Stev. 24.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 16. junija 1920.
Leto XXXIII.
q Jugoslovanska Kmetske Zveze
i Izhaja v s n k o sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena ran )e 15 K na leto. — Za inozemstvo 25 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo! Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Lesne zadruge in Auerspergovi gozdi.
Opomba uredništva. V zadnjem času je socialistično časopisje zagnalo velik hrošč, ker so do izkoriščanja Auerspergovih gozdov dobile pravico naše kmetske zadruge, ne pa židovski špekulanti, s katerimi so imeli socialisti za časa libe-ralno-socialistične vlade že tozadevne dogovore. Sledeči članek, ki nam ie došel iz Ribniške doline, jasno dokazuje ljudsko politiko naše stranke, obenem pa naj služi ljudem, katere begajo socialisti z najrazličnejšimi lažmi, v pojasnilo.
Več kot Roka in njen pristan je danes gotovemu delu jugoslovanske javnosti pogodba za izkoriščanje kneza Auorspcrgo-vih gozdov. Ze delj časa se obravnava to vprašanje v našem časopisju. Interosirana jc na tem tudi S. L. S. po Gospodarski Zvezi, ki je v družbi dveh organizacij tudi zakupnica omenjenih gozdov. Zadnjič je izjavila Gospodarska Zveza, da ni šla v ta pogajanja sama in za se, marveč Ie kot centrala lesnih zadrug. Razmeroma največ lesa jc prevzela Lesna zadruga v Dolenji vasi, zato so čuti dolžno podati javnosti več jasnosti o sproženem vprašanju.
Preden so bile Sava in Panonija pa Sever in Savinja, sc jc že 1. 1915. ob dr. Krekovih nasvetih in navodilih sešla Lesna zadruga. Delovala jo tekom vojske v bolj malem obsegu in šla za tem, da zlasti revnejšemu delavstvu pre na pomoč posebno glede kuriva z nižjimi cenami, ki so od leta 1915. dnevno rastle
Lani pa, ko so prvič prišli gozdovi, ki padejo pod državno nadzorstvo, v javno oddajo, se je Zadruga zavzela za del Auerspergovih gozdov, pa odšli smo prazni, ker jc vse vzela Sava in njena podružnica Velika Gora. Tekom petletnega obstoja jo Lesna zadruga jasno delala v ljudski blagor. Kar je preostalo dobička, se je v glavnem določalo le za javne koristne namene in naprave.. N. pr.: Postajališče Lipovec nima čakališča. Ljudstvo je zaprosilo železniško upravo, ki je pa odgovorila, da zahteva gotovo vsoto, ki naj jo inlorcsentje prispevajo. Da ni bilo treba novega bremena nakladati ljudstvu, ki je itak precej žrtvovalo za ustanovitev postajališča, je vso vsoto plačala Lesna za-
druga. Zakaj se popravila še niso izvršila, to ve železniško ravnateljstvo.
Seveda Zadruga je delovala v malem obsegu, zato vsote niso bile velike, a značilen je duh, ki je preveval zadrugarje, da se je v glavnem vse volilo v občekoristne namene. Ta duh nI mogel priti do veljave, dokler Zadruga ni zavzemala širšega delokroga. To pa naj bi se doseglo baš potom zakupa gozdov kneza Auersperga. Po Gospodarski Zvezi pa je Zadruga dobila tovarno Glažuto in primerno količino lesa. In preden je prva sekira zapela, preden je prva žaga zažvižgala v korist zadruge, so zadrugarjl na občnem zboru storili sklop: Dokler imamo v zakupu tovarno in los iz gozdov kneza Auersperga, to je skozt 15 let, bo vsako leto čisti preostanek šel deloma v rezervni fond, tretjina čistega pa gre vedno 1e v javno koristne naprave in namene cele doline v okraju. Da pa se ne lil zanamci izneverili, plemeniti nalogi, še dostavlja, da sc ta sklop more spremeniti s štlripetinsko večino vseh zadrugarjev.
R tem je zadruga pokazala, da je ln ostane ljudsko podjetje, ljudska list, ljudska korist. Kdo je v zadrugi I Kmetje, mali lesni trgovci, vozniki, gremo še naprej: tudi gozdni delavci pridejo k nam. Ob takem povzetju bi bili potrebni veliki denarni fondi. Ljudstvo jih ne zmore —saj deleZ po 500 K. Zato nam je potrebno močno ozadje Gosp. Zveza. Pot do pravične agrarne reforme pelja le v tej smeri, če smo vneti za ljudsko splošno korist, si moramo nastaviti načelo: Ob vSnkem večjem gozdnem kompleksu imej prednost Zadruga malih, ki pa jih ne sme družiti lastna sebičnost, marveč splošna korist, kl jo zaenkrat izvaža ona tretjina v ljudsko namene. V tem vidimo začetek posplogenja premoženja, ki naj pride v narodovo korist. So danes v Sloveniji trgovske organizacije, ki bodo baš v lesni trgovini delili milijonske dobičke in če bi ena tretjina istih Sla v občekoristne naprave, kaj bi bilo narodu pomagnno! Občekoristne naprave niso samo kak most, mislimo vendar enkrat na okrajne hiralnice, ki ram jih je treba kot suhi kepi dežja, mislimo na večje zavode, za osirotele otroke, mislimo na vpeljavo živinske zavarovalnice itd.
Za ribniško dolino je treba vendar enkrat z regulacijo Bistrice. Milijonsko pod-
jetje, interesontje ne spravijo tretjino milijona, četudi je skoro vsako leto vsled poplav nadmilijonska škoda. Naša država dolgo še ne bo zmogla večjih podpor ia sploh se mora načelo, ki je doslej veljalo« da za vsak plot, za vsako špero, prispeva polovico stroškov država, pozabiti za pat! desetletij vsled državnih- financ. Nasprotno so pa organizacije obvezane podpirati javni interes. Obveljati mora načelo, da se ob ustanovitvi vsakega podjetja, ki obeta večji dobiček, stavi gotovi del v javne dobre namene in naprave. Utreti pot tej misli si stavi za nalogo Lesna zadruga. Država mora uvideti, da taka organizacija zasluži predvsem upoštevanje, posebno ker je načelnik zadruge ob sklepanju pogodbe prodrl z zahtevo obrtnikov, da imajo obodarji in škafarji v vseh gozdovih' Auersperga les v obrtne namene zagotovljen. Javnost naj sodi, Ii ni ravnala Go« spodarska Zveza v ljudsko korist, ko s« jc zavzela za del izkoriščanja Auerspergovih gozdov. Za sedaj en del, prišel pa b® čas. ko bodo take organizacije toliko moč« ne, da bodo same vzele v zakup velike Sume, za sedaj pa ljudstvo popolnoma odobrava, ker boljše nešto nego nlšta.
Občinski volilni red za Slovenijo.
Dne 8. junija je bil na Slovenskem razglašen občinski volilni red ter je s tem dnem stopil v veljavo. »Uradni list« z dn« 8. junija priobčuje novi volilni zakon zs občinske volitve na Slovenskem.
Najvažnejše določbe tega volilnega ra* da so na kratko sledeče:
Pravico voliti imajo vsi oni 21 let stark državljani moSkcga ali ženskega spola, kl imajo vsaj že eno leto svoje fedno biva* lišče v občini. Javni nameščenci pa lmajd volilno pravico, če vsaj od dne, ko sa bili volilni imeniki prvič razgrnjeni, rednfl bivajo v občini. Voliti je treba osebno.
Pravice voliti nimajo vojaki, častniki, vojaški uradniki; dalje osebe, kl so pod očetovsko oblastjo ln pod varuštvom ter občinski reveži.
Izvoljen sme biti vsak' moški ali ženski državljan, ki je dopolnil 24. leto, če nI Izvzet od volllnosti.
lf
Voliti smejo, a voljeni biti ne smejo:
občinski uradniki, uradniki oblastev, ki neposredno nadzorujejo občinsko upravo itd. Voliti in voljene ne smejo biti osebe, ki so bile obsojene radi hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverbe, sleparstva, sovodstva, radi veriženja, tihotapstva itd. Dalje so izključene ženske, ki so bile obsojene zaradi izvrševanja nečiatega obrta, ter ženske, ki so pod nravnostnopollcij-skim nadzorstvom; dalje pijanci, osebe, ki so v konkurzu itd.
število občinskih odbornikov. Občinski odbor sestoji v občinah: Z manj ko 500 prebivalci iz 10 odbornikov ln 10 namestnikov; z manj ko 2000 prebivalci iz 16 odbornikov ln 10 namestnikov; i manj ko 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov; z manj ko 10.000 prebivalci iz 02 odbornikov in 32 namestnikov; z manj ko 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov ln 36 namestnikov; z manj ko 10.000 prebivalci |z 40 odbornikov ln 40 namestnikov; s 40000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov In 48 namestnikov.
