1LM Sochiobl. k. k. Hofbibliothek, Wien StovdJ sras. V Gorici, 31. avgustal876. Tedajj „SoLa" izhaja vsak Cetrrtek ia velja s poSto prejemana ali v Oorici na dom posiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznauilik in prav tako pri „j>o-slanicah" se placoje za navadno tristop- jno vrsto;_______________...........---------- 8 kr. dt st tiaka 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ » » n 2 „ Z»y«5» crkt po prostoru. Posamezne Stevilke se dobivajt f 10 soldor ˇ Gorici v tobakaraiei r go* sposki ulici Mizo „treh kron". — ˇ Trstu v tobakaraiei „Via dell* «a-serma 60". NaroSnina in dopisi naj se blago-voljno posiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi, se ne vra5ajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugira neprn-moznira se narocninazniza, akosi ogla* se pri urcdni&tvu. (jlasilo slwenskega polit#nega dnistva gorifikega m bramlio narodnih pravic. 0 situvaciji na slovanskem jugu. V Gorici, 81. avpsta. ' Mej tern ko so ustavoverni in drugi turkofilni listi po svetu trobili, da je Srbija popolnoma vniceua in potlacena in da knez Milan prosi za mir, katerega mu bode Tnrcya dovolila le proti temu, da pla^a ve-liko vojskino odikodovanje, da sopet odpre srbske trdnjave Turkom, sam pa ponizno prosi odpusftanja vsegamogocuega sultana, je Cernajev na 6elu hrabre srbske vojske pri Aleksincu Turke premagal in polkovnik Horvatovifi jini je celd prisel za lube t, tako sicer, da so Turei zgubili blizo 20.000 snog* ter se v divjem begu pomaknili sopet nazaj za srbsko mejo in danes dosla je celo vest, da so Srbi Turke na raeji sopet zapodili do Nisa. To je torej vse kaj druzega, nego proSnja m mir, nego podatje na milosfc in nemilost in naii turkofili morajo danes sami pri* znati, da so se prezgodaj norca delali iz Brbov. Tudi to, kar ti listi pisejo o mini, je vse Ccn-Sarija: Srbija sprejela je od Anglezke in drtigih ve-Jesil ponujano ji posredovanje, pri tem pa se nij za-ve/ala se, da bode sprejela kake sramotne pogojc; in knez Nikita ceW nic no6e vedeti o miru, Srbija in Crnagora bosti posebno zdaj po slavnih zmagah zah-tevali to, kar sti zahtevali pred vojsko, da jima nam-reL izrocl Turtpa Bosno in Hereofevino §amo v ad-miuistracijo s tern, da ostaneti obe deleli pod turiko suvereniteto, kakor je bila v prejinjih casih Srbska. Prijateljsko posredovanje AngleSke mora se torej vrteti okolp tega prasanja, Le koce imeti kaj uspeha. Srbija in 6rnogora pa vesti prav dobro, da imati za soboj severnega strica in ruski narod, katerega ne vstrasijo kramarske, anglezke intrige. Danes torej stoje red jako ugodno za jugoslo-vansko rec in skoro gotovo je, da se bode jutrovo pitanje tako reSilo, kakor smo mi prorokavali od pr-vega zacetka. Turcin ne bode ve6 absolutno gospo-daril Cez slovanske dezele na Balkanu. Ali to se nij dognano, le se bo to zgodilo brez veitke evropske vojske. Kakor reCi (zdaj stoj6 in ce bosti Srbija in USIEK. Prvemu junaku na jugoslovanskem boji§Lu, ko je glavno Ejub-pa§evo vojsko na desnem bregu Morave popolnoma premagal. Oastjo i slavo obsejana glava Edino le iz bratovske ljubezni Hazbiti sku§a rauk obroC zelezni; Na-nj brat mu vklenjen v skleccj krvi plava. Jekleni me6 i lirabra mu postava, Azjatskej zveri blisk ie v burji jezni, Juna§ko treSdi v znamnjc, da zav6? ni Enikej pesti, kojo v«ga Slava. Verig na prvi mah seer nij §e konca, IDr^eini vrag ti zmer §e v prifio solnca tietvrti mater, deda, hger i sina! A krst zaupa v bozjo moc i sre^o, Slovauov glavni me6, da cast sloveSo Ter vmec d4 slovanska domovtna. J. TRNOGORSKI. Ornogora odslej Se zmagovalni, bo skoro gotovo ostalo pri principu neintervencije in se bode morda vsa Strena razmotala brez strafianskc evropske vojske. Vse dru-gaie pa bi bilo, ko bi Turci zdaj iz Srbija zagnani, sopet prodrli v Srbijo; v tem slutfaju tirja prava po-litika ruska intervencijo, katera bi znala preje sle-diti dogodkom, nego mislijo evropski diplomat!, kajti podjarmljenje Srbske bilobiza Rusko drug Sebastopol. — uasi pa so se spremenili; Ruska je v 20 letih vtrdila se in napredovala na tak na6in, da se nijma bati ve6 druzega Sel)astopola; tudi seje polithmi po-lo^aj od tistega fiasa spremenil popolnoma in danes po pravici suielo ponosno ruski „Golos" govori Evropi, da je eel ruski narod udeleien v boju za jugoslovan-sko svobodo ter da se ne boji Rusija vojske, na ka-tero je popolnoma pripravljena. Taka je danes situvacija, katero ho^ejo ustavoverni in madjarski listi tajiti, zarivaje se % glavo v pesek, kakor pti6 ^truc. Mi avstnjski Slovani zmorom zvesti liabsbursJri dinastiji in ^elefii, dabiAvstrijavtem praSanji stala na strain moCne Rusije in ne slabih A-zijatov, veselili smo se iz srea srbskih zmag, kakor dabi bile nase lastne; mi cestitamo iz srea bratom Srbom in ^e-limo da bi se Srbija in splobjugoslovanskibratjedrzali gesla: „sad ili nikadl" Ljubljajiski Slovenci fiestitali so po slavnej zmagi genevalu Gernajovu in ministru UistiC-u v imimu vseb, tudi nas goriskih Slovencev; mLodobrujemo ta korak, kakor ga gotovo odobruje ves narod. Jugoslovansko bojisie. Sest dnij zaporedoma trajalo je bojevanje, katero se je pricelo 19. t. m. mej Turci in Serbi pod Aleksincem na levera bregu in na vzhodni strani Alek-siuca na desnem bregu bulgarske Morave. Na levem bregu posrefiilo se je Turkom pod poveljstvom Saib pa§e vzeti Serbom Supovactik meje in se dobro za-sancati, a cez TeSico naprej na Aieksinac nij jim bilo mogoce dalje napredovati kijubu vsakdanjim hudim ANA MARIJA. (Povest iz 1. 