonciji naše čestitke in tople želje za nadaljnje uspešno delo organizacije! NOVI ODBOR GLASBENE MATICE V CLEVELANDU Clevelandska Glasbena Maticu si je letos izbrala zel predsednika Johna PereneeTiéa, prvega [HKljired-sednikit J "ra Lika MuHiCa, drugega [HtLlprárkL'alriiku Carolyn libidan in tajnico An ne Safrerf, Čestitamo k izvolitvi in Želimo tej Ugledni slovenski kultur ni ustanovi nuLiuljnjih lepih uspehov! PRIREDI I KV KLUBA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IZ EUCLIDA M A T E IM V EucUdu so i-mpli v nedeljo I". marcu prav zanimivo prireditev. Pripravili so jo in nastopili — Člani Klubu slovenskih upokoji'n rev. Na programu PO bile burka, živa slika ter pevske in p]ustie točke, Nuši1 žtsnc in možje,, k E so nastopili, so prav golnvo lepo ihikuzali. da je sodom križev na plečih za slovenske korenine rus prava tuji In n k ost, K us politi prirod itve je pa vsekakor veliko pripomogel (udi režiser — naš tako dobro znani na viham Stric Malic — Frank Česen, kii nam bo morda o prireditvi za Rodne grudo sam kaj več napisa], i si]i:i,\ konkkuknca bh.ai.CKV sJEDINSevAt V TORONTU Jltiicjsl OvO n uku- kanadski tednik J »tLi lisi v ih, ki igluja v Torontu, je v nedeljo 10. februarju sklicalo konferenco svoj-iii bralcev z namenom, da skupno najdejo poti in način za ie večjo razširitev lepa lista. Udeležba je bila lepa itn v živalmi razpravi so sodelovali skoraj vsi navzoči. V Toronta živi okrog deset tisoč Jugoslovanov, kar daje velika možnost zn razširitev lista, Sprožili so tudi mnogo kori sinih predlogov- Skupna ugotovitev pa je bil rt. da so najbolj priporočljivi (Bobni stiki, Po izčrpni dvourni razpravi je bil imenovan staljij sedemčlanski odbor za tisk. v katerem so v večini mladi bralci Člani lega odbora bodo pod vzeli nadaljnje ti k repe za razširitev Jcdiastva. Na konferenci so inilj navzoči tudi slovenski bralci loga lista. Izjavili SO, tla bo možno intli med kan nd.sk i mi Slovenci povečali število naročnikov in bralcev jedinslva. ki naj bi v bodoče v ysaki številki priim Štil ind, slovensko st rti n. Za popil la ri-Stuc-iju Jedi lisi v ll rniul SLovetiei i ta, meril v a j 0 V kratkem sklicati poseljen sestanek slovenskih bralcev. Izmed teh bodo izbraii odbor, ki ne j pridrsi« med Slovenci dopisnike ter naročnike in hrjileu. lUGOSLOVANI v KANADI ZA POPLAVI JENCE V MAKEDONIJI Velike ipopplavc ■, Jugoslaviji, posledica letošnje izredno hude zime, ki so aUsli hudo prizadele nekatere republike, med temi .Makedonijo, so živo odjeknilo tudi mrd 'našimi ljudmi mi tujem, Makedonci, 'ki žive i Kanadi, so uslnnovuli poseben kanadsko-make-dondki odbor, ki bo zbiral prispevke za ipoplavljence v Makedoniji. Prvo pTi redil ut v ta iiamt.m jo iint.do Jugoslovansko-kunadnko cd m žitu j e lini Isti o in enotnost i Torontu 2. marca. Prireditev je lepo