Kandidatne liste. Občinske odbornike Je voliti po obv;. listah. Zato morajo itranke, ki se pot. ''jo pri volitvah, do 'določenega roka pn iti županu kandidatno listo. Kandidatu iste sc morajo vpi-iati na uradno fzdanci,: z županovim podpisom, datumom ln .. vidnim pečatom opremljenem tiskanem r/eu, ki ga Je Bobiti pri županu.
Volišča ne smejo bili v gostilnah ln tiymah. Ženske morajo imeti volišče, lo-leno od mošl jga-
Volilna dolžnost. Vsakdo, ki Ima po Um volilnem r du pravico voliti, Je dol-|an priti na volišče in oddati uradno gla-povnlco. Kdor se tej dolžnosti brez opravl-Icnega razloga odtegne, se kaznuje z globo tO lo 200 kron. Opravičujejo pa volilca sle-tteči razlogi: bolezen ali oslabelost, uradne ali sicer neodložljive stanovske dolžnosti, potovanje izven Slovenije, prometne Eli druge nepremagljivo okoliščine. — Poleg tega niso podvrženi volilni dolžnosti redovniki in redovnice,
Nadaljnje važne določbe volilnega re-8a so še:
Volilni Imeniki. V občinah z lastnim Itatutom mora mestni magistrat dati tako prvotno razgrnjene, kakor tudi popravljene volilno Imenike pravočasno ln v za-Bostnem številu razmnožiti in Jih na za-htevanje od začetka reklamacijskega roka, ©zfroma od razglasitve volitve, Izročiti vsakomur proti povračilu napravnlh stro-ikov, ki odpadejo na vsak Izvod zahtevanih Imenikov. V ostalih občinah je vsakemu volilcu prepuščeno, da v uradnem prostoru ob navadnih uradnih urah, najmanj pa vsak dan od 0. do 12. ure ln v občinah B vsaj 2000 prebivalci tudi šc od 15. do 18. ure, v dobi, določeni za razgrnitev volilnih Imenikov, prepiše te Imenike. Občina mora v ta namen napraviti vsaj tri poverjene prepise volilnih Imenikov, in siccr mora vsekakor vsaka politična stranka, le dejansko obstoječa v občini, imeti priliko, dn ga prepiše.
Volilni razglas- Volitev se mora vsaj •tiri tetine prej vsem osebam, ki imajo pravico voliti, dali na znanje, ln sicer na sle-21
deči način: V občinah z lastnim Statutom na občinski deski ln v »Uradnem listu«, v ostalih občinah pa na občinski deski in
z oklicom na nedeljo po glavni službi božji pred župnimi cerkvami.
Volilne izkaznice ln glasovnice. Vsem volilnim upravičencem je vsaj osem dni pred volitvijo proti dostavnici vročiti volilne izkaznice in glasovnice.' Volilne listine, ki sc ne dado dostaviti, je shraniti pri županu (mestnem magistratu) in izročiti le volilnemu upravičencu ali izkazanemu zastopniku. Ako je istovetnost volilnega upravičenca ali njegovega zastopnika dvomljiva, se mora izkazati po listinah ali znanih pričah. Tudi je volilne upravičence pri razglasitvi volitve opozoriti do to, da lahko pridejo osebno k občini po svoje volilne listine, ako bi jih ne bili prejeli iz kakršnegakoli vzroka najkesneje 48 ur pred volitvijo. — Volilna izkaznica mora obsezati tekoče številke volilnega Imenika, natančno označbo (imo in priimek) volilnega upravičenca, kakor tudi volišče iu dan volitve, uro nje začetka in zaključka. Tudi je na izkaznici izrečno pripomniti, da se smejo pri volitvi uporabljati le uradno izdane in z uradnim pečatom označene glasovnice. Namesto izgubljenih ali nerabnih izkaznic ali glasovnic mora izdati župan (mestni magistrat) duplikat izkaznice, oziroma drugo glasovnico vsakemu volilnemu upravičencu, ki to zahteva. Duplikat izkaznice so mora označiti za takega, izdajo dupli-kata pa Jc zabeležiti v volilnem imeniku. Volilni upravičenci, ki so izkažejo z volilno izkaznico, dobe proti odškodnini tudi pri političnem oblastvu, omenjenem v § 9., odstavku 5., uradne glasovnice s pečatom tega oblastva Namesto izgbljenih ali nerabnih glasovnic mora izročiti predsednik volilne komisije na dan volitve volilnim upravičencem na njih zahtevo drugo glasovnico,
O naših vojnih ujetnfrih.
Poslanec dr. Hohnjec je pretekli mesec stavil na našo vlado Interpelacijo o položaju in številu jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Italiji ln Rusiji. Od vojnega ministra je dobil naslednji odgovor:
I.	V I tali j i je še:
1)	300 Jugoslovanskih ujetnikov, ki bodo prlSli lz Bara v Dubrovnik okoli 1. junija t- 1.
2)	119 ujetnikov rekonvalescentov, ki bodo poslani v domovino, ko ozdravijo.
3)	10 Jugoslovanskih ujetnikov v Pa-lermu, ki so dali Izjave, da sc nc vrnejo več v domovino.
Torej skupno Je še 429 ujetnikov, od katerih se jih 10 noče vrniti, drugi pa so vrnejo skoro.
II.	Iz B u s i J e jc zadnji čas prišlo 2221 jugoslovanskih ujetnikov. Kar se tiče vprašanja, koliko jih je še v Rusiji, ni mogoče odgovoriti. Izvestno število Jugoslovanov Je ostalo v tistem delu Rusije, ki ga držijo boljševiki, od katerih je nemogoče dobiti poročila. DrugI so tako razkropljeni, da so o njih nič ne more do-znati. Za nabiranje naših državljanov sta
v Rusijo odposlani dve vojni odposlanstvi-V Južno Rusijo in v Vladivostok. Njuna naloga je, da takoj pošljeta nabrane ujet-niko v domovino. Vojni odposlanstvi te tudi izvršujeta, čeprav so velike težkoče.
Drugi sunek.
Jugoslovanski svobodomiselci s slo. venskimi liberalci in nad vse surovo »Domovino« r.a Čelu imajo vedno in povsod prvo skrb brezverstvu in svobodomiscl-stvu pomagali na noge. Ljudstvu je zat,> treba pristuditi Cerkev, ki je oznanjeval ka verskih resnic in božjih zapovedi, pri-studiti duhovnike, ki so nosilci verske n i-sli, mladino odtujiti veii in zamašiti usta duhovniku, ki ima dolžnost pridigovaii, da se inora vsak katoličan kakor pri vsakem svojem dejanju tudi v političnem delovanju in udcjslvovanju držati verskih načel in podpirati tiste struje, ki hočejo, da sc tudi v državni postav oda ji išola, zakon, razmerje Cerkve do države, svoboda verskega življenja itd.) mora uvelja viti Gospodova postava.
Naiprvo so prišli z brezversko šolo. Cerkev ima od Boga dano dolžnost in pravico, da vzgaja otroke. Svobodomisclci 6c s 6vojo brezversko politiko hočejo vtikati v pravice Cerkve in jih ji hočejo vzeti. Odtod tisti zloznani ljudskošolski načrt, ki ga je vrgel v svet bivši svobodomiselni naučni minister Marinkovič.
Sedaj so prišli z drugim sunkom, Dolžnost vsakega kristjana je, da vsa svoja dejanja, tudi politično delovanje in izvrševanje političnih dolžnosti in pravic (volitve) uravna po božjih postavah, V vesti ie dolžan poveriti sklepanje državnih postav takim možem, ki sc bodo pri tem ozirali na pravice sv. Cerkve in na božje postave. In kakor ima duhovnik dolžnost ljudi opominjati, da morajo svoja strogo zasebna dejanja spravili v sklad s postavo Gospodovo, ravno tako ima dolžnost in torej tudi pravico svoje vernike navajati, da morajo v svojem javnem in političnem življenju gledati na to, da se ne bodo kršila krščanska načela. Liberalci pa ravno tega nečejo, da bi duhovnik opozarjal vernike na njihove dolžnosti in da bi molčal, če svobodomiselci povsod delajo in izvršujejo naklepe zoper krščanstvo. Zato so rekli: duhovniku je treb.1 zamašiti usta in iz tega se je rodil tako-zvani »kancelparagraf«. To se pravi: mi svobodomiselci, ki nikdar nc gremo v cerkev in ki nimamo dosti ali nič vere, mi bomo določali, kaj bo duhovnik v cerkvi in sploh pri izvrševanju svoje dušno-pastirske službe govoril. Dosedaj je bile tako, da je bila to škofova stvar, kaj bo v cerkvi pridigovalo in kaj se ne bo, kakor je n. pr. stvar notranjega ministra, kako sc bo pri glavarstvu poslovalo in kakor je stvar finančnega ministra, kako bo davkarija upravljala svojo službo. Odslej pa naj glede cerkve ne bo več tako: Kancelparagraf, to se pravi: svobodomi-slec, ki o verskih vprašanjih nima pojma, ne škof, naj določa, kaj se v cerkvi ne sme govoriti. To je ravno tako, kot če bi rekel: šolska oblast naj daje predpise, kako
6e ne smejo hudourniki uravnavati in ljubljanski škof naj določa, kako naj se popravi železniški most iz Zemuna v Bel-grad. Svobodomiselna politika se boji resnice, ki jo oznanja Cerkev, zato se neupravičeno vtika v cerkvene zadeve.