1616, posl. Fr. Zakrajski). (Konec.) Navadno se misli, da je radovednost le ifeuskam prirojena. To nij res. Tudi mozje se brigajo mno-gokrat le zato, po center bi §e pra§ati ne smeli. Kar bi jim pa bilo prav za prav znati, za to se ne brigajo prav dosta. J kolikokrat ne izvedd radoved-nezi ravno to, kar jim je najmanj prijetnol Tako ne sraemo zameriti tudi Turkovicu, da je hlepel poznati ime in osodo za-nj toliko zanimive gospe. Nij <5uda, toraj, ako se je bil uze vedkrat odloeii prepricati se o vsem. A vselej se je znal temu ubranoti. Vendar zdaj sklene za trdno, uporabiti ugodno prilika. — nPri mojej juna§kej sreCil" — pravi TurkoviS —npovejte mi, kdo je ta angelj?" „Aj lepi mi pri-jatelj i rojak!a— odvrne Rada — „ali mi ne morete povedati, kdo da sedi tarn gori, i solnce neti?tt „Lep odgovor na moje kratko uprasanje. Ali za-res ne veste?" „V istini ne vem" — de Rada. Po-tem pogodrnja: „Te2ko mi je lagatil" „Zvamimj nic opraviti, kakor vidim" potozl Turkovi6, ter odide nofi-ne straze pregledovat in vredovat. Drugi dan, koj ko se za2oe svitati, obleCe se gospa pa da naznaniti poveljniku, da Mi i njim govoriti. Cesar je Turko-vic" davno iskal, piiponudilo se mu je zdaj samo. Nij se dolgo mudil. — Komaj vstopivsega dama prijazno pozdravi: »Lepa hvala Vam, gospod, da ste me tako dvorljivo sprejeli. Duh se mi je nekaj umiril, i telo okrepfalo." Turkovic" se prikloni: „Ako sem za Vas kaj do-brega uCinil, veseli me, kakor bilo za me storjeno. Zmeraj je bil moj ponos, ako sem mogel damam v- navalom. Junafeko odbili bo Serbi vsak naval in pro-uzrofiili ljutim Turainom velike izgube. Na desnem bregu pak je bil Ejub pafia proderl do ozrenske planine. Serbi spoznavgi, da Le bi bill tukaj prema-gani, bi moial tudi Aieksinac pasti, postavili so se Ejub pasl se vso silo v bran, vzelisomu Sv. Stefanski samostan in ga pognali ob Moravi v divji beg do Katun a blizo turSkemeje. Tukajinaserbska ztnaga bilaje sijajna, kajti Turci Stejejo mertvih in ranjenih na tisufie in izgu-bill so ves svoj provijant in mnogo municUo. Najvee prl-pomogel je pakkslavni pobjedi (zmagi) obrist Horva-tovic, kateri je 6ez Knja^evac, TreBibabo in Dervont po istem potu, katerega je popreje bodila turSka voj-ska, pri§el Ejub paSi m herbet. Le veliki utrujei»>-sti serbske vojske vsled icitdnevnega bojevanja iraa se Ejub pa^a zahvaliti, da ga nijso Serbi ie dalje cez Katun zapodili in mu Se mnogo vec© izgube prizadja-ali ga celo unittli. Turkofilski listi pisali so, da je po-mikanje Horvatovi6-evo cez KnjaSovae in Dervent jako prederzno in nevarno, ker stoji v Zajdarju vojika Osroan pa§e, katera bi znala udariti za Horvatovicom in ga za herbtom zagrabiti. Nevarnosti za Horvatovica nij nikdo uvidel razun njih, kajti pri Kajcarju fltal je zo-pet LeSjanin se svojo hrabro vojsko, in ko bi se bil Osman pa§a proti jugu obernil, bi bile tudi LeSjanl-nova vojska za njim udarila in ga na u naCin mej dva ognja pripravila, kar bi bilo za Osman paSo gotovo osodepolno. Dne 26. t. m. poprijeli so Serbi zopet ofenzivo proti Ejub paSi in vzeli Turkom S tan-ce in jih zagnali proti Radujevcu. Dosla poroCila pripiovedujejo, da se bojevanje nadaljuje mej Radujevcem inKatunom ter da Horvatovifi zopet operira cez Sv. A-rangjel za herbtom Turcmov. Nij dvofflbe, da bode moral Ejub paia §e dalje umakniti se Cez mejo na turska tla, potem postane pa tudi poMaj Saib paSe pri Supovcu kriticen in umakniti se bode moral tudi on cez mejo na turSkatla, temvedko jebaje Lazar Antid, brat Colak Antic-a, proderl 5ez Jankovo Kli-zuro (prehod) na TurSko in utegne v kratkem zalestl Saib pa§i za herbet. DerviS paSa, kateri j$ poveljeval Turkom v Sje-nici naproti Serbom pod Colak AntiCem, odpotoval je trezati sCim. Nikdar pa nijsem tega tako globokd obdutil, kakor ravno danes." nVa§a postrezljivost presega res vse moje priea-kovanje," refie dama. sCudim se torej po vsej pravici va§ej dvorljivosti, ker sem vam §e ptujka.B MRes je sicer, da vas, zlabtna gospa, Se ne znam, ali vasa o-soda mi tako zeld sega v sree, da..." To rekSi priti-sne njeno belo roko k ustnicam. „Vendar edino to 2elimtf — nadaljuje junak — „da se z vami seznanim. Nikdar vas ne bodem pozabil. Ce tudi zapustite to tvrdnjavo, moj duh pojde z vami, kamorkoli namera-vate. ^ivenja mojega ne bom cenil kar niiS vec\ ke-dar ne bode vas veS tukaj. Ne zameiite, da sem se predrznol, tako govoriti. Verjemite, nijsem se §e na-vadil, ob6utkom stati v bran." „Cudne so Vase besede," pristavi dama." Pri-voSCite si miru zastran mene, uboge nesreCnice.8— „Ravno to me vznemirja" — zagotovlja Turko-vid. „Mika me, osreciti Vas, kakor je spodobno. Ali bi mi pa ne smeli povedati, kaj vas je v tolike skrbi i zadrege pripraviio?" „Ali je pot v Varazdin kaj varna?" upraSa ga na to dama bolj resno, kakor bi Jurja ne bila razu-mela, — sFrankopanova krdela cakajo ondot." flTedaj je pomeniB zamrmra gospa komaj slisjjivo. nDokler Vas branim jaza — povdarja Turkovid — „nij se Vam niCesar bati. Moj posel bode to!" „Ne bojimsel" oglasise 2enska nekaj vec" srCno. — wSamo, da zaklad, ki gaimam pri sebi ne bi pri-gel tolovajem v roke, prosim, dovolite mi nekaj svo-jih brabrih konjikov:u „La Vas v smrtl" — vsklikne Turkovic ognje-vito, „Samo in edino za Vas hocem zweti in umre-ti/ To izrekSi se spusti pred njo na koleno, ifrajsetirai batalijoni Muktar pasi na pomoc, iw Hercegovino ampak v Aibanijo, kjer prevzeme Ovno poveljstvo mesto pobitega Mahmnd pa§e. — ^Utaei zapustili so Bjclino brez bojain umaknili se na Tuzlo pobivSi vse kristijane v Bjelini. To je nze ncStevilni grozovit cin turskih barbarov, in vendar velesile Se vedno mirno gledajo taka kruta, za-pocetja. Ha jugo-vzhodni strani iVnogore vzdignilo se presli teden nad 5000 Turkov iz Gusinjske okolice in okolisca plavega jezera ier jo mahali za potokom PeruCico, da bi tod cez Kufki Kom uderli v Cemogo-to, a §e o pravem casu zabranil jim je prehod vaso-jevicki vojvoda na celu hrabrih Cernogorcev ter jih zayodil proti plavemn jezeru vzemsi Turkom sotesko, skoz katero tece Teka Lim, in pobr&i mnogo sovra^-nikov. — Veliki d*d eernogorske vojske nabaja se sedaj v