uspela. Cisti dobiček «¡636 kanadskih dolarjev, je liri iz. roče n oti burit Za pojmu' poplav j j e nce ju v Makcdn mi ji, ki I jej denar odposlal preko kanadskega rdečega križa v Jugoslavijo. V isti namen so članice /druženja Bratstvo in iTLoliHMt 16. rini reti imele družabno priredi lev v počastitev dneva žena, ki sc praznuje v lem mesecu, Tudi dobiček od le prireditve je n ume nje n za pomoč popi avljenrem v domoviini kateremu Im doriim mrli znesek zbran Z nabiralnimi poiti mi, ko bo ta zbirka zaključena. Dno 5. tujitou je bil zelo dobro obiskan tudi filmski večer, ki ga jo pri roti Mu /vozit kanadskih Jngti-slovanov. Predvajali so več Jugoslovan*kili filmov, ki so gledalce navdušili. Ob tihi nučni uri, ko vsi že mj'F'paa spe. 1 se sklonim k fooji sliki, odprem sooje irte. O mati, mati, zlaia, jaz ljubim le srčno. Le žal, da mnoga leta mi spiš že prid zemljo. Pujha S'fajjHÍt, Kieftni — Avstriji FARMA SNPJ - PRILJUBI. J EN A I1LETNA TOČKA SLOVENCEV Cie vela ud.vkn farma SNPJ je ena najbolj priljubljenih poletni!) izlet tli it 'točk Slovencev nd 'bltizu in daleč. Vse poletne mesece je zlasti ob sobotah in nedeljah un njej živo kakor v mravljišču. To ni nič čudnega. Vsak na ji! n prijetno zabavo. Mladino vabi lepo igrilče, starejše balinišče in plesišče, pu prijetne gozdna (e samóle. Živali no žuboreči potoček te spomni n n stani k ruj — ]x>!o£ toga pa tudi udobna odlična kuhinja. Takti j c zn vse obiskovalce, ki jih je vedno več. farma 'tuftstubi ktir premajhna. Morali so odkupiti se šest iu pol akra zemlj.išča. Letošnji] sezono Emu! o oti pri i 26. maj« in ¡»leni !» na izletniški farmi SNPJ živ-žav — vse do pozne jeseni. Že vnaprej žel im o vsem našim izletni k um rui farmi — mnogo prijetne zabave 'iti ¡točilkul SLOVENSKI FILMSKI IGRALEC UMRL Y znanem ameriškem filmskem središču Holly-woodu v Kaliforniji jc umrl 53-1 etui George Dole n z, ki se je -priselil iz Slovenije v začetku druge svetovne vojne. Doten* je Ml — kakor poroču publicist Frank Cesen v Prosveti — vseskozi zaveden Slovenec. ponosen na s voj h 'poreklo, Y lîollywoodû je bil splošno znan iu prti j ubij c ti, Ril je lastnik restavracije iSuuseU- Uveljjivil pa se je tudi kot iti Laski igralec. Nastopal jt: pri Universal Pintares, pozneje ■pa tildi drugod in znal oti lično prikazali številu c ■karakterne like, ki so nastopali v manjših vlogah. Njegov zadnji nastop je bil v frilmu >Robazas zb televizijski program, AKCIJA /A MUZEJ NIKOLE TESLA Dvajset let je že preleklo od smrti velikega sinu iiEt.Hc kam ni le Like, izumitelja Nikole Tesla, katerega i utr je du n eB z luno pu vsem svetu. Tudi Nikola Teslu je bil izšeljenee. Svoje noj večje izume, ki so ga proslavili ]jr> vsem svetu, je odkril v Amcrikii, kjer jt: vršiti tet živel ñu delal. Njegova zn fina (vena odkritja SO proslavila tudi deželo, v kateri ju živel. 