Gospodom liberalcem pa povemo, da tudi s kancelparagrafom ne bodete zadržali našega duhovnika, da ne bi vedno in povsod kazal svojim vernikom poti skozi njihovo zasebno in javno življenje z ba-kljo krščanske resnice in nravnosti.
I. slovanski orlovski iafeor v Mariboru.
Prekmurski Slovenci se pripeljejo s posebnim vlakom v soboto popoldne, zvečer imajo svoje cerkvene slovesnosti v božjcpotni cekvi oo. frančiškanov v AW riboru. Prekmurce vodi njihov voditelj preč. g. župnik Klekl-
V Varaždinu se je osnoval krajevni pripravljalni odbor, ki bo poskrbel za udeležbo iz Hrv, Zagorja in Medjimurja; enaki odbori so se osnovali v Sarajevu, Osjeku, Splitu in po drugih hrvatskih mestih.
Posebni vlaki o priliki tabora bodo vozili v vseh smereh. Obratno ravnateljstvo južne železnice in ravnateljstvo drž. železnic sta pokazala največjo naklonjenost ln obljubila ustreči vsem željam udeležencev, zahtevala le pravočasnih prijav.
Koroški Slovenci na taboru v Mariboru, Izredno velika udeležba se nam javlja iz Koroške, lokalni pripravljalni odbor v Pliberku razvija najživahnejšo agitacijo in je že prvi teden razpečal 600 taborskih izkaznic. Korošci bodo imeli posebni vlak, ki vozi v nedeljo zgodaj zjutraj iz Sinča->esi.
Joso Miloševič, provincijal oo, frančiškanov konventualcev iz Crkvenice, se udeleži osebno mariborskega tabora; v njem je orlovska misel našla velikega prijatelja ter jo hoče po taboru širiti v Hrvatskem Primorju, kakor nam poroča v tvojem prijaznem pismu-
Ameriški in drugi inozemski listi pri-»bčujejo navdušene članke o orlovskem aboru. Vsa priglasila za udeležbo na orlovski tabor naj se vrše po župnih uradih.
Taborske izkaznice za orlovski tabor v Mariboru so se pričele razpošiljati. Žup-*ii uradi se prosijo, da zberejo čimprej« prijave ter jih pošljejo pripravljalnemu odboru, nakar se jim dopošljejo izkaznice.
Taborska pisarna osrednjega pripravljalnega odbora v Ljubljani posluje v Ljudskem domu, II. nadstropje. Uradne ure so od pol 8. do pol 11. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Predsedstvo je na razpolago med 3- in 4. uro popoldne. V taborskih zadevah se obračajte le na ta naslov.
Orli, Orlice, dijaki in organizirani delavci se prijavljajo pri svojih organizacijah oziroma skupinah, vsi drugi pa pri župnih uradih, kjer vplačajo taborske pristojbine (20 K), Izkaznica jim daje pravico do polovične vožnje in do skupnih prenočišč. Polovične vozne cene bodo za čas tabora po vseh progah državne in južne železnice,
0 gospodarskih in gospodinjskih tečajih.
(Franc Bore.)
Naš narod, zlasti naše priprosto ljudstvo je bilo v bivši Avstriji tako teptano, tako prezirano in zaničevano, da si še danes te pasje ponižnosti ne moremo razlagati in razumeti.
Naš kmet ni imel nikjer besede, zvenelo mu je na ušesa, kmet plačaj in molči. Šolstvo smo plačevali, načina poučevanja pa nismo smeli določevati, kakršen bi bil našim kmetijskim razmeram primeren.
Ljudsko-šo'ski pouk je bil skozi 30 let vedno isti, vsled česar ie naša ljudska izobrazba. zelo zaostajala,
Duhovščina si >e prizadevala, da je izven ljudskih šol, po krščansko-socijalnih društvih pospeševala splošno ljudsko izobrazbo. V gospodarskem napredku in gospodinjski izobrazbi pa smo zaostali. Nič ne olepšujmo in nič ne prikrivajmo, mi še veliko potrebujemo, da bomo zamogli svoje gospodarstvo racijonelno uravnati.
Ker ni upanja, da bi se naše šolstvo tako kmalu toliko preuredilo, nam je tembolj potreba Gospodarsko kmetijskih tečajev.
Gospodarski tečaji naj bodo teoretični, gospodinjski in živinorejski tečaji pa praktični.
Na gospodarskih tečajih naj bi bil pouk sledeči:
1.	O poljedelstvu, to je: a) O izrabi zemlje, da bo pridelek tem večji, bi O izberi in pripravljanju semenja, da ne bo vse v plevelu in sentijivo. Isto velja o drugih sadežih, c) O sadjarstvu in čebelarstvu, ker zlasti sadjarstvo bo še za naše gospodarje panoga, ki bo prinašala precejšen del dohodkov.
2.	O tramišlvu. zlasti z ozirom na Iz-boljšavanje mahovitih travnikov, na osuševanje močvirnatih travnikov, o pašnikih in pustinjah, kako jih izboljšati. O pravilni uporabi umetnih gnojil in o spoznavanju njih vrednosti kje se s pridom uporabljajo, itd. . J
3.	Tudi spoznavam« prava nai se udeležencem predava, zlasti o napovedi osebne dohodnine in drugih potrebnih predmetih, O spoznavanju raznih deželnih in državnih uradov.
4.	O gozdarstvu, kar je poleg naše živinoreje poglavitni vir dohodkov. Kako naj se izsekava, nanovo zasaja, kompleksi r gozdu, kjer zaostaja rast, naj se izčistijo ln nanovo zasadilo itd.
5.	Poučuje naj se stavbarstvo v podrobnostih, Ocenjevanje stavb, premičnin in zemljišč. Preračunavanje lesa po dnevnih cenah za prodajo in nakup itd.
Prirejali smo že po Sloveniji gospodinjske tečaje, kateri pa niso popolnoma zadostili namenu, ker so se vršili po 6 do 8 tednov in med tem časom nj mogoče popolnoma preprosto kmetsko dekle upeljatl toliko v dobro gospodinjstvo, da bi potem doma uredila gospodinjstvo po teh nauldh.
Tečaji naj trajajo po 4 mesece.
Na tečajih naj se poučuje« kuhanje, šivanje in likanje ozir. pranje. Največja važnost pa naj se polaga na vzgojno delo. Poučuje nai se tudi mlekarstvo, oerutninar-
stvo, zejenjadarstvo ln upora-ba sadja v go spodinjstvu.
Ustanovijo nai se po vseh okrajih tudi stalne gospodinjske šole, na katerih traja pouk vsaj dve leti.
Izobrazba naših gospodinj je nad vm važno delo. Če bodo naše matere imet« dobro gospodinjsko' izobrazbo, se bo vsi človeška družba v mišljenju in dejanju in premenila, ker prvo izobrazbo ljudstvi vcepljajo le matere otrokom. Če pa iste sat me nimajo prave izobrazbe, jo drugim nt morejo vcepiti. Tega pogrešamo in to nai tišči k tlom.
Glavni naš up pa bodi v prihodnjosU naša živinoreja, ker le od te bomo črpaU dohodke za najpotrebnejše izdatke, to p« le, če jo bomo pravilno gojili, odbirali ia redili.
Mnogok,e jim je živinoreja dosedaj la bolj postranska stvar in se zanjo- niso do* volj zanimali. To je pa vzrok ravno naš« nevednost o pravilni živinoreji, o pravilnem krmljenju in o potrebnem snaženju. Zatrt nam j« zelo potrebno prirejati praktični živinorejske tečaje po Sloveniji. Ti tečaji se prirejajo le v hlevih z več glav goveja živine in ki so vzorno urejeni. Tu se gol pravilna molža, snaženje živine in snaženj* hlevov, pravilno krmljenje in ob določenem času. Krmila so vsa odmerjena na porcije, mešana z klajnimi enotami. Z tehtanjem živine se tečajnikom dokazuje, da pri dvakratnem dnevnem krmljenju in na podlagi natančno odtehtane množine krmil (na podlagi katerih si potem živinorejec lahka zračuna, koliko raznih krmil potrebuje za lavo in leto) žival vendar bolje uspeva ot pa če ima cele dneve polne gare pre-prhnelega sena na razpolago in noben« snage in reda.
Na teh tečajih so tudi dnevna poučna predavanja o vsem, kar spada k napredni živinoreji, kar živinorejci neobhodno potrebujejo.