Danilovem gradu na Cernogorskcm v oblizji juznega Ceruogorskega bojiSea, ker nameravajo Turei tukaj se jedeukrat z Se veejo nioejo, baje s 110.000 mo2mi, na tferaogoro udariti, a nadejamo se, da jim to ravno tako izpodleti, kakor do sedaj, ter da Cemogorci Turke po svojej navadi zopet potolcejo Naravno je vsled toga, da nij vee mnogo eernogorske vojske T Hercegovini, in nij se cuditi, fie se sedaj po-roca o Muktar pasi, da so uekateri batalijoni njegovi pod Mustaj paso iz Trebinja in pet bataljonov iz Stol-ca pod Djeladin paSo zavzeli Popovo polje. Sicer so se jim ustasi v bran postavili a videcr, da so Turoi iz Trebinja Se Stiri bataljone in stiri topove na po-11106 dobili, umaknili so se. Turci pozgali so ob tej priliki vse vasi poleg avstrijske meje in se avstrijsko raejo prestopili pri Osojniku nad Baguzo. — Muo-go se je govorilo 0 tern, da lrndo hrabri M i r i d i t i zajeduo s Turci bojevali se proti ('ernogorcem, a danes je uiegotovo, daMiriditi ostanejo popolnem nentralni; mi pak se nadejamo, da se bodo celo boja proti Turci-110m udelezili, kakor Intro zmagajo se jedeukrat Cer-nogorci v Albanijinad Turci. Doljakova slavnost v Solkanu. 21. t. m. je bila v Solkanu v Iepo okincani, krasni in prostorni Bupnikovi dvorani slavnost, katero je napravila solkanska titalnica s pomocjo pevske-ga drustva „Slavecu na cast in spoiniti ranjcega Ma-tije Doljaka, po GoriSkem in tiidi dnigod obceznane-ga rodoljuba. Akoprain je v cetrtek popoludne lilo, kakor iz Skafa, zbralo se je bilo v Solkanu par sto gostov rodoljubov iz raznih tudi daljnih slovenskih krajev, namre<5 iz trzaSke okolice nekoliko mozakov v narodni obleki, iz Ljubljaue encga sokolovca, iz Yi-pavskega, iz Erasa, iz Tolminskega in iz goriske okolice, mej temi zapazili smo jako odlicne goste; dez. gtavarja, predsednika Biccabona, nekatere slov. po-slance in §e precejsno steviio duhovnov, mnogo kras-nega spola iz mesta in iz Solkaua. Slavcevih pev-cev bilo je okolo 70. — Ker je bilo jako slabo vre-me za^ela je slavnost namesto ob 5. se le ob 7. uri zvecer. Velika mocco razsvctljena dvorana napolnje-na z gosti in domacim ljudstvom skupaj cez 300 je na vsacega napravila vtis resne slovesnosti; na lepo okincanem odru stala je prav v sredi veiika oljnata podoba ranjkega zakrita in okincana z mnogimi na-rodnimi zastavami, napisi in cveticami s kratka vse bilo je prav okusno napravljeno. Tocno ob 7 uri stopi predsednik solkanske ci-talnice, g. Tomaz Jug na Oder in aagovori zbrane goste in domacine blizo tako-le: Slavna gospoda— Zdaj se odpro duri, iFrankopan, zdrago skatlo V rokab, ustopi nenadoma v sobo. „S cigavim dovoljenjem ste prisli sem?a uprasa Turkovic nepricakovanega dohodnika, mere ga od nog do glave. „Dovolil mi je, kdor me je zavezal s to 2enskoK odgovori Frankopan se srpim pogledom. „ Ali s cigavim dovoljenjem klefiite pa vi pred to zensko? Kdo vas je pooblastil, da jo s priliznjenimi besedami slepite?" sTiho! Ne zabite, da ste moj jetnik," odvme Turko-vid. Frankcpan se pa ne zmeni za-nj; ampak damo Koj ogovori: MNesramnica! Tedaj zopet na ecakem mestu, kjer sebe i zvestobo, ki si mi jo pred Bogom zaprisegla, brezobzirao lomi§inoskinnja§? Ana! Sram me je, da sem kedaj s teboj ^ivel, sram, da sem ti bil sopmg." ^Da!tt — odgovori Ana — „bila sem tvoja ze-na, i ljubila sem te vdano. Nevsmiljeno si me pab-nol od sebe. Zapustila sem te, da se povrnem na dom k dragim mi stariSem. A ljubezen, kije plame-nelaza-tevmojihprsih, je sedaj vgasnola. Ana Marija hCi grofii Erdoy-a, nij ve6 tvoja soproga v srci, ki je za-te umrlo, ampak le po zakonu, na Yidez, pred sve-tom. Ogibaj se me, kajti nesrefia me je zvezala s teboj zoper mojo voljo. Moja du§a je Sista, i kar se ti dozdeva teSka krivica, jele prazen sum, kojegaza- „Se ve daltt — odvrne Frankopan z nezakritim zasmebom. nTo je stara tvoja navada. S tacfmi fcyantami zagrmjaS svoje pregrehe. JToeem te veg vi- cestiti mozje slovenski! Vie teLe dvajseti mesec, od kar poCiva gospod Matija Doljak, nepozabljivi predsednik uase narodne fitalnice, dezelni poslanec in nd druzih drustev v temnem krilu bladne zemlje. Koj tistega dne po ojegovem. pogrebu zbudiedea njegovih najzvestej^ih prijateljev, raj. gospod Dr. Lav-rid (zemlja mn bodi bihka) prelepo misel, naj bi se napravilo rajncemu Matiju primeren spominek. Cital-nieni odbor se je hitro in z veseljem oklenil te lepe misli, ter je sklenil nabirati v ta blag namen prosto-voljne doneske. Xaprosil je zavoljo tega g. Dr. Lav-rita v Tominu, g. Franceta Ferfilo i Jnsta Yngo v Goriski okolici, g. Joz. Faganela in Ferd- Perocija v Vipavski dolini in g. Yink. Zego na Krasn naj bi blagovolili biti povemiki v omenjenih krajih, kar so tudi radostno sprejeli. V kratkem casu so napro-5eni g. poverniki toliko denarja nabrali, da citalniL-nemu odborn ni bilo vet- te2avno se pogajati z mla-dim a nadepolnim slikarjem g. Grileem za napravo spodobne slike rajnega g. Doljaka; kajti skupili so vsega denarja okoli 1B5 gld., za kar se jim pa prav srcno zahvalnjem v imenu celega odbora za njih po-zertovalni tn«l, kakor tudi zahvalujem se prav 2ivo vsem g. (lavitfljem za njih blagoduSno radodarnost. A danas z posebnim veseljem vidini, kako smo ccz naso nado dosegli svoj namen. Zato pozdravljam fast, udelezevalce danasuje sveeanosti — pozdravljam vse prijatle i ftestiteljc rajncega Matija, kateri so z njih navzofnostjo vftliko pripoinagali, da se danasnja svecanost (prva na Goriskem) tako slovesno versi, v imenu tuk. citalnicnega odbora prav navduseno ter iz-kliknem jim iz dna hvaleznega serca: dobro dosli! ziveli !