'J’a pa je pozabila nanj. Tesla v Ameriki nima niti skromne spominske plošče. Konec preteklega leta so začeli naši izseljenci zbirati proslavo] j n t: prispevku z n sl me nom. da se velikemu jugoslovanskemu znanstveniku v A meri lui postavi spomenik in uredi m liže j. kjer bi bila zbranu njegova tlela. Akcijo je Začel Vinke Ujčič, ki objavlja v Zujedničarju in drugih izsi:J jenskih Mulili v angleščini in srbohrvaščini uJj-iirne članke a llušem velikem zj i el us tve ličku. 'Les lin muzej nameravajo urediti v MHvtraukeeju, spomenik pu bi postavili v New ïfirkn. vprašanja in odgovori A* K- — Avstrija Kot pimizaii za čukel NOV v brigadi Srečka Kosovela sem bil dvakrat ranjen. lJn osvoboditvi sem sc vrnil v Avstrijo. Ali imam pravico do kakšne inl-ikodnine in kako j n doselim? 1’riče imam v Bohinju. Cie bi prišel za stalno v Jnf^nslHvijo in se tam zaposlil, ali bi se mi Štelo delovna tktim v Avstriji za pokojnin n? knhiikn bi stala enodružinska hiša. če bi si jo postavil V [idili n j n, kajti rnd bi se oženil s Slovenko in si tam usivaril svoj dom. f. dokazili, ki jih imate, d« ste sodelovali v NOV, zaprosite zsr komisijski pregled na Zavodu rn socialno zavarovanje v Ljubljani. Komisija bo določila odstotek vase inva lid nafti, po kate-titn se odmeri invalidnina. Delovna doba v Avstriji se vam ne bo mogla šteti za pokojnino, ic bi st: do upokojitve zaposlili v Jugoslaviji, kajti med Jugoslavijo in Avstrijo žal se ni konvencije o socialnem zavarovanju. Po nekih predpisih, ki sc sedaj šele pripravljajo, pn bo možno Jela za pokojnino vplačati pri Zavodu za socialno zavarovanje. Nekaj o tem je napisal dr. Kopač v Rodni grudi št. 2/1963. Cie ne za stanovanjske Iilše so različne, t Id v is-ne so od velikosti hiše. načina gradnje in kraja, kjer nameravale zidati. Najbolje storite, 6e se informirate pri kakšnem gradbenem podjetju v Bohinju, Lične lesene montažne hišice pa i/.de-Itije tovarna »Jelovica* v Škofji Loki v različnih velikostih. č’e lir vam la način gradnje ustrezal, pišite v Škofje Loko, da vam pošljejo prospekte. K. J, — Nemčija Moj mož bi se rad za stalno vrnil v Jugoslavijo, nc ve pu, če se mn bodo štela leta. ko je hil zaposlen V Nemčiji, Za pokoj ul lili, Lcpfi vas pranim, da nas o lem nal&nčao obvestite, \ Rodni grudi št, 6/1962 je Lilo objavljeno, s katerimi deželami ima Jugoslavija sklenjene socialne konvencije. Med Jugoslavijo in Nemčijo pa žal take med n« rod ne pogodite n socialnem zavarovanju rii. Vendar pu naša država prerivaj ni m izseljenec m, ki so bili v delovnem r-Eiz-merju v državah, a katerimi nima sklenjene konvencije, izjemoma šteje za pokojnino vso delovno dobo v inozemstvu, te so po svojem povratku v domovino zaposleni najmanj šc pet let. Seveda morajo za delovno dobo v tujini predložili potrebno