Posebno skrb pa se polaga na pravilna ravnanje z hlevskim gnojem, o pridobivanja gnojnice in pravilni njeni uporabi, ker ta je re» prava zakladnica vsakega kmetovalca.
V uspešnem in koristnem napredovat nju naše živinoreje nam je še nekaj neob« hodno potrebno in to so živinorejski inštruktorji, To so nekaki potovalni učitelji, ki bodo hodili iz hleva v hlev, popisovali lastnosti in oblike plemenske živine v knjigo Rodovnik, na podlagi katere bo vsaH čas možno Izdati natančne podatke o vsaki plemenski živini, koliko je težka, stara« oblike, mlečnost in nosečnost ozir. kedaj j« povrgla. Na podlagi teh podatkov se bo za pleme odblrala vedno le najboljša živina, mesarjem oddajala le manj koristna živina ter se tako zamenjavala z dobrim za slabo, kl se oddaja mesarju. Isto bo pri teletih, k| se bodo za rejo odločevali le od najboljših nilekaric.
Živinorejski inštruktor bo prijateljsko vplival pri živinorejcih na uredbo gnojišč in napravo dobrih gnojničnih jam na snago ▼ hlevih in svinjakih na snažnost živine in prešičev itd,
Vso pozornost bo tudi obračal na pre-šičerejo in konjerejo, ker zlasti zadnja se nam bo nekaj let zelo dobro izoUčala.
3»
Inštruktorji bodo živinorejcem oskrbovali potrebnih strojev, umetnih gnojil in močnih krmil. Plemenskih bikov in merjascev itd.
Živinorejske inštruktorje bo morala od lačetka plačevati vlada, ker kmet po svojem številu najbolj vzdržuje državo, največ dela in najmanj državo stane._
Iz tajništva JKZ.
Tajništvo SLS in JKZ je vsak dan med uradnimi urami na razpolago somišljenikom in zaupnikom- Uradne ure so od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne. Zaupniki, ki prihajajo v Ljubljano, naj se ogla-fajo tudi v tajništvu.
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Volilni zakon zelo hitro izdelujejo. Če $0 tako šlo kot sedaj, bodo volitve kmalu Razpisane.
j Ženska volilna pravica. Dr. Hohnjec Je v volivnem odboru predlagal, naj sc da jvolivna pravica tudi ženskam, a je njegov predlog našel le malo umevanja pri drugih strankah.
j Pokrajinska vlada v Ljubljani sc
zdi, še ne bo takoj preosnovana, ker hočejo liberalci, ki imajo sicer na štiri dele razbito stranko, kar tri najvažnejša samostojna poverjeništva, in vsa štiri nesamostojna- Liberalci bi torej imeli sedem poverjenikov, Ljudska slranka štiri. Res, čim slabša stranka, tem boljši apetit.
j Kapitalistična stranka. Liberalci so slino hudi na osrednjo zadrugo za izvoz, ki naj bi uredila ves uvoz in izvoz in preprečila verižnikom milijonske dobičke. Zato zahtevajo, da se odpravi ta zadruga In zopet dovoli svobodna trgovina, pri kameri bodo kapitalisti zopet spravljali milijone v nikoli site žepe.
j Kmetje, pozor! Poroča se, da se komunisti pripravljajo na novo bobro, ki bo menda hujša od prve. Komunisti so najhujši sovražniki kmetov. Zato pozor! Isto iVelja glede socialistične kmetsko-delav-»ke zveze 1
j Sodna obravnava proti Radiču, voditelju hrvatske seljačke stranke se bo zabela 21. t- m. Obtožnica mu očita veleiz-dajo,
NKODREŠENA DOMOVINA.
Vojaški upor v Trstu. Italijanskim vojakom v Trstu je bil dan ukaz, naj odrinejo v Albanijo, kjer se Lahom slabo godi. Vojaki so se uprli, udrli iz vojašnic ter napravili mal upor. Po ulicah je bilo kav-sanje in streljanje, več vojakov je ranjenih, nokaj jih umira; končno so upor zadušili.
ITALIJA.
Zopet brez vlade. Italija je hudo bol-,tn. Kruha ni, zaslužka ni, industrija počiva, kmetski tlafani se upirajo proti veleposestnikom, komunisti pa na ta ogenj nalagajo polena, da še bolj gori. Te dni so zopet povišali cono kruhu. Nastal je po Vsej državi tak vili ar, da jo odnesel vlado,
katero Je komaj ravno na novo skrpucal g. Nitti- Iščejo novega norca, ki bi imel veselje postati šofer gorečega italijanskega avtomobila.
Poraz v Albaniji. Italija je vedno škilila proti Albaniji, da bi jo dobila v svojo pest. Mesto Valono smatra že itak za svo-
f, .Albancem pa to ni všeč; zato so se upr-
in prodirajo z velikim uspehom proti Valoni, ki je tudi že v nevarnosti. Italijani so povsod tepeni. Sedaj obdolžujejo Jugoslovane in Grke, češ, da le-ti podpirajo Albance. Zato so poslali dolgo pritožno pismo v Belgrad. Albance vodi znani Es-sad paša, o katerem pa sedaj poročajo, da je bil le dni umorjen.
AVSTRIJA.
Socialistično gospodarstvo v občinskem svetu mesta Dunaj izkazuje ob računskem zaključku lanskega leta 700 milijonov primanjkljaja. Kakor se vidi, so socialisti izborni gospodarski talenti. Vlada je odstopila, ker se stranke več ne razumejo med seboj. Zdaj krpajo novo vlado. Velikanska demonstracija se je vršila na Dunaju proti Židom, ki pod pokroviteljstvom socialnih demokratov vedno predrzneje odirejo stradajoče Dunajčane,
ČEHOSLOVAŠKA.
Hndi spori s Poljaki. Čehi se kregajo s Poljaki glede tešinskega ozemlja, kot mi z Avstrijci glede Koroške. Prebivalstvo v Tešinu je večinoma poljsko. Vršilo bi se imeti glasovanje; ker pa je prišlo do krvavih rabuk že sedaj, je menda Pariz sklenil, da se glasovanje opusti, in da bo neka visoka oseba (nekateri mislijo na belgijskega kralja, drugi na papeža) presodila, kje naj teče meja.
NEMČIJA.
Volitve so izvršene- Vladni socialisti so bili hudo poraženi, ker je ljudstvo spoznalo, da ti ljudje veliko obetajo, ko pa
{iridejo na vlado, malo narede. Sedaj je judstvo poskusilo z neodvisnimi socialisti, ki so dosedaj samo zabavljali in obljubljali. Naj sedaj pokažejo svojo umetnost. Seveda jih ne veseli Bogvekaj in bi še nadalje radi ob strani stali in hujskali. Kakor pri nas! Katoliške stranke so pri volitvah nekoliko pridobile. Na Bavarskem je dobila ljudska stranka največ glasov, samostojna kmetska je popolnoma pogorela.
FRANCIJA.
Kmetska Zveza. V Parizu se je pred kratkim vršila skupščina zastopnikov francoske kmetske zveze, ki je sklenila resolucijo, v kateri zahteva: svobodo in gospodarsko zaščito poljedestva; vzpostavitev poljedeskih zbornic, preosnovo prometa; organizacije malega obrta in sredstva za obnovo; ureditev odnošajev poljedelskih delavcev in slug, ter točno opre-deljenje, kakšno socialno nalogo imajo v poljedelstvu žene. Kmetska zveza zahteva tudi, da vlada prepreči štrajke in da smejo služiti delavske organizacije samo splošnim stanovskim koristim,
Tedenske novice.
Politične.
p Razkol v slovenski socialni demo. kraciji je popoln- Komunisti gredo svojo pot in izdajajo svoj list »Rdeči prapor« dvakrat na teden. Socialisti bodo životarili a svoiim »Naprejem«. Narazen so si samo glede načina postopanja v političnem boju, Glede cilja, ki je komunizem, so vsi enaki,
p Norčevanje iz kmetov. Dunajski socialistični list »Arbeiterzeitung« je te dni na sledeči način napadel kmetski stan, da opisuje »okroglo« kmetsko ženo, ki je prišla v mesto po opravkih. Ti opravki obstoje v tem, aa je prinesla v hranilnico zopet par tisočakov. Ko je to opravila gre kajpada — pravi »Arbeiterzeitung« — najprej v cerkev. Ta jc pa čisto prazna in ker kmetica ne more sama s svojo pobožnostjo napolniti zijajoče praznine, hitro odide iz cerkve- Sedaj gre v bližnjo gostilno. Tu najde edinega gosta — cerkvenika prazne cerkve. Tu si privošči k domačemu suhemu mesu merico vina. Potem odide na ulico in si ogleduje ljudi in izložbe. Glasno se smeje ko vidi v izložbah visoke cene raznemu blagu — ti trapasti mestjani plačujejo za take capc, kakor je sedanja obleka in perilo, tak drag denar, dočim so njej isti mestjani nanesli polno hišo najfinejše obleke in dragolin za nekaj slabega krompirja in par perišč slabe moke in surovega: masla. Celo svoje zakonske prstane, ki so vsakemu sveti, so ji prinesli v zameno za krompir. Sam Bog mora kaznovati te ljudi. Tako se socialični list norčuje iz kmeta. Pri nas bo socialistična kmetskodelavska zveza, ki hoče po deželi begali poštene ljudi vse to utajila in bo rekla, da so socialisti največji prijatelji kmetskega ljudstva.
p Krščanska mednarodna zveza (inter-nacionala) z osrednjo pisarno sc bo ustanovila na pobudo papeža Benedikta XV. Vršijo se že priprave, da se skliče mednarodni katoliški kongres.