•¦¦ Ta nagovor bil je sprejet od ubcinstva se i\-vim prijaznavanjem. Zdaj pa nastopi 70 pevcev mo-can zhor Slaveev (kakih 40 Slavcev, ki so zjutraj pc-li v Gorici nij se vdeltzilo slavnosti zarad jako sla-bega vremena) in zatfne peti kantato, (besedc Cegnar-jeve) katera je prav mojsterska skladba naSega vrle-ga Augusta Lebana; pa tudi zbor jo je tako dobro pel, da je zadovoljno in deloma ginjeno obCinstvo burno zahtevalo nje ponovitev. Kantata samo ne se-bi ima toliko lepih sprememb in je tako primerna besedam, da je napravila v resnici pravizvrsteneTekt, in da so jo hvalili tudi strokovnjaki. Slavec sine torej ponosen biti na svoje skade-tcljc in pevovodje. Po dvakratnem pevanju kantate slodil je slavnostui govor, katcrega je govoril Viktor Dolcnec kakor sledi : ,,Ysc je mogoee krepkim dubovom; in stanovit-ni volji!" S temi besedami jo sklenil ranjki Dr. Lavrifiev zadnji polit. clanek, katerega je on pisal in z njim tudi svoje polit. iivenje. In ko je te besede pisal, mislil je gotovo na svojega iskrenega prijatelja, pri katerem je cez vse obcudoval stanovitno in zelezno voljo — na moza, katerega smo tudi mi vsi visoko spostovali zarad njegove stanovitne volje, enerzye in postenosti — na ranjcega prerano umrlega Matija Doljaka. Zarascena je i\ie gomila, kder poCivajo posvet-ni ostanki ranjcega Matije, ali zarascena nij rana, katero je vsekal kosteni kosec narodu, ko mu je pozel moza, kateri je cutil trpel in veselil se z njim ter mu posvetil svoje najboljse moCi. Ta rana bo Se mnogo casa skelela, kajti prav mi Slovenci imamo malo energicnih, velikodusnib in za na§ blagor vnetih mo^ in zanesljivili voditeljev; prav nam pomanjkujejo blagodusni mozje, ki bi nam sluzili v izgled poSteno-sti in kreposti. Vendar pa je uze sam spoinin na take raoze upliven zadosti, da spodbuja narod k spo§to-vanju in ljubezni svoje domovine; izgledi veljavnih in znaeajnih mo2 trajajo dalje, nego clovesko zivenje in deti!-' zavpije v strasnej jezi. „Bog se vsmili pa tebe i tvojib zamaknjenih prijateljev." „Tudi jaz ti voscim kaj ve<5 srece" — odgovori Marija. .Bog ti odpusti vse grebe, i nakloni ti srca tvojib sorojenikov.* — „Kralj me ljubi, i to mi je do-velj!^ pdstavi Fr. osabno.~„Na, tu je tvoj denar, i zdaj sva bot. Srecen pot, Ana Marija, hci grofa Er-dodya." To sarkasticuo izreksi, zapusti sobo. Turkovic, ves osupajen je strmel. ko si je Ana brisala oci, ker da-si brez krivde, nij mogla si kaj, da ne bi se jokala. rAli vam je zdaj moja negozda dovolj jasnai"* vprasa Turkovica. jjDovolj, i>leraei»ita gospal" — odgovori ta s tuznim glasom. „Bridko obzalujem va5o mladost, ne morem drugaee." Yzdihnovsa pristavi Ana! nAb, le smrt me za-more resitil" RNij res, upanje ostaja Le cloveku" opomni Jurij rablo. — „Ah, goljufivo je upanje, vsaj za rnene" — vzdilme zopet grotica. Turkovic plane iz sobe. Sem ter tja dirja po tvrdnjavi, kakor brez glave. Sprva boLe poiskati Frankopana, da izve, zakaj je grofico tako osramotil. A kmalo se prem\sli, dobro vedoe\ da bi njej to ni6 ne pomagalo. Na to sklice in uredi krdelo, s kterim misli Marijo spremiti v Yarazdin. Slaclek nemir ga je inucil, kajti ljubezen ne poCiva, i kedar miruje, tedaj Se le najgloblje rije sama v sebe. A grofinje nij bilo vec videti; zdelo se, je da noce ved iz grada nikamor veC. Turkovic-tt je to bilo po gadu, prav to spodbuja plemenita srca, da se posvete 5ed-sostnim, krepostim in da zrtujejo mnogokrat svoj po-svetni mir in blagostan idealom, kakorSni so: blagor naroda, blagor filovecanstva. Ge se denes popra§ujemo, kak namen nas je vodil v tolikem Stevilu sem v prijazni Solkan; srce nam bode odgovorilo: spomin na nlo^a, katerega smo ljubili in resniCno spoStovali zarad njegove kreposti, spomin na moza — kateri je bil zvest sin in dobrot-nik svojega naroda. — Privabili so nas sem rodoljub-je solkanski, kateri hocejo denes z odkritjem trajne-ga spominka svetu pokazati, da so hvalezni svojemu dobrotniku in ponosni na svojega srenjLana, katerega ime kot jednega voditeljev slovenskega naroda naGoriS-kem izgovarja se spo§tovanjem povsod, kder bijejo poStena slovenska srca. FiL sredna dru^ina, kateri zapusti oce ved nego minljivo premozenje — Slovene ime, srefina srenja, ki sme s ponosom spominjati se svojih ranjkih in srcen ves narod, kateri sieje mej svoje prav dosti takib po~ stenih mo^; kakorSen je bil ranjki Matija Doljak. — Ysega spostovanja pa so vredni domaci rodoljubje, ki znajo ceniti zasluge takih moi in jim postavljajo spo-mine hvaleznosti. Ne bode treba meni denes govoriti obSirno 0 2i-venju ranjcega; vsi mi bili smo njegovi sovremeniki, mnogi tukaj nazocl so ga osobno poznali in uekateri bili smo mu iskreni prijatelji in cestilci njegovi. 0-menil bodem samo toliko iz njegovega zivenja, koli-kor je potrebno k dokazu, da je bil ranjki Matija resnicno moz, ki je zasluLil naSe spo§tovanje, nase obcudovanje. Kedor je ranjkega Matijo poznal in 0-pazoval kot Cverstega mladenLa, zapazil je v njem oni trdni zna5aj in ono odlocnost, ki navadno odliku-je mo^e, ki so poklicani voditeljem. Te lepi last-nosti vpletli ste se v zwenje ranjcega kot zlata, nepretrgljiva nit. Pri vseh va^nih domaiih zadevah bil je svet ranjcega Matije merodajen; na svojem domu bil je izgleden gospodar, zunaj pa. vedno odkritosrcen svetovalec. vnet za vse poSteno, dobro in lepo. — Cuditi se nij torej, ce je ranjki Matija dolgo Casa stal na Celu svoji srenji in Le so ga GoriSki okolicani in tudi mestjani u&e dobro poznali in spoStovali, predno so se na GoriSkem zaCeli zavedati Slovenci. Ranjki bil je uze v zreli starosti, ko je zacelo narodno gibauje na Goriskem; nekoliko casa gledal je od dalet: to gibanje a ko je spoznal, da gre za pravico in blagor zatiranega naroda, odlotil se je za sveto rec in od tistega Casa ostal je zmerom zvesto na strani svojega naroda. — Sol-kanci poznavsi, kaj imajo na Doljaku, volili so ga pr-vo za predsednika solkanske titalnice in oni sami ra-di priznavajo, da je on z svojo enerzijo tako vtrdil to narodno vazno druStvo, da se nij vec bati, da propade ta narodna