dokumentacijo. Pokojnina sc v tem primeru določi po predpisih, ki veljajo za jugoslovanske državljane, Co pa sc je vas mož zaposlil v Nemčiji po drugi svetovni vojni, nima ir možnosti. J, R. — ZDA Brusim vus zn cenik slovenskih knjig založbe Borec v Ljubljani- Rstd bi naročil več knjig. Prosil bi va^ Uidi, da mi pošljete k J] j igo Luulsp Ah bi mira »Vrnitev v rodni kraj*, če se dobi v slovenščini. Stroški: vam bom povrnil, ko mi sporočite ceno. /jiložbo Borec smo naprosili, da vam pošlje prospekte svojih knjig, ktir upamo, tla je takoj storila. Knjigo L. Adamiča pa smo za vas kupili pri Državni založbi Slovenije in vnin jo bomo odposlali, da ustrežemo vasi želje. Knjiga stane t95U dinarjev, Ker ste ljubitelj slovenske knjige, se morda ob priliki še sami obrnite tudi )in Državno založbo Slovenije v Ljubljani, Mestni |rg 26, da viim pošlje svoj na j novejši knjižili katalog, jr, ffratr. JAGODE \Z SLOVENSKEGA VRTA V AMERIKI JJODjVO GRUDO prebiram že dene/ Jüt til zelo sem nesel dobrih novic iz domcnHrbe, Hivša Avstrija nam ni dala dovolj kruha, zato suio ni ga bili primorani poiskali rra iitjih tleli. Meni je bilo knmii/ oseinnajsl ¡H, kit tem maral s trebuhom za kruhom, Zttčdek je bil ze!r> težak, posebno, kor nisem znal imßleiko. 1'rdn sem moral delali zu »laitddrtji kruh. !' tein JPžS .spm obiskal rojstno demunrirm in v. veseljem opazi! velike, velike spremembe in napredek, Poleg denarja za hliri naročnike RODSE GRUDE, rzjjrri pošiljam še slika, nn kuleri bunle videli, kliko debel? jagode, rastejo na sltmeuskem vrla D -JtfHerrkj. kr' jih vzgajam sam, Sa sliki je tudi moja žena Katarina. Stioi Chuek, Urban, OtnO, ZDA pifíelo i tein i IZ NEMCJJK TUDI DRUGIM SLOVENCEM TUKAJ BOM POKAZALA »RODNO GRUDO. Lepo se zahvaljujem m vsi Ust, ki mi je zeh/ učeč. Tudi drugim Slovencem tukaj it naši bližini bom pokazala tu priporočila GRUDO. iVfiroiiiu seppi še na CELJSKI TEDNIK in Itd prebiram tisk iz do-nivoine, tešim domotožje. Posebno oesela nem četrtkovih večeroo in sobotnih nuli jakih oddaj za izseljence, kajti ni je lepše nimiri, kot domača pesem! Iskreno vas ptndraitlja Jaiica Zotig 11 flfatrui KOLEDAR JE ZELO ZANIMIV j\’e ïîidîii oam opisnii, batu oesel sem bil oašega koledarju! Lelo je zanimiv in slike so krasne! Pazljivo sem prebral vse. od stavka do stavka, od besede do besede in s ponosom ugotavljam, kaki/ napreduje naša domovina na vseh področjih. Tudi HODNO GRUDO imam rad. Prilagam trideset murk za obe naročnini, kar je več, pa naj bu Matici, ki tako lepo skrbi za nus izseljence, r> fnnrn/č, Jotrl fïrjmra ti Malh mité NISEM POZABILA SLOVENŠČINE V PETDESETIH LETUI Pošiljam nam naročnino za revijo ¿Ji zn koledar. Tako ji že želim spel obisitaf! rojstno domovino. Upam, da bo naš požrtvovalni rojak Franc Čebin spet zdrav in J el z nami. Osem let je skrbel za. naše transporte in žetim, da bi Uäs še spremljal. Mnram nam pnvedati še tu, da delate res veliko, plemenito deio. ko izdajate publikaciji RODNO GRUDO in SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR. Mnogim bosta pripomogli, da ne pozabijo slovenščine. Veste, tisti naši rt/jaki, ki že Pi f/etih letih pozabijo materin jezik, üf? mi knr smilil#. Jaz 1/ petdesetih letih živi jeli ju n tujini FliseiFi pozabita slovenščine. ¿Ji ponosna sem îjîi naid lepu domovino! Bfrt* Sdirian fi DrtrPJiiiijrcIii HVALEŽEN SEM PRIJATELJU N ai rojak in moj prijatelj Alojz Lnpan pappi je poslal moj niistuu in že sem prejel vašo prelepo revijo. J/ndiiežfFd seru prijatelju, iLi ffld' je pomagal, da sem spoznal naš iiifc. Pro.sjîH, pošljite mi fudi koledar! Prejmite lepe pozdraoe od našega novega naročnika in vseh tukajšnjih Slovencev! Philip Sattler is Htnitja PONOSNI SMO NA NASO DOMOVINO Tudi Slovet ici n tujin i pozorno .yiriTnijamii speion-rae dogodke. Ponosni jni(j na našo domovino, ki toliko prispeva k rjijrdiJiiipi r??.r'rti f?a iiifiif in uživa ugled med naprednim, miroljubnim človeštvom., telimo Jugoslaviji tudi v bodoče mnogo uspehov. Prav tako želimo plodno delo Slovenski izseljenski malici, ki smo ji iz srca h pa le žni za izkazano nam skrb. Pošiljam naročnino za flfl.ïi prelepi publikaciji, ki ju neilnn težko Čakam. Vaš zvesti naročnik Franc. Kn*mnč /z Jiorna ŽELIM POSTATI VAS NAROČNIK Z nepopisnim Veseljem sem prejel prvo pošiljto Pfliiid plrflJitarij'. Zbujata mi siadte spomine tPa Prüfer domovino, Tukaj je dosti slovenskih družin, ki jih biča ista Usod a — Življenje v tujini! Naše mlini) fth-seipt: so ljubi jaltske radijske oddaje in vaš tisk. Zato želim postati naš naročnik. Prisrčno pr/zdraoijam domovini/ in UJid? Jlaiïa ijucid.r vinldi» Mugdrk Iv. Sasrlurlickim IZ AVSTRALIJE PRIDOBIL SEM DVA NAROČNIKA Zelo prijetno serr?. i?ii prese?? eičen, ko tem prejel HODNO GJíUDO ??di vpogled. Všeč mi je vsebina, posebno slike naše prelepe Slovenije, Pridobil sem še dva nopif naročnika za vašo revijo. Pošiljam tram ?dji-húva na slovit in IPdrečrtiFld. Lep pozdrav d"ji mnogo uspehov! itriMa ir Eitemtiis™ PREJEL SEM NA VPOGLED VASO REVIJO Prejel sem ??etdij številk uaie revije na vpogled. .lforflpíi priinsif, ddi je Rodna GRUDA zelo zanimiva ird Jeprj urejen#, pa želim i/osfnti njen stalni nflrnČPilfc. 'f. Seno bova zelo ppsein. ie j'o bova redno prejemala, ker naju bo spominjala na rajsfrdi traj in uaju ičala o dogodkih doma, Albtri Kmním „ Snríh QIJs 12 ŠVICE TAKO VSAJ VEMO, KAKO SE IMATE Zdi r>!?š tdlerfar in recijo, ki ste jv poslali, se prav lepo zahvaljujem.. Zafídiidíjen sem z ¡j/iíp'ppí čtivom, sttj je zelo zanimivo in prfjViiidi ndipridiiPd. Taita e?saj vemo, X’itA'd- se imate V domovini, rmv lepo napredujete, Čestitam! (-"rane Jirpiiriijr i/ Lui-lTnO ]/ FRANCIJE PRED TRIDESETIMI ITT] SMO SI MORALI V TUJIH KRAJIH ISKATI KRUHA Ne zamerite, če pošiljam naročnino pna-io pozno. Juto zelo mi Je ošeJ paša revija, du ne bi več hotelu biti brez nje. Posebna rada pregledujem slike. Doma sem iz Otavea pri Črnomlju. V HODNI GRUDI sem videla fotografiji/ nooegtt hotela, ti je bil íapíi dograjen in sem zelo pt/nr/mal Domovina se iz dneva o dan lepše raze vita. Pred tridesetimi leti smo si morali v litjih krajih iskati kruha, nu našo veliko žalost, Najlepše je pač domače gnezdo! ¡.epe pozdrave osem ¿¡¿a- teijem RODNE GRUDE! Á,¡lan¡¡u ix ^„pj¡¿ieru ZAHVALA Pred povratkom o Francijo je tnoj mož nepričakovano zbi/lel ifdj železniški postaji n Ljubljani, liil je deležen vsestranske in ¿iitojšnje pomoči, za tar se uta najtopleje zahvaljujeva! /strena houln Slovenski izseljenski matici v Ljubljani, Poeta ji l.juilske milice, /.aovdii za socialno Za darovanje in osebju interne, klinike, ki sn možu pomagali n bolezni. ter podružnici Izseljenske matice v Triiopi/aJi zdd izdatni prispevek lO.OOli din. Oba se jraJ-id-jpipje zahval ju jenu indi jugoslovanskemu poslaništvu V Parizu ZB kritje nožnih Stroškov ob povratku v Francijo ter odboru Združenja Jugoslovanov za posnidnna-nje in drugo pomoč. TrrcriM in Frane ButtarfiE, Vizli-H. P. dl. C. Frjlitija POPHAVLJAMO: V íi'|>rilski i levil ki. kjer smo vam prtički La vili na.Sc mlatle filmske mnetruke, s La sliki ml sir. Ü3 zgoraj zamenjani. Na sliki, ozjiafoni tx>d St. 1 je Ljuiblian-tanku Sjjela Rozin, na sliki pod SL 3 pa Maribor-tanku Moji ju Golee. h/H Frangí ju Ambussade de In RPF tii' Yougoslu vie, '4, Une ilc Lji t'Liiisamlciic, PARÍS XVI Cwniui GÉtiéruJ de ]¡i fll'l1 de Ynii¡™|avie, 17, Rud Erckmann-Cholfiun. STRASBOURG Comsulmi Cendra j lie tu 1ÍPF ele Yi>uffoslavie, Promt: nade de tu C.orilñt'he (4?, MARSEILLE i£K Ni'inííja \ intuís sh de Roya!¡! ríe Suütlc, Service lie .protect ion s lies intéréis do Ju RPF de Yougoalavie, BAD GODESBLÜKi, íschlo^trassu I íinnüLiliit (. ¡énéral Je la RPF Yon ¡fosl avie. HAMBURG 15, lErvixialitidmi'i'i' H)1 Cmisulut General < 11- La RPF de Volvérosla vie, MÜNCHEN 2?. BtJhnicrii'iüdplfit/ 2 HoJundija A m hbiKsude de la RPF de Ycugoslavie, G roo[ Hertogínriclaan 11), LA MAYE (Pays-Has) Belgija A inbbisHude de I.¡ III3]■’ de yfHi^fnsluvjCi 'A me Jo Croyer, RUI XELLES Voliku Rrítunija Km bass y i»f tilo FPR o| Yugoslavia, 25. lí on si lie ton Gore, LONDON, S. \Y. - Cmmrln.t(! itf Míe ]■ PR 'iif Vngoslavia, l?. U])pcr Philliniore Gardens, LONDON, \Y. H Avslriju (ienerulkons-iilat ilcr KVH J ngtrslawien, Hilmtiiiclistrassii It): GltAZ (¡eueru Ikons nlai dor ]'Y 11 Jiigosluth iOEi, Hiirleií.k vslrnsse 2b, KLAGEÑFURT Riitícliaft tier FVR Jugosiawicn, Kcnnvec 5, WlLiN 111 Svcdska AmbtusaaJe Je !u RFF Je Yezgos ¡avíe, Tv rea tan h. STOCKHOLM Ííptimiiii jtrritlNlariiíÑft'r í'IJt ir fjjrr sirP fílitrt'wtxlsi íiJirffriM'i ivica A mba ssa d e ili1 la RP11 dc YoLigo&l&vic, Kutohejigwiifr 58. BERNE' Consul a I (ii'iiirul cl cl In HPF (in Yr>u g-osl s vie, I1! iii in n i (strasse 51, ZURICH (on in lat General fie in RPF d4, TRIESTE Zil ruien n> tl rvJi vr A ineriko Ein]>a.ss> tiF tilt: f'T’li (if Ynifnslav in.. Jilt) C ¡i I if. Si. N. W„ VVASITJNGTON b, D, C, ( 'oils tilu.lt' Cum: rib I of tiic FPU tiF Yugoslavia, YFi East Bellevue Piuce, CHICAGO It, Illinois Consulate General ■of the FPU hif Yugoslavia, No 1050 Pncifie Avenue. SAN FRANCISCO, California CiijisulLiite General of llie FPR -of Yugoslavia, S1 ii I-iFili Avenue. NEW YORK 21, N. Y. (imsubtc (Itinera I of the I PR of V ngoslnviu. Fa rmers Rent Building. Room 10b, 101 Fifth Avenue. PITTSBURGH 22. Pa Canaria Embassy of the FPR tiF Yugoslavia, I", Blackburn Avenue, OTTAWA, On-lario Consuluie General of ilie FPR -of Yugoslavia, 177. Spadina Road, TORONTO, Oulu rio Argentina Embajada de la RPF de Yugosla ia, Marcelo T. de A!ver 1701 íK?i ( ilLLri'dlsl, BUENOS AIRES Sección Consultir tle la RPF Je Yugoslavia, Avenida de mayo NO 1170, P. 1" ESCK. 7/12. RUENOS AIRES Bra/ílija Embaí suda da RPF de lugos tu vía. Ruó Dona \1u r i luí a, 48 (Botufojjo), RIO DE JANEIRO Cons-Eiíat C.énéruI de In RFF de Yüiigoslavir1, Rua Ctmwla cao N* 37-8“, SAO PAULO Chile Embajada de tu RPl- de Yugoslavia, San In Magdalena Al. SANTIAGO DE CHILE iifcxicii Finbn.jarta de Fn RPF de Yugoslavia, Avenirla Prado Sur No 221-Lo¡uus, .MEXICO 10. D, F. Umgváj l-egaeii-li ite III RPl de Y Iignslnvia, Avenida Dr. Amerirm Rícaldont 2521. MONTEVIDEO Pera Cormitut General ef ilie RPF of Yugoslavia, I os Laureles 415. SAN ISIDRO. LIMA Venezuela Embajada de 1:l RPF de Yugoslavia, Edificio Teatro Altamiru, EntrzL'de Oeste - Apto. 7+, -tíiso 7, Pta?.¡i Ai Lo mira -Sor: ali Util bu jluJll rie la RPF tic Yugoslavia, Apa nudo del liste -HtJ-7, CARACAS Avstraliju Consulute Geuertil rtf (lie l''PH i>F Yugonluviu, S The ilíitríiti't, Onuble Buy, SYDNEY Nova Zelandijn Con su Inte General nf the l' l'H ti F YngDHlavia, 4fl [fobson Street, Tliomdoii, weijjncton Prodaja blaga tujim turistom z 207. popustom Urijilli.i ] Z hljilir i ]]1 EL j IE V Jll^lislaviji IILL OSUOVI |H)h' ■ 1111 Ogfl ])r(KlpLSa liCit turi si i pravico ktifjnvjjii v trgovinoh it-1 (J \ rsto industrijskega blaga. 1'js^oii živil, z 20*ii ¡jopustnin, vendar samo, ir fibula jo blago s čekom. Poseli no immcrni za tak na ni ¡in so truvellerš veki, V Sloveniji piroiiiijnjo hlapo v 20»'& popu* lom naslednja Ir^ovsku podjOja: CELJE i'Mod as, C n ■ fc j e 1 Ljudski magazin*. ( el j c DRAVOGRAD »Ostrivaiv, Dravograd GORNJA RADGONA »Slogu« J n Ivkoviče 14 Partizanska cesta > Partizanska vesta S Pnrlizuiitku cnsln IT Slu ti na Ra [] lin e: i I j IDRIJA »Izbira«, Idrijo 1/01. A .Mav rira« k i 11 ri ti ■ vii n a Li rež jo 1 h Ljubi ¡unnkii 4.1 kr ista rov trg fi Čevljarska 15 I, j u bi j a lisk n 5 Zeleni Ely iti trs: 5 l MAG, Tre j\A 4 j kskmo: I Pl El EL l ko ■■ ■ j LLse 11 i ("1' KOBARID Tekstil«, Kobarid KOPER »1MEX«. koper [ll Portorož »Soča«. K crpe r Plani k ■ i . /ujm rio-iČHva 41 « K oper KRANJ /Pleni kar. Presen)i>yel 5 LENDAVA »Ul n i vl' r/.ciI Partizanska 'Ih Pa rti za ustka 99 Partizanska T9 Pji rtiziiEi.iku MS Pn rti-7-B neka 1 mi Pu n ižanska 1 f> | Partizanska jrtii LESCE /Murka«, l.csc-n LJE.iHI.JANA .Sleklo [ifirr inui, I i terra 1-5 EnlomutciinL: Cankbirjeva 7 in Pubarjevn 5 »Elektrotehne«. M iklošiiluvu YS /■Sloven ijasporU, i'iiavu cesta »Varteks od ¡jela;. Dal nudi nova 4 Volna«, Nu/.Orjevn t cNnprijed*, Cankarjeva 5 viNa-ma« Cankarjeva 1 in Wolfova 1 t N o vost* Titova 10 in Cankarjeva 4 s Peka« I Ilova 4 ill Miklošiče v [L 14-»Mnulnn hiša«, Cigaletova ulica »Tkani n a*, Cankarjeva + »Drogerija* CuijOvel " in Nazorji’v h > »Krzno* Mestni tre 22 {ZAGREB. IMt'u il) »Usnje« Nazorjeva ' in Čopova 9 {REKA, k di/o »h rudne ri’vül. 2) »Usnjeni izdelki«. Čopova 2t> »Borec«, liiiivH i-»Eiiriivn. 1'avčarjeva !, \1 rLst n i lr|r L (J in Ti lova coma »Slovenijales* Kidričeva i in Čopova 14 /Itn In *, Titova ' l.Jl 'TOMER »Vesna« C i Idbv ni frg 5 Prtvšernova i M i k 1 ošii iV t i rp ti Prešernova 10 Glavni trg H) MARIBOR »Velet kani na« Pok.sli la j tlom. J letvi lc v a 4 Tkanina. Partizanska 13 n M nitka umrla, Partizansko 15 »Taverna čevljev* C(w|i(nka 15 in Jurčičeva 4 »Tunin«, Jurčičeva M Dom> . t i ii/ pi i h k 11 IS /Zrnja« Gtispnska 25 (ii«4jH):dka 22 (l«M|)[l.iks 1t> (¡tjsimnku 9 Glavni l rg t" Koroška 19 Partizanska 21 Planiko«, Glavni trg 2 »Borovo« Pil rMAEEElsku II Gus|msku 25 UrnriikkiiLii K) »Alpina«. Koroška 1st «Kuna«. MsLrilwr »Okfuijat tinspnska 5 ¡n Pli r1 i/u liska 'J /Merkur«, Maribor »Slovenijasport«, Maribu r »Vezenine«, Maribor M LIRSKA SOBOTA »'Tehnopre-met«, .Mu isltij Sobota » Merk n r« Tiiova N. J iiovti 27'in Til O V n 35 »Potrošnik* Titova 19 in Titova 12 Prekmurski magazin«, Murska bohota NOVA GORICA »Murni Tok tura . Nova Guricn PIRAN 10/ Izbi ra, J:'iri]ii Zvezda, Portorož Pt )STC )JNA »Nun os«, Tržaška 9 /Trgovske podjetje«. Tržnika 2 Tržaška 15 Ljubija liska 11 1 ,j ubija liska 13 »Planika«, ljubljanska l »Borovci«, Postiljaj. PTUJ »Izbira«, Ptuj »Panonija«, Ptuj »Merkur«, Ptuj RADIJE OH DRAVI »Tehnika«, Radiju oh Orati »HuciLji’*. Radlje ob L>ruvi RADOVLJICA »Är le* IIill rt«, Rmlovlj iea RAVNE NA KOROŠKEM l.judski magazin« Ravne ji el Koroškem ROGAŠKA SLA TINA /Izbira«, It i ig. i š k n Slu i i na ŠENTIIJ »Gorice«, Šentilj v Slov, Goricah TOLMIN »Jadranka«. Dihniti Šentrupert un Dolenjskem fin/jf /eVri/i Žužemberk iictSl 2rr,(i/r Martuljku l'iílu: J a!k n C ' i ► j j