Domače novice.
d Regent pride v Ljubljano 26. junija.
d Politični katekizem. Ta izvrstna in poljudno pisana knjižica bi morala biti v rokah vsakega našega somišljenika. Podaja izčrpno pojasnilo o političnem položaju in političnih vprašanjih v Jugoslaviji. Poleg tega obravnava tudi še nekatere druge stvari, ki bi jih moral vsak državljan znati. Segajte pridno po knjižici. Naroča se pri tajništvu SLS, Jugosl- tiskarna, Ljubljana. Posamezni izvod s poštnino vred stane 6 kron, kdor naroči 20 izvodov, stane posamezen izvod s poštnino vred 5 kron; kdor vzame osebno 20 izvodov, stane izvod 4 krone 50 vin.
d »Ali se ženska res nima pravice vtikali v politiko?« Ta knjižica, ki obravnava posebno lista politična vprašanja, ki posegajo najgloblje v žensko mišljenje in življenje, je ravnokar izšla. Naroča se pri »Krekovi prosveti v Ljubljani« in stane 2 kroni, s poštnino 2 kroni 30 vin. Denar naj se vpošlje naprej. Pri skupnih naročilih od 10--50 izvodov je 10 odstotkov popusta, od 50 dalje 15 odstotkov. V nadrobni pro-
llaji sc dobiva tudi v Ničmanovi trgovin), '/saka Slovenka naj seže po tej knjižici!
d Novi kolki. Z dnem 16, junija 1920 pridejo v promet novi kolki in sicer po 2, 5, 10, 20, 30 40, 50 in 60 par in po 1, 2, 3 4, 5, 8, 10, 12, 16, 20, 24, 30, 40, 50 in 100 dinarjev, ki se prodajajo za dinarje ali za krone. Kolki, ki so sedaj v porabi, se z dnem 16- junija t, 1. razveljavijo in se za-morejo zamenjati od tega dneva dalje tekom 2 mesecev proti kolkom nove izdaje.
d Mnoga gasilna društva začenjajo gopet uveljavljati predvojno navado, da z veselicami gase žejo članov in drugih lju-dij, ki jih z veliko vnemo bobnajo skupaj. Pri tem vštulijo, če le mogoče, tudi ples v svoj program. S plesom.pa razvnemajo v najvišji meri ogenj najnizkotnejšo mesene sle v mladih ljudeh in postajajo na ta način izborni agitatorji za protiverski liberalizem in socialno demokracijo ali komunizem. Slovesno apeliramo na vse poštene slovenske ognjegasce: Nc zavajajte ljudstva v rajanje in ples! Za rajanje čas ni bil ziepa manj primeren, kakor je sedanji. In ples? Ako verujete v Boga ln neumrjočo dušo, potem čujte, kaj pravijo o plesu najboljši poznavalci človeške du-ie. — Sv. očetje imenujejo ples »pogubo hčera in žena, oslepljenje mož, žalost za angelje, veselje za hudiče. Oni pravijo, »da je ples pogubljenje za duše, podkopa-vanje vsakega poštenja, sramotna igra, javno izpostavljanje zločina na ogled, šola nečistosti, poraz lepe nravnosti in krma pregrehe, tempelj Venero (rimske boginjo nečistosti), zbirališče nesramnosti in bivališče vse nesnage.« Nikar ne zavijajte oči svetohlinsko, češ: »Nikar nc pretiravaj I Saj ni tako hudo!« — Prosim: Nedavno jc Imelo veselico ognjegasno društvo; pili so in rajali do 2. uro zjutraj! In naslednji večer jo prišla pod pretvezo, da pomijo posodo, mladina zopet skupaj in špekta-kel je trajal zopet vso noč do jutra. Pokažite mi mladeniča in dekleta, ki rada in mnogo plešeta, pa sla vkljub temu čista na duši in telesu! Graščino dam za vsakega, ki sc po močnem vinu ln plesu ne vrača domov slabši kot je odšel.
d Slovesnosti na Trški gori. Prihodnjo nedeljo, dno 20. t. m. bodo obhajali ha Trški gori pri Novem mestu 300 letnico sezidave tamošnje romarsko cerkve. Slovesnost se bo pričela že v soboto ob 6. uri (stari čas) s pridigo in litanij£yni. Nato bo spovedovalo več spovednikov. Drugi dan bo ob 6., 10. in ob 2. uri poppoldnc duhovno opravilo. Isti dan bo zunaj cerkve po slovesni sv. maši ženski tabor. Govorili bodo dr Natlačen in drugi. Isti dan bo tudi dekanijski shod III. reda sv. Frančiška.
d Rnjhenbnrg. Kakor vsako leto se bode vršila tudi letos ob obletnici posve-čenja Lurške cerkve velika slovesnost v obliki tridnevnice pod vodstvom čč. gg. misijonarjev od Sv. Jožefa nad Celjem. Začne se ta tridonevnica 30. junija zjutraj in se, konča 2. julija, na praznik' obiskovanja Device Marije.
(1 V dljr-.Ski zavod v Novem mestu sc sprejme več dolenjskih dijakov. Starši, ki želijo dati svoje otroke v ta zavod, naj se do 10. julija zglase pismeno ali osebno pri vodstvu zavoda v frančiškanskem samo-
stanu, kjer bodo tudi zvedeli pogoje sprejema.
d Letina v litijskem okraju. Lepo je obetala letos letina/ A zadnje dni preteklega tedna so viharji in nalivi napravili veliko škodo. Žita so polegla V Yeč krajih (Javorje, Polšnik) je pobila toča. Tudi trta ne obeta vsled obilnega deževja več tako dobro, kakor je pokazala sprva,
d Roparji so napadli 30, maja popoldan idrijsko pošto med Godovičem in Idrijo. Bilo jih je sedem, črnonamazanih, oboroženih s puškami. Poštni voz in potnike so zategnili v gozd, konje izpregli in pognali po gozdu, oropali vse poštne pošiljke, nato se potnikom lepo odkrili in jo ubrali v gozd. Ves čas ni nihče nobene besedice izpregovoril. Isto noč se je izvršil roparski napad pri ncker.i posestniku na Črnem vrhu nad Idrijo. Odnesli so 1800 lir ter perilo in obleko.
Gospodarska obvestila.
g Cene žitu ne bodo dosti padle, tako prorokujejo razni svetovni gospodarski strokovnjaki. To pa raditega, ker so pridelovalni stroški izredno visoki in ker ne bo še konkurence ruskega žila, ki js preje na-sičalo pol Evrope.
g Cene moki v Zagrebu. V Zagrebu stane najboljša vrsta moke 10 do 11 kron, koruzna mofta pa je po 6 kron kg.
g Proti dobri valuti. Naša valuta sc jc vsled smotrne politike prejšnje Protič-Koroščeve vlade znatno dvignila, tuja pada. Belgrajski trgovci, ki imajo še veliko blaga v zalogi, imajo največji interes na tem, da je naša valuta v primeri s tujo nizka. Zato so se sedaj združili, da bi visoko ceno tuje valute toliko časa vzdržali, da bi nakupičeno blago razprodali.
g Nov padec cen blago v £ngliji. Zadnje dni so zopet padle cene ameriškim in angleškim izdelkom. V Liverpolu je padla cena egiptovskemu bombažu (iz katerega sc dela blago za obleko). V Bostonu je padla cena ovčji volni za 10 do 20 odstotkov. Tudi notiranje kovin kaže tendenco navzdol. Cena obleki in obutalu so padle zopet za 30 odstotkov, konzum pa se kljub temu ni dvignil, ker pričakuje občinstvo, da padejo cene še nižje, kakor stojijo sedaj.
Valute: Dolarji 80—82, avstrijske krone 56—57, rublji 150—155, napoleondor 295—308, nemške marke 245—252, ru, munski leji 210—212, italijanske lire 450— 520, bolgarski levi 0—180, turške lire 0—345, angleški funti 0—360, čehoslova-škc krone 230— 240, sovereign 0—335.
g Omejitev klanja živine. Na predlog ministra za kmetijstvo dr. Veližarja Jan-koviča je sklenil ministrski svet, di sc v vsej Jugoslaviji prepove klanje živine dvakrat na teden. Ta odredba je potrebna, da sc varuje odgoja mlade živine.
g Izvoz starega fižola. Izdana je odredba, da se fižol lanskega leta dopusti v vsaki množini in sicer do konca leta proti carini izvažati.
g Vinogradniku Ker so sc že 25. maja prikazali na trtah prvi poletni trosi pe-ronospore, je treba vinograde čim prej mogoče v drugič poškropiti z modro ga-lico ali pa z Bosnapaslo. Okoli 10. junija
pričela bode peronospora najbržc v večji meri nastopati. Do tega časa naj bi bili vinogradi za gotovo v drugič poškropljeni. Z ozirom na deževno vreme, treba je .vzeti močnejšo, to je 2 %, raztopino,
g »Repatria« se imenuje družba z omejeno zavezo z osnovnim kapitalom 75.000 kron; namen ji je delovati na to, da se vrne vsa slovenska premična in nepremična lastnina, ki je sedaj v Avstriji.
g Popis vojnih posojil in njih žigosanje. Kakor poroča Akcijski odbor za vnovče-nje vojnih posojil, je sklenil finančni minister v Belgradu popisati in žigosati v najkrajšem času vsa v jugoslovanski lasti se nahajajoča vojna posojila bivše Avstroogr-ske monarhije. Posojila se bodo popisala; žigosala in vzela iz prometa, kakor to ukazuje mirovna pogodba.
g Zadruga trgovcev z moko in deželnimi pridelki za Slovenijo se je ustanovila' 1. t. m. v Ljubljani. Delokrog zadruge se razteza na trgovce te stroke v celi Sloveniji. Naloga zadruge je preskrbovati .svoje člane z moko in drugimi deželnimi prii delki.
g Kako je z dolgovi stare Avstrije?,
Avstrija je imela ob razsulu sledeče dolgove: vojna posojila 35 milijard, dolgovi pri avstroogrski banki (bankovci) 29 milijard in pol, posojila pri raznih drugih bankah 2 milijardi in pol, posojilo v Nemčiji 20 milijard, posojila v drugih državah poldruga milijarda, dolgovi pri vojnih dobaviteljih dobre tri milijarde; skupaj do malega 92 milijard. Od tega bo morala prevzeti Avstrija 60 milijard, Jugoslavija 11 milijard in pol, ostalo pa druge nasledstvene države.
g Svedre za kamnolome ln pile. Urad' za pospeševanjo obrti v Ljubljani razpolaga čez večjo množino starih pil kakor tudi jeklenih svedrov za kamnolomo in kladiva. Cena 6 do 8 K za kilogram. Inte-resenti-obrtniki naj se tako) obrnejo na ta urad.
g Čebelarska podružnica v Skofji Loki priredi v nedeljo, dno 20. t m. enodnevni prakJični čebelarski tečaj. Začetek ob 10. uri dopoldne (novi čas) v Skofji Loki v društvenem domu, popoldno pa pri čebelnjaku g. Okorna v Pungertu. Obenem so bo vršil tudi občni zbor podružnice. Vabijo se vsi čebelarji, —: Odbor.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, In jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka.
Me ure si 8. zialni do umito
Glej Snseral!
*jnakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja " * * (Dalje.|
Zopet se je razmaknil zastor in v sprejemno dvorano je vstopil dvorni mojster ter je fekcl:
Prišel je mestni sodnik iz Štajra in ho£e ».topiti pred vaše veličanstvo.«
Cesar Matija je živahno dal z roko zna-incnje, naj vstopi.
in sodnik Hendel je izza celih vrst su-ličarjev stopil v cesarsko dvorano. Še malo ga ni omamil blesk in sijaj cesarskega dvora. mirno in ponosno je stopil k prestolu, pr,; "nil je eno koleno, nato se je zopet posl okonci.
gospod Hendel,« je milostno izpre-gevoril cesar, >zclo me veseli, da vas vidim tukaj. l>-;c je včeraj pri minoritik vladal vzoren red.ti	_	,
Kako; grde ptice roparice so Turki z nemim strahom obračali svoje plešaste glave s kljukastimi nosovi proti ponosnemu, orjaškemu možu, ki je ograjen z žametastim, črnim plaščem stal pred cesarjem.
Najmilostljivejši cesar in gospod,« je odvrnil Hendel« »kar zadeva red, ni moglo drugače biti, ker jc ">j sin, stotnik, nadzoroval piostor.« S ponose/, se je ozrl na sina, ki mu je v pozdrav mahi ..1 z roko.
Cesar se je oi proti Turkom in jim zgovorno hvalil svo: ;a mogočnega podložni-lra, nadvse je slavil njegove meče, topove in drugo orožje, ki prihaja iz njegove tovarne. Zagotavljal jim je, da se bo Turkom slabo godilo, če bodo imeli opraviti z orožjem tega moža in z vojaki njegovega sina ... to da bi bila gotovo zelo huda, dolga, a za sultana končno izgubljena vojna.
Turki so do tal priklanjali svoja plešasta temena, niso upali izpregovoriti nobene besede več, samo šepetali in mrmrali ^o v arabskem jeziku tihe molitvice za cesaria in njegovo hišo.
Cesar je bil tega na vso moč vesel in se le zadovoljno oziral na kancelarja.
- Zdi se, gospodje Turki, da smo slišulj od vas vse, kar je treba,« je nadaljeval proti turšk;m odposlancem. »V milosti vas odpuščani. — Vi pa, dvorni zakladničar, nesite sultanove darove v našo zakladnico in jih dobro spravite, f
I uriti so padli na kolena, poljubili so cesarjeve čevlje in so nato vsi prevzeti Matijeve veličine, moči in modrosti zapustili sprejemno dvorano.
Ko jc cesar sredi svojega dvora videl, da sta pred njim samo še oba Hendelna, je nekoliko manj prijazno rekel sodniku:
»Hendel, vi ste pravzaprav prepozno prišli. — Morali bi bili priti semkaj skupaj s svojim sinom. — No, pa za danes naj bo, nočemo zaradi tega cepiti dlake!«
»Veličanstvo,« je smeje se odgovoril Hendel, ki ni bil prav nič v zadregi, > ob četrt ure. ki sem ga zamudil, so me bili pripravili luteranski Dunajčani, ker tako ljubijo vaše veličanstvo in so vam tako hvaležni. Nikdar ne bodo pozabili, da ste jim včeraj zopet odprli cerkev, ki jim je bila po krivici zaprta. Ko sem jahal semkaj na dvor, so me v celih trumah obdali, da nisem mogel naprej; prosili so 111 e, naj vam sporočim tisočero zahvalo: 14, maipik bo odslej zanaprej z zlatimi črkami zapisan v srcih luteranskih Dunajčanov.«
Gospod Hendel,« je nagubančil cesar svoie čelo, »lepa je hvaležnost, toda ne pozabite, da ie v Štajru več katoličanov, kakor ie na Dunaiu protestantov. Hočemo, da ste enako velikodušni v Štajru nasproti katoličanom, kakor smo mi na Dunaju nasproti protestantom.«
»Veličanstvo,« je odvrnil Hendel trdo in skoraj roHato. >ni res, da je pri nas več lca-o.'ičanov, kakor je tu na Dunaju protestanti?
»■Če pravim jaz, da jih je, potem jih jel« ie razsrjeno vstal cesar s prestola. »Ze zopetl Kdo pa ste vi, da kljubujete svojemu cesarju?«
»Meščan sem mesta, ki je vašemu veli čanstvu zvesto ud&no, ki je pripravljen slu žiti vašemu veličanstvu s krvjo, z zlatom in z železom, ki pa nikdar ne zakriva resnice, V Štajru jih je kakih 28 te katoliške sodrge. To sem rekel že včeraj.t
Pri teh besedah, ki so bile velika laž, je čutil pogled, s katerim ga je meril sin; toda govoril je naprej in je namenoma teptal resnico: »To je resnica, Nikdar ne lažem, kar imam v srcu, to povem v obraz vsakomur. Ne prinašam vašemu veličanstvu balzama iz Me-de, samo železo imam za vaše veličanstvo, toda tudi to železo, ko so je kopali, topili, čistili in kovali protestantje, naj dvigne svoj glas in naj zakliče; Popolno in vso prostost za luteranski Štajer; teh par rimskih kričačev pa naj pobere šila in kopita ter naj se spravi ltam drugam.«
Cesar je premišljevaje zamajal z glavo, rdeče, zeleno, beloT 6e jc bliskal florentinski demant na kroni. Ni-li to največji predrznež, kar jih je kdaj videla zemlja' Le s težavo je včeraj ušel kazni, danes pa, mesto da bi kar najhitreje popravil krivice, ki jih je v Štajru prizadel katoličanom, zahteva nove, nezaslišane predpravice. Ni ga bolj nesramnega človeka v vsej državi, kakor je ta Hcnuel, in vendar ima zlato, ima železo in ima takega sina, ki ima strelce. In z Amctom se nočemo bojevati fe nadaljnjih 18 let, nočemo. Toda sveta vera nam je nad vse, in nismo zato cesar, da smo služabnik svojega služabnika.
Take in enake misli so se križale in podile pod zlatim obročem cesarske krone, na kateri so bilo naslikane rimske vojske.
*Gospod sodnik iz Štajra,« je sedaj mirno in ponosno rekel katoliški vladar, čigar oko je preko Hendelna in njegovega sina ter ponosnih strelcev zrlo v nevidne daljave, v bodočnost habsburške države, »mesto kazni ste doslej prejeli milost za milostjo. Še nikdar nismo bili tako milostivi kakor včeraj. Vse cerkve v Štajru so v vaših rokah, včeraj smo vašim verskim bratom tu na Dunaju priznali cerkev. Ne dajem vam balzama iz Meke, da mi vračate kremene; priznal sem vam vse velike cerkve v Štajru, eno pa brezpogojno zahtevam za* katoličane in prepuščam vam, da jo sami izberete. Ne mislim večjih cerkva, marveč dajte jim kako man.šo, kakor so kapelica presv. Trojice, sv. Nikolaja in grajska cerkev I Odločite se tu pred svojim ccsarjem in dajte svojim someščanom mali dar, saj ste od nas prejeli prav cesarske darove, kakor jih še pred vami ni prejel nihče mojih pod-ložnikov.«
Hendel je videl usodepolne poglede cesarjeve, toda to ga ni motilo v sovraštvu, s katerim je bil zaprisegel pogin katoličanom.«
»Veličanstvo, čemu katoličanom v Štajru cerkev I Smešno bi bilo, če bi tem par rimskim kričačem na ljubo postavili le en oltar. Ta katoliška sodrga tega ne zasluži, tako malovredna je.«
Vsi dvorniki okoli cesaria so odreveneli. Cesarica na zlatem prestolu se je zdrsnila in je zaihtela. Dvorna doma se je grenko namrdnila in ji je podala robec, da si obriše solze, Toda cesar molči, zato molče vsi.
Črne kakor noč in smrt so bile Hendel-nove oči, postrani je gledal sedaj na strclce, sedaj zopet na sina. »Naj hodijo v Garsten —• lam je-še ena farška cerkev,« je zamrmral.
»Oče, imajo tudi žene, matere in sestre. So še drujJi katoličani v Štajru, tudi bolniki in slabotni, ki ne morejo več na dolgo pot, vmes so tudi taki, ki imajo majhne otroke, kakor na primer Zelerica.«
Hendel se je zdrznil, »Kaj, Zelerica!« Nato se je glasno znkrohotal. »Sedaj si srečno prijadral dc žensk in otrok, res, velika čast za junaka.«
»Je-li morda čast zatirati revne in slabotne? Oče, vi ste gotovo zadnji, ki bi si upal kaj takega trditi. Oče. vem za žensko, ki e dala lačnemu menihu kos kruha, in menih e rekel: »Mano sem okusil.« Ta ženska je bi a kalvinka — poznali ste jo — bila je moja lju-
ba matil Oče, dajte revežem manel V cerkvi ki jim jo boste dali, bodo za ' as molili, In B0J vas bo blagoslovil.«	s
»Seveda, preklinjali me bodo-» se je kro. hotal oče in je pahnil od sebe prosečo roko angela; noče, če bi se odprlo nebo in bi prikazal Krist in bi mu zaklical: prizantjl mojemu ljudstvu, bi se ne vdal in bi rekeli to je prevaral
»Tebe so preslepili, mene ne bodo nikoli, nikdar ne bo dobila ta zalega v Štajru svojs cerkve.«
Tedaj je rekel Henrik odločno in mirnoi »Dobili jo bodo. — Veličanstvo! Prosim, dajte mojim vrlim vojakom v Štajru lastna cerkev, ali pa dovolite, da jo zidam jaz.«
Z nasršenimi obrvmi in s pekočimi lici ji stal na desni prestola Hendelnov sin. Vse mu vre v prsih. Ako ne govori cesar — bo govoril on. S solzami v očeh ga je bila v Štajru prosila sveta deklica, naj ne pusti pohoditi njenih verskih bratov. Toda tudi sicer bi si postavil proti očetu, ki gre že predaleč v svojem sovraštvu. Ne, to ni človeško, lakots pustiti umirati ljudi, ki niso drugega zakrivili, kakor da Boga časte tako, kakor so ga čs> stili njihovi očetje. To hoče njegov oče, ki sam sedi pri polnih mizah. Katoličani morajo dobiti svojo cerkev..,
Zopet je rekel cesar: »Kapelica sv. Nikolaja je najmanjša v Štajru. Kaj se vam zdi?i Hendel je trdovratno odgovoril: »Veličanstvo, zahtevajte od mene mošejo za turške odposlance, pa jo bom sezidal. Toda
firokletim rimskim papežnikom ne dam no->cne ccrkve, ne dam niti kamena za cerkev tako gotovo, kakor gotovo tu stojim pred rimskim cesarjcm, kakor gotovo sem sodnik v Štajru.«
Tedaj pa je mladi stotnik odločno stopil korak naprej, tako da ie stal pred cesarjem na levici svojega očeja. Vsa dvorana je odmevala njegovega glasu, ko je govoril:
»Prosim, da mi odpustita veličanstvo in moj oče, ako vmes nekaj izpregovorim. Sem stotnik v Štajru in kot tak sedaj govorim. Moj oče govori o 28 katoličanih v Štajru. To je res, toda to so samo meščani. Toda mo| oče je na nekaj pozabil. Štajer ima tudi mnogo vojakov, in med temi je mnodo katoličanov. Tukaj na Dunaju imam 48 katoliških vojakov, v Štajru jih je najmanj še trikrat toliko. In to so, kar moram kot njihov stotnik — četudi lr.. teran — priznati, prav dobri vojaki. Tudi ti naj imajo in morajo imeti v Štajru svojo cerkev in svojega duhovnika. Za trdno sem_ sklenil, da jim dam oboje, to naj ve moj oče in tia| mi tega ne zameri.«
»Raj? Dvesto papeških vojakov? Ne!« se je zadri štajerski mogotec na svojega sina, ki ga je mirno in neustrašeno meril z očmi. »Kje je tistih 200 katoliških vojakov? Le imenu| mi jih. Ti —I Še 20 jih ni. Kar jih je, so ps strahopetni psi. Zapodi jih pročl«
»Gospod,« je vzkliknil Henrik, ki mu js iz oči svetil tako čist ogenj resnice, da je prea njim moral oče povesiti svoje oči, »vi govorit« zoper svoje srce in zoper svojo vest in moško poštenost, toda to je le na videz, vi me samo poizkušatel Li ne poznate teh vrlih štajerskih fantov? In vendar so se tako hrabro bili ia so za svoja junaštva želi že toliko hvale ia slave!«
Cesar si je počasi gladil svojo brado ia se je smehljal. Nevidna roka je držala tehtnico nad glavama očeta in sina, in ena telit-nična skledica je padala, v nji je ležalo sinovo srce. Cesarica je sklenila svoie nežne roke, ustnice so ji trepetale v molitvi za vrlega mladeniča, ki se je postavil v bran za njeno vero in za one, ki jo v Štajru spoznavajo, pa morajo trpeti preganjanje do smrti.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid. 6 dvoj-natih ali 2 veliki špccijalni steklenici 36 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? t" zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krogijicami. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrep-čujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. —' Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugea V. Feller, Stublca donja, Elza trg 16, Hrvatska.
Nov kozolec
(toplar) krit s cementno opeko se takoj proda. Podrobneje se Izve pri tvrdki Sohnelilor A Ve-rovSek, Ljubljana, Dunajska cesta.
Modna ln manulaktoma trgovina
Ivanka Praprotnik,
fl\>. folra cesta 30, LJubljana
priporoma ' »ii/.o izbiro bisija za možke in ženske obleke, platna, ov':!h<, satinaste odeje v različnih
raožke 4TUi-;e z odprtimi in navadnimi ovratniki, zelo trpeino bligo od 160 K dalje. — Moderne beie in pisane bluze po 140K, 160 K, ionski predpasniki, otroške oblekce, razno perilo domačega izdelka, nogavice, vse po jako nizkih cenah. Naročila «c izvršujejo ločno, rnzpoSilja se proli povzetju.
Izjava.
Jaz Ivan Ocepck, župan in posestnik v Volčjem potoku, preklicujem žalitve, katere sem dne 7. aprila 1920 izustil v gostilni Antona Vilfana na Je-žicl, o zasebnem obtožltelju, C. g. Ivanu Lavrenčiču, dekanu in častnemu kanoniku v Kamniku, zlasti, da je ovaduh ter da Je pristaše nasprotnih strank noter spravljal ter sem so nasprotno na podlagi pri razpravi dne 10. junija 1920 prečitane izjavo bivšoga vodja okraj- j nega glavarstva v Kamniku Francem barona Lazariniju prepričal, da jc g. zasebni obtožitelj v mnogoštevilnih slučajih interveniral pri okr. glavurstvu in to skozi vsa vojna leta, da se naj posebno družinski očetje kakor tudi potrebni sinovi oprosto vojaščine, ozir. naj se Jim dovoli dopuste in to popolnoma nepristransko ne oziraje so naj si bodo politični prijatelji ali nasprotniki. Moja obdolžitev, izustena pri razpravi dne 22. maja 1920 gledo pismene ovadbe obtožiteljeve na okrajno glavarstvo v Kamnik jo slovom izjave barona Lazarinijanaravnost izmišljena ter infamna, ker g. zasebni obtožitelj ni nikoli ne pismeno in nc ustmeno nikogar ovajal ter se tudi v privatnih in tajnih pogovorih z vodjo okrajnega glavarstva takih stvarij ni nikdar dotikal, kar Je sploh izključeno pri tako narodno čutečem možu, kakor jo g. kanonik Lavrenčič — ter te žalitve obžalujem, ker sem bil od ljudij napačno podučen. Nadalje so zavežem to izjavo na svojo stroške obelodaniti v „Slo-vencu" in »Domoljubu", plačati kot globo Jugoslovanski Matici 600 kron in trpeti vse pravdno stroške.
V Kamniku, dne 10. rožnika 1920.
Ivan Ocepek,
posestnik in župan v Volčjem potoku.
Hlapec
pošten, sa fapntitte, vešč vsakega kmetitiikega dela se Išče sa takoj. 8taro9t okrog 80 let Ponudbo na upravo „DomolJuba" pod štev. 2351.
Pnnrpčfl CD od 24- dec- >917 Jan.Dtbevec, kl j«
rUSJI C0U Ju alulil pri kolesarjih, dodeljen 20. lov-•kemu bataljonu. Zadnjikrat se je oglasil a tirolskega bojllča. Ako kdo njegovih tedaDjfb tovarišev kaj ve o njem, naj sporoči proti povrnitvi stroškov očetu Jan. Debevec, posestniku, Kamnik, poŠta Preserj« pri LJubljani.	2340
Izjava.
Jaz Ivan Ocepek preklicujem žalitve, katero sem dne 7. aprila izustil v Alcšovi gostilni na Ježici o živinorejski zvezi za kamniški politični okraj na Homcu zlasti, da so te na predlog načelnika zveze goljufalo za 100.000 K ter to žalitve obžalujem, ker nimam za svojo trditev nikakega dokaza in jo izvirala moja trditev samo iz napačnega razumevanja. Zavezujem se to izjavo na lastno stroške obelodaniti v .Domoljubu "in „Kmetijskeml istu", plačati kot globo »Jugoslovanski matici" BCO K, ter trpeti vse pravdne stroške.
V Kamniku, dne 10. rožnika 1920.
Ivan Ocepek,
posestni'.! Iu f.upnn v Volčjem potoku.
Skedenj
v dobrem stanja se proda. Jože! Babalk, Drav-; Ua »3.
Zdravilna sellšia, posebno kimel, pelin, lipovo in bezgovo cvetja, rncijan, gomllce, suha gob* 1.1, d. kupuje i vsaki množini podružnica
Štrukel in Horak
LJubljana, Kolodvorska ulica 15.
zastopa vse boljše parobrodne družbe ca po« to vanje v Ameriko, ter preskrbuje potrebna vozno listke. Nadalje posreduje kot new-Jorškt> notar za vse tiste, kl Imajo dobiti kako zava*-1 rovalnlno alt kakršnokoli drugo ttrjatev po svojcih v Ameriki. Vsa tozadevna pojasnila brezplačnoI	8279
ERJAVEC & TDRK trgovina z železnino
pri ,,ZLATI LOPATI" preje HammerschmSdl (HUhlelsen)

Ljubljana, Valvasorja« trg M. 7,
vseh vrst sprejme v očiščenje, barvanje ln moderniziranje Ela Stamberger, Dunajska cesta t.
i — nasproti Krltansk« (trkvi. —
Prvi ln edini slovenski zavarovalni zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, Dunajska cest* 17,
je ustanovila oddelek ra
življenska zavarovanja.
Sprejemat ▼ iivljenskem oddelka: zavarovanja na doživetje ln smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna ln ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V polarnem oddelku i zavarovanja vseh premakljivih ln nepremakljivih predmetov, kl s« poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah,
Podrulntca i CELJE, Breg, 33.
zavarovalnine in denarne poši-ljatve ter druge gospodarske in premoženjske zadeve urejuje
Gospodarska pisarna Dr. Cerne, Ljubljana,
Mihlošičsva 6 fLiiidsfta posojilntoe) teiof. 37 Za isSene krmo
priporočamo sledeča semena i grahoro Cisto ali pomešano z ovsem po K 4-20 kg., lečo ra krmo po K 4-60 kg., grah za krmo po K 3-20 kg., Sever * Komp., Ljubljana, \Volfova ulica 12.
Mlinska sita
vseh vrst (volnenih ne) nudi J. Dollnar, Svetje, Medvode.
Hiteti oiMli sveio iepote? HočalB imsti r 2hor baržun meti-do Kožo? Hočete soli pes,
Uporabljajte Fcllorjevo pravo Elza obrazno, kožo obvsrujofo pomado Občudovani bodete! Za-vidanl! 1 lonček 9— K. No. III. močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše Ulljnomlečno mtlo 16 K.
fločele imeti lEfje. zdrave fase?
Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za _	rast las doseže bujne
lase! Zaproči prhaj, pre-rano osivenje. Zabrant plešo 1 1 lonček 9 K No. III12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glava 8 K. šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v in 3 K.
Mučno tičs riia ecasa ?
Fellerjev pravi turlstov-skl obllž uDinkuja brez bolečin, hitro in zanesljivo t Nobenih kurjih očes več 1 Nobenih žuljev t Nobeno trdo kože! Mala ška- / tljica 4 K - v, velika škatlla C K — v.
Želite se iiaj? Fellerjeve Elza umijvalne pa-stilje (Kolonjska voda) 1 škatla "r— K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolnl črtnik zoper glavo- in zobobol 1 škatljlca 4 K — v.
Fellerjev Elza flutd 6 dvojnatlh ali 2 veliki steklenici špecijalnl 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej, Najfinejši Hega-puder Dr. Klu-ger bel, roza in rumen. 1 vel. škatlla 12 K. . Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Ovoj in poštnina posebej a najceneje. — Engen V. Feller, lekarnar, Stnblca Donja, Elzatrg št. 16, Hrvatska.
/Elsa_ Piaster
PrimeiaJ krmi Mastin
enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanju krmo ko seuporebljajonadomcstllna sredstva za krmila pa s« primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin, dletetično sredstvo, za živino, je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, a. Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za C mesecev za enega prašička ali vola.
Ako se Mastin pri vas v lekarnah ia trgovinah no dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 3050 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftomnzilo) uniči pri ljudeh in živini, garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje, Ne smrdi, ne mafe perilo. 1 lonček 8 kron. Fo pošti 12 kron 50 v.
Lekarna Trnkoczy
LJubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
Kajstarejša hraritaka na Slovenskem.
Kranjska hranilnica
v LJubljani — ustanovljena 1. 1820
obrestuje hranilne vloge s
3%.
Kranjska hranilnica je pupilarno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlado.
Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnice.
Cisti dohodek Kranjske hranilnice je — ne glede na to, kor se odkaže rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnlh naprav in podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslel v te svrhe odmenjenih zneskov Znata K 8.761.1153-37,
Lepo zdravo istrsko brinje
ima le v zalogi tvrdka Kmet & Komp, Ljublji«, Gospoivetska cesta Stev. 8.	'
Zveza lesnih domačih obrti vliiicj
prodaja razne izdelke
suhe robe
obode, režeta, rete, škafe, kosišča, grablje in fa Ker zbira zadruga imenovane izdelke od svojih članov, je blago solidno in po zelo zmerni cent
HFiii - pctig&ste sffiRfeg-stati
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkus. in splošno hvaljena sredstva kota proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miši 10 X, za ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, poseb. no močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec molje? 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mašil« proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uii pil živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilj 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in ns ze. lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K.
Pošilja po povzetju Zavod za elcsoorti M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
črno in sivo oddaja proti zameni za lepo pšenico Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska ccsta štev. 36.
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matt]a Podkrajšak brivec, LJubljana, Sv. Petra cesta 32.
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ivan Jelačfn, Linblfnna
Emonska cesla 2. 4793
UUbSKd POSOJILNICA
▼ Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ccsta št. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3
sn
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica sto]i pod neposrednim državnim nadzorstvom.
n
neJ
[zdaja konzorcij »Domoljuba«.	Odgovorni urednik Anton Sušnlk r Ljubljani	Tiska Jugoslovanska Udarna.