trdnjava na skrajnem jugu, kajti garantuje uze sami spomin na ranjcega. Kmalo po tern bil je izvoljen za zupana in ko-mu nij znano, kako lepo je on vredil poprej nekoliko zanemarjeno obcino; obfiinski svet solkanski postal je pod Doljakom eden prvih na GoriSkem in glede vra-dovanja v domaCem jeziku velja ta urad se zdaj kot uzoren. Ce Solkan slovi kot naroden kraj.se imamo to v prvi vrsti zahvaliti ranjeemu Doljaku. Kmalo spoznali so Doljaka po vsej goriski kronovini in pri volitvab leta 1870 izvoljen je bil v dezelni zbor. Da je bil tarn eden najodlocnejsih poslancev, ki je na strani nepozabljivega dr. Lavrica boril se neustrasno za narodne nase pravice, in da je on vedno rabil na§ jezik v dezelni dvorani in po vseh zastopib, to jeob-te znano; posebno pa je imel na njem kmetijski stan najiskrenejsega zagovornika. Znano je tudi, da je Komaj se pa zraraci, kar od strahu prepaden priskoci k Juriju Zivanovic, ter zavpije: „Ah, Jurij, velika nesrefia! — „Katera nesreia? Kje je grofinja?" „Grofinje nij veL. Pri Bogu je!1" odgovori Bada do cela ubritkoscen. rKo stopim v njeno sobo, najdem jo z lastno krvjo oblito. Oster noi je tiCal jej v pr-sih. Prebodla se je.* Kakor iz sebe skoCi Turkovid iz sobe v grofijino stanico. Marija je umirala. Med zadnjimi dihljeji Se reCe: BTurkoviC!... v smrti.... je reSitev.....hvala......vam!K ter umrje. Junaski mladenic, tako grozovitno ogoljufan, se zgrudi pred njo, i jokaje se milo ko otrok, poljublja jej obledele ustne. ffGlej zeno, glej angelj, ki siga ti krvolocni tiger umoril!* zakrici Turkovic nad Frankopanom. Po-tem odpr6 vrata na Jurjevo poveije, in ko Frankopan odhaja, zakrici Turkovic se nad njim: „Najglobokokej§i peklenski brezen naj te poire, ti zlvinski trinogl Crna nesreca te je porodila, gluhe puScave nesrecni sin! Nikdar naj ti ne doni nob en 0 sladko ime po usesih i trava ti ne rasi na gomili." Frankopan se poda k svojemu gospodarju. §e nekaj casa se je obranil v svojej sluzbi, dokler nij moral odstopiti na veliko veselje vseh. Turkovic* je pa odtel k Bathyanijevim cetam, ter je tarn juna§ki umrl, kakor je zelel. Mrlidu nesrecne grofice je pa izkazal fcivanovid posiednjo Cast, in je prav gorece molil na njenem grobu. L0 vse odpravi, odide k ErdOdyju z bridkim tern naznanilom. ranjki Doljak bil nevtrudljiv zagovornik interessov Ijudstva v raznih drugih zastopih in dajekot predsed-nik polit, druStva „Socaa mnogo pomagal, da se je zdramil in politicno zavedal na§ narod na GoriSkem. S kratka Slovenci na GoriSkem imeli so v ranjcem Doljaku popolnoma odlocnega rodoljuba, vestnega za-stopnika in marljivega cuvaja pravic in interesov do-macih. Le se denes tukaj slavinjegov spomin, trdim jaz in z menoj vsi tisti, ki so ga poznali, da je moz zasluiil tolike hvaleznosti. Spominek, katerega so inn postavili solkanski fttalnicarji predocll nam bode podobo ranjcega in spominjal bode zivo njegove prijatelje in cestilce na oni obraz, ki je izrazoval dobroto in enerzyo ob enem Spominek ta bode kincal solkansko cltalnico, ki je bi-la ena prvih na GoriSkem; v tej fttalnicni zafelo se je Sivejle narodno gibanje na GoriSkem. Zares lep kin6 za solkansko (italnico, s kakorsnini se nc more ponasati vsako dsuStvo! Spostovauje solkanskih ro-doljubov do svojega dozdaj najplemenitejSega soobca-na nam je porok, da bodo ta spominek v Solkanu vedno imeli v najveCi fiesti in da jib bode vedno spod-bujal k odkritosrenemu rodoljubju. In mi vsi nazofii, ki smo priSH sem destit spomin naSega prerano umrlega sorojaka, se radujemo nad Lolikim rodoljubjem vrlih Solkaneev. Dragi Matija tvoj izgled najiepSega rodoljubja je gotovo najlepsa dedSina, katero si zapustil svojemu narodu, tvoj spomin destili bodo naSi daljni potomci in posebno naj ta spominek spodbuja vile Solkancc, da *>apredujejo \ narodnem zmislu in da cuvajo nad semenom, katerc je zasejal ranjki njih zupan, da bode lep sad obrodilo njim in vsemu slov. narodu v cast in slavo. Slava spominu nepozabljivcga Matija Doljaku, katerega slika naj se odkrije. (Pri tej prili-ki odkrila se je slika) Slava, trikratna slava! Tcnm klicu pridrufcilo se je obclnstvo, odmcvali so se po dvoraui slavaklici. Zdaj nastopi sopet Slavcev zbor in poje vsem jugoslo van skim pevcem znani in za de-nasnji cas primerni Jenkov zbor: „Sta cutis Srbine.u Tudi ta zbor zvrSili so mojstersko naSi vrli Slavci,ki so zmagonosno premagali vse tezave ter pokazali naj-veco vztrajnost pod poveljem vrlega njih vodja Hribar-ja. — Po koncani tej pevski toCki stopi sopet pred-sednik Jug na Oder in naznanja, da so pred in mej slovesuostjo doSla razna telegrafiCua pozdravila, kate-re jo precital v sledecem redu: 1. Iz Ljubljane: Sokol praznuje z vami v dulm slovesnost prerano umrlega v nusem spominu vefino givecega vrlega sina majke Slave, vasega in naSega Doljaka. ltavnikar. — 2. Iz Celovca: Slava spominu Doljaka i ftveli bratje Slavci! CelovSki Slovenci. — 3. Iz Innsbruck-a: Pozdrav mill, rojaki, cast spomiuu Doljakovemu ! Pokazimo danes Slovenci, kaj nam dom je. Slovenci v Inomostu. — 4. Iz Trsta: Doljakovo iine naj veCno zivi, Slovenci ponosni bodimo, doklcr narod nam take mozake rodi. PolitiCno drustvo „Edi-nost.a — 5. Iz Idrije: NavduSeni Vam klieemo ?A-vel primorski Slavec, vspeSnost njegovemu delovanju. Prisrfcen pozdrav vsem cestilcem Doljaka. IdriSki pevci. — 6. Iz KrSkega: KerSko pevsko druStvo po-zdravlja britkim socutjem cestilce vrlega Matije Doljaka. Njegov spomin zivi naj na veke! Slava mu! — 7. Iz KerSkega: Uze davno po logih utihnili tvoji so bratje, ti pa o slavec! poje§ obSofi jasno zeleni, po-je§ v slavo mozu rodoljubu jeklenega znacaja, pojoi njemu na cast ob enemvtud sebe proslavljaS. Erjavec, — 8. Iz Einsiedeln na Svicarskem : Izrekam presreno hvalo, dragi rojaki, za blagi spomin in Cast, ki ska-zujete nepozabljivemu ocetu mojemu. Iz svobodnih svicarskih gora vam kliceni slava! Doljak. •— 9. Iz Maribora : Blag spomin Matiji Doljaku I Slava zbranim njega fiestilcem! Zivio Slavec. Janko in Pavlina Pajk. — Iz Bovca: Slava nepozabljivemu Maty a Doljaku ! BovSki rodoljubi.— 11. Iz B^vca: Udelezujenio se v duhu danaSnje svecanosti in klieemo iz dna srea: Slava neumrlemu Matiju Doljaku in hvala vrlim sol-kanskim rodoljubom! Sorodniki. — 12. Iz Bovca: Nemogoce se vdeleziti slavnosti, radujem se v duhu. Slava velezasluznemu ocetu Doljaku. Pozdrav njego-vim cestilcem. Hoba^i. — 13. Iz Kranjske gore: Slava spominu Doljakovemu! Pozdrav zbranim rodoljubom. Ahcin. 14. Iz Mozirja na Stajerskem. Slava I Zivili Do-ljakovi cestilci! V duhu sem danes inej Vami, ki slavite mo2a, kateri je bil „z duSo i telom Slovan" in ima velike zasluge za slov. narod kot biv§i predsed-nik ,SoCea in dezelni poslanec goriSkili Slovencev! Slava Vam pravim, ki slavite moza, kateri je mnogo 2rtoval milemu narodu. „Ro2i so le kratke ure dane"; nijsi ve6 dragi mej slovenskim ljudstvom; zaradi tega dragi Matija: „za toboj zgodaj nam oko rosi"; k Tebi hitijo danes rodoljubi „na grob, kjer tvoja struna mila j' omolknilatt. Akopram pa . . tvoj pepel uze tihi mir pokriva, Da ravno Intro vzet veliko si koncal, Objema te mladika vecno 2iva, Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Bo sree tvoja struna mila mu budila.8 Zivili goriSki narodnjakil Antonij Leban-Mozirski in nekateri Stajerski rodoljubje. Vsi ti telegrami sprejeti so bili od obfiinstva se ^iyio- in slavaklici. Predsednik po torn naznani, da bode zdaj zace-la doma^a pevska zabava v prostorih Mozetifceve go-stilue, Tija so se podali preccj po slavnosti vsi gost-je in se tarn kratkocasili z lepiin doma^im pctjem in napitnicami do 11 ure zveLer. Spominjali so se tudi bratov na jugu, kakor se to zdaj godi pri vsaki pri-liki na Sloveuskem, ter napivali na zmago Jugoslova-nov, katera se je tudi vresuitila. Tako je minula le-pa solkanska slavoost, katera bi bila se sijajnej$i, ko ne bi bil Jupiter pluvius zadrzal mnogo naroda, ki je bil uze namenjen v prijazrii Solkan. — Popisu do-damo se kratek popis spominka, ki bo kincal Citalni-co solkansko. Cela podoba Doljakova v nnravni vcli-kosti je visoka ll/g meter, to podobo obdaja Sirok, umct-no izdelan pozlacen okvir. Slika predstavlja ranjcega na stolu sedeCega; izdelal jo je mladi slikar Gri'lec in moramo priznati, da je ranjkega popolnoma zadel in da je to dosedaj gotovo najboljSe delo mladoga slikarja. Konefno izrnLcino odboru Kolkanske citulnit'o vso hvnlo in Cast, kcr se jo toliko potrudil za napm-vo tako lepega spominka in krasue slavnosti. bi se popred z boJnikovo bolezuijo dobro seznauili, ampak dela ravno nasproti, to je: on skerbao invest-no pregledujo in spraSirjo bolnika ; lo raalo, pa torn bolj dobrih zdiavil prepisuje, ter je vreden, da se ima popolnoma zaupanje vanj. Hvalc2ni moramo tudi vla-di biti, da nam je takega zdravnika dala. Dopisi. Iz Kozane v Brdih 22. av«. (izv. dop.) Due Ki. tekoccga mescca na vse jutro mo izbude prija/ni glasovi KozanjHkili zvoikW, kateri so sosednim obf:i-nam naznanjevali, da se bode tarn cerkvena slovesnost na Cast sv. ltoka vrSHa. Se l)i bil rod spal. toda ko se spomnim, da bodo Kozanjski pevci pri slovcsnosti peli novo slovensko maSo (g. Nedvedovo), brzo skoriin iz postelje in nialo urico pozueje bil sem uze pred Kozanjsko cerkvijo, kjer sem tudi radi mnogega Ijudstva, ki je bilo iz bli^njih vasij si»m prihitelo, moral ostati. Vsakeinu poBaiiiezncuui so jo na obia/,11 fita-lo, da nekaj posebnega pricakuje. Hire mi je skakalo vcselja, ko zaCujem izvrstno iibram! glasovc dobro poznaiiih Kozanjskih pevcev. Peli so tezka a jako lepo maso prav dobro, precizeu je bil tempo in vi-delo se je, da je bil vsak posuiuozen pevee kos svo-joj nalogi, ker ui bilo slisati nobenega pogreska. l!e-Iciuu pevskemu zboru fast in livalo pripozuavajofi Btcjeiu si vendar v svoto doUuost gospodu Jozufa Ja-koncica, II.a basista in JosSefa MedvejSftek-a, I.a ba-sista posebno imenovati, ker ta dva gospuda innUa naj h\)k\ glasa v okolici in pojeta tudi prav pwcizuo in zanusljivo. NajveCja zasluga pa, da je Kozanjski pevski ssbor tako lep nnprcdck pokuzal, gre obi'e/na-nemu narodnjaku i izvrstnemu pevovodji gosp. Jozef-u Maiini(Su. On je naiiuxu': Kozanjskim lantom jako priljubljeno jim „ueinSko jodlanje" iz srea iziil in je z lepimi slovenskinii pesnimi nadouicstil; sploh, refi moram, gre le njemu zahvala, tie se zdaj v Brdih tu pa tarn slisi slovensko petje. Pridiga pri tej maSi, ki se je raztezala 0 iivenji i delovauji na kcr§anskem polju sv. Itoka, bila je, kakor je bilo pricakovati, iz-vrstna. Sklenivsi gosp. vik. Anton Cibic pridigo, zacne od Kozanjskih obcinarjev slovo jemati: se za-lostnim glasom i solznimi ocini pripoioOa se obcinar-jem in jih prosi odpuScenja za vse, 6esar bi se bil ved6 ali nevede proti komu krivega storil. Slovo je bilo jako ginljivo; nij ga bilo cloveka, ki bi se bil zamogel joka zdr2ati. — Res! v dno srea segajoc bil je ta prizor. NedoUno detc se je glasno jokalo, kakor da bi mu bila mati vmrla; sivolasi starCek bri-sal si je obilnc solze, ki so mu po zgerbauceuih licah tekle. Z jeduo besedo, postala je ccrkev doliua sol-za. Pokazali so s tern Kozanjci, kako 1110610 so g. vik. Ant. Cibic a Stovali i ljubili. — Po poludne zbrali so se pevci pod vikarijo in zapeli so pod vod-stvom pevovodje g. J. Mariuica sledecc pesni: Boze zivi, Bodi zdrava domovina, Tain gdje stoji, Na strazi, v Boj. Zopet sem imel priloznost mocen i dobro iz-urjen pevski zbor posluSati; peli so vse zgorej nave-dene pesni prav dobro; najboljSi se je pa vrSiia „Xa strazi", v kateri seje gosp. Janko Koqjanclft, ki je (bariton) solo pel, posebno odlikoval. Poznoje po-vabil je g. vikarij vse pevce k sebi na dom, kjer so se po tern, ko so si suha grla z kapljico dobrega vina namocili, §e v drugih pesmih producirali. Omeniti moram, da kozanjski pevski zbor izgubi z gosp. A. CibiC-em izdatnega pomagaka ivpodpornika, ob^ina pa izvrstnega dusnega pastirja. Sel je v svoj rojstni kraj v Podsabotin. Ostal bo veduo v blagem spominu Kozanjcem. Bog ga zivi in ohrani zdravegal To mu voSi v imenu Kozanjcev jedeu kmet iz Berd. Iz Tomina. (Izv. dop.)- Potihnila je uekoliko ku2na bolezen angina difterika, katera se ze tri leta od casa do Casa v naSem tcrgu in kaj malega tudi v okolici prikazuje, in je ze toliko njcLnc mladosti po-grabila, starise pa s strahom in skerbjo napolnovala. Akoravno zdravniSka uCenost proti tej strahoviti otro-Ski bolezni le malo premore, moramo vendar prizna-ti, da sedanji c. k. okr. zdravnik gosp. Dr. BabaroviC, dasiravno Se mlad gospod, je pri tej kakor tudi pri drugih boleznih zveden mo2. On ni kakor nekteri zdravniki,ki le recept za receptom napisujejo, btez da Politicni pregled. V Goricij 31. avgusta 1876. Cislajtanski derijavni zbor sklican bode k zborovanju na 28. sept, da bede pretresoval naLcrt nove nagodbe, skopijene od obojestran-skih min/sterstev. — Zaperli so zopet na Ma-djarskcin predsednika eseSko kupCijske zbornico Aksentijevifi-a, kcr so so baje pri njem dobila Milctificva pisma, — PrcSli teden jo bil general Molinary v Hcmlina sijajno in castno gprojet; napravila se je njemu na cast c«Id bakljada in ilujninaeija, Madjarski Hsti menijo, da jo to domonstracija proti BPibski omladini, mi pa mi-Blimo, da ima razun pomena udanosti tudi tega, da bi Avstrija Se na daljo bila prijazna bojujo-(•i se Scrbiji. — Prijazno razmerje mej Avstri-jo in Uusijo utcgnilo bi se bolj ohladiti, kakor je marsikonm Ijulio ^*e, ne pusto l\radjari riiskih olicirjev, kati»ri so potovali Lez PeSto na Serb-sko. Xnjpivje zaperli ho pet ruskih castuikov, a izpustili so jili iz *zaj)ora vsled reklamaeijo ruskega konzula, vendar iia-ima mnogo odstavkov, v katerih je zbor rnzvijal >>o s\ojo moc; „Credo" pa je tezavna, popolnoma kontra-punktieno izdolana kumpozicija; tudi ta jako tezak del mase peli so nasi pevci z najvcco preciznosrjo. Sanrtus, ki zacne prav pobozno in dospe do najvece moci v krasnem Ilosana, kateri se v „I>enedictusu po-navlja; in posebno ta .Jlosamr' peli so pevci jako navduscuo. Sploh so pevci od komada do komada src-nejSe in boljse peli in vsakdo mora priznati, da nij toliko pricakoval od skupine pevcev, ki so prisli iz raznih krajev in ki so so le 12 ur pred produkcijo imeli skupno skusnjo. Toliko vcea je toivj zasluga povovodje, g. H r i b a rj a, ki je z neuavadno cncr-2ijo promagal tolike tczavc in z svojo ptakticno nie-todo pevce v tako kratkein ca.su popolnoma uvezbal. Nij ga ut'prijatelja, kateri ne bi to priznaval drustvu Slavec in g. iliibarju in celo razni orgaui nasih Ita-lijanov klerikalnih in liberalnih so priznali, da je bila masa dobro izvoljena, da so jo pevci dobro peli in da se je Suditi tolikhn rezultatom. Organ liberalccv celo Slovence v izgled stavi Italijanom, in pravi, da jib bodo Slovenci spodrinili na poljn, kder so bili Italijani dozdaj zmerom prvi. Ce organ klerikalcev 01>azi, da je bilo premalo sliSatit se temu nij cuditi, temvefi smo se cudili, da je priznal dobro petje, kaj-ti znano je, da je v svojem Casu hudo polemiziral proti „GIas-u", ker je zadnji zagovarjal resno cerkveno muziko in pobijal ital. teatralicne produkcijo v cerkvi. Omecjeno ital. glasilo pravi, da jebilo sliSa-ti, kakor da bi jib bilo pelo samo 20; to je mogoce, Se meni s tem solokvartet, kateri je imel v niasi Ober-bofferjevi veco nalogo, nego zbor; pelo je pri kvatte-tu samo 16 pevcev in le tu in tarn pritisuil je ves mocan zbor iu tudi zbor iina, kakor se lehko vsakdo preprica iz partiture veciuoma piano in pianissimo, posebno plagalicni konci, iz Cesar se razvidi, da so nasi pevci pravilno peli in ne krulili, kakor se to v-Casih sligi pri koncib kacega „Gloria* ali „Credoa v goriskib cerkvah. Iz vsega se razvidi, da je treba poprej maso dobro poznati in racunati tudi z drugimi faktorji, posebno pa z akustiko, predno se more svojo sodbo iz-reCi o zadnji produkciji „Slavca." Nam in tudi mno-gim Italijanom je dobro znano, da se je v sredi cerk-ve proti desni strani prav modno inkrepko slisalo, mej tem ko se je v nekaterih krajih cerkve slisalo samo nakako mnnranje, kar je dokaz, da cerkev sv. Ignacija nij pripravna za mocne zbore. Pevovodja in §e nekateri drugi strokovnjaki so se pred produkcijo natanjko prepricali, da petje iz kora ne bode delalo efekta, kakor bi delalo, ko bi bili pevci postavljeni za glavni altar, zarad tega je prosil pevovodja, da bi se mu dovolilo peti za altarjem. Da cerkev nij aku-stiCna, to vedo g. duhovni sami, ki so priznico pre-lo^iti morali v sredo cerkve. Sicer pa ostane pri tem, kar sodi vecina nepristranskili posMalcev; da je bila maSa popolnoma pravilno peta in da si je 9SIavecu s tem pi-vim nastopom v cerkvi zagotovil dobro ime in lepo prihodnjost. Ta uspeh pa n»j spodbuja mla-do druStvo k se 2ivahnej§emu delovanju, da se bode zamoglo enkrat re6i v ,,Slavcu", da je on zaeetnik boljge dobe na polji cerkvenega in posvetnega petja. Slavec bode zopet nastopil.— Iz gotove-ga vira nam porocajo, da bo pevsko druitvo „Slavec" pelo Oberhofiferjevo ma§o v Logu pri Vipavi na praz-nik device Marije, dne 8. t. m. Udele2Uo se bode te nove produkcije kakih 40 pevcev iz Gorice,Vipavske-ga in Krasa. Popoludne istega dne napravi nekda Slavec koncert na Zemoni pri Vipavi, katerega cisti dododek je namenjen pogorelcern LogaSkem. Bravo Slavec, le pridno prepevaj po vseh slovenskih gajih! XJradni popravek. Kar je Casopis BSo6aB v gtevilki 34 dne 24. aygnsta 187G pod rubriko Razne vesti in z naslovom Oerkezi v TrziCu priobcila, nij I popolnem resaitno. [ V Gorici dne 25. avgusta 1S76. I C. k. derieavni pravdnik: Poljak. (Lepa gospa). Cudno zmesana je ona degodba iz Trzica, katero smo mi popisali v zadnjem listu. Ona gospa je jako sumljiva osoba; ozenjena ie nekda in | kakor se slisi, je resnicno doma iz Notranjskega; toda | zivi ae z mozem in pobrisala jo je na tibem iz_Go-_| rice ter babici, pri kateri je stanovala, odnesla vefi | efekt. Sottnija isce ono cudno osebo; toda dozdaj I je nij mogla najti in mogoce, da bo vsa ree, ki je | napiavila tcdiko hrupa. sopet padla. Xa vsej tej mi- I sttiijozni dogodbi je najbrze nekoliko resnice: koliko, I o tem dancs >e sodnija meuda nij v cistern, (¦akajmo | torej na nadaljni razvitvk. j Se en popravek. Zaradi vesti ^Cerkezi v I Trzifir pi;>e nam m»k g. Trevisan iz Monfalkona, da I nji'gov tin nij bil ne poleg, ne ziaven one po casnikih I razupite afere. Mi i.ijsmo iiikoli tega trdili, ce pa je | morda g. T. ziipau trziski, ker mi ne moremo soditi j po do>leiu nam pignut, po tem moramo se dostaviti, I da tudi glede zupauovtgrt ttina nijsmo nikoli tega tr- | dili, ampak rekli smo, nda se slisi" (si sente-on dit) j in slisali smo to od ninogih ljudij, kakor so se sploh | v tej zadevi raztiosile in pisale v vseh casnikih razne, j razliiiio zavite nadrobnosti, katerih resnico ne more j garantirati noben casnikar. Vkljub temu pa iz srea | radi preklicemo, kav smo pisali glede zupauovega sina; I pa to mi \>led zuganja g. Trevisana, ampak iz uljud- | nosti, katere se mi zmerom potrudimo nasproti ob- | cinstvu. | f Josip Gana mlinar, vcliki por;estnik in pred- | sednik vino- sadjerejskega druStva v Dornbergu, ud I c. k. kiuet. drustev v (xorici in Trstu, dezelnega cest- I nega odbora in dezelne cenilne komisije je umrl 20. I avgusta. Pogrub je bil danes 81. avgusta vDornbergu. I Obcni zbor polit. dru^tva Sloga bode v I cetrtek 14. septembra; zanimiv in vazen program I bomo priobcili priluidtijic. Isti dan boste imeli tudi j dvustvi (jurica in Sota obftui zbor, da se skleue raz- I pust obeli drustev. I Delnicarjem banke „Slovenije". — V seji I 9. t. m. je licpudacijski odbor na podlagi §. 08 ban- I kinih pravil 15% doplaeiia t. j. 30 gld. na vsako J deluico dolocil. Z ozirom na doticno trgovinsko pesta- | vo od 17. deciinbra 1862 «e tedaj p. n. delniCarji I vabijo 15 gld. na vsaki medcasni bst do 1. septem- | bra 1876, ostalih 15 gld. pa do 1. oktobra 187G v I bankino blagajnico doplacati. Lepi smo t 0 tej zade- I vi bomo morda §e kaj spregovorili. J Vazne vesti iz Srbije.— Srbska knjeginja I rodila je princa kateremu bo boter ruski car. Knez I Milan je nekda odgovoril zastopnikom velevlasti, da | se bode bojeval srbski narod do zadnjega moza, te J Turcija ne dovoli tirjatev njegovih. | Pred porotno sodnijo pridejo v tej sesiji: j 30. t. in. Janez Cibej zarad mocnega telesnega po- i Skodovanja; 31, Jakob Visintin zarad soudeleltva pri | uboju; 1. septembra Jakob Podgornik zarad uboja in I tatinstva; 4. sept. Franc in Marjana Renko zarad go- I ljutije; 6. sept. Frane Lukinan zarad umora, 7, sept. | Jozef Gregonc zarad goljutije. I Zavod gluhonemih v Gorici se je moral zapreti zarad nalezljivega rabada, katerega so nalezili | mnogi defiki. J Nasa cesarica do§Ia je denes v Miramar pri I Trstu, kder bode prebivala vee mesecev. Srfino naj J bode pozdravljena nasa vladarica na obalib Adrije od I vseh Psimoi^keh Slovencev. I Mas telegram iz Gradea: Zborovanje dru-gtva sv. Cecilije sijajno, navduSenost velika, petje pri produkeijah krasuo, dovrSeno. Slovencev: Kranjcev, Gorieanov 13; iz med Slovencev govoril prvi ve^er Vidic, naznamvSi imeuovauje Witt-a za Castnega uda. Deputacija Slavca na\uiseuo sprejeta, tako tudi da-nainji telegram. ZAHVALA. Slavni Litalnici v Solkanu, slavnemu pevskemu drultvu nSlavec,K vsem rodoljubom in cestilcem pokoj-nega naiega ofieta, oziroma moza MATIJA DOLJAKA, ki so pripomogli k slovesnemn razkritju spominka se ginjenega serca prisercno zahvaljuje _____ druzina. Poslanice. V pozni noSi 12. t. m. je podpisanemu konjski Mev pogorel. Nevaraost je bila velika, da skoraj bi tudi troje konj poginilo, kajti goreca streha se je uze na pol udrla in nesrecne 2ivali so bile — v hudi vro-eani popolnoma omamljene. — A glej, v smrtni ne-vamosii plane goriski nadgasilec g. Josip Kolaric, po-reie konjske vrvi in privlefie konje iz sred plamena. Iskrena hvala takemu mo^u! Na§e mesto pa si sme §teti y east, da ima nadgasilca, katerega ener-zija in nevstra§ljivost so najlepSe lastnosti. ------ —V Gorici 25. avgusta 1&7&----------- ------- Anton Bolko. f Josip Kiirner, c. k. kancelist v pokoju je po dolgi bolezni, previden s sv. .sakramenti, dne 23. avgusta t. 1. v 81 letu mirno v Gospodu zaspal, zapu-stivii svojo zalujofco ^eno, Tereso Kurner rojeno Hva-liea, ktera izreka slavni c. k. okrajni sodnijski uradniji kakor tudi slavnemu obclnstvu in vsem prijateljem svojo preserino zahvalo za eastno spremstvo na mi-rodvor. V Kanalu dne 28. avgusta 1876. Teresa Kiirner. Oznanilo. Vodstvo goriSke zastavljaTnice, ustanov-Ijene po grofu Jo^efu Thurn-u, naznaoja, da se bodo prodajale na javni drazbi dne 4. septembra 1876 in potem iste §e ne re§ene zastave, ki so bile II. eetrt leta 1875 (to je: meseca aprila, maja in junija 1875) zastavljene. V Gorici dne 7t avgusta 1876. Vodji: D. fcOVISONI. C. kr. priv. zavarovalno druitvo z kapitaiom 5.000,000 goldinarjev prevzema po prav nizki cenizavarovanje skod po^ara in strele; zavaruje namreC: poslop-ja v mestih in na de2eli, tovarne, mline in dru-ge tem enake obertnijske zavode; potem pre-makljivo blago, kamor spada vse pobistvo ter vse orodje, ki se potrebnje pri gospodarstvu, kakor tudi zaloge poljskib pridelkov. Prevzema tudi zavarovanje skode pri pre-vozevanju vsakoverstnega blaga po vodi in za-varovanja zlvljenja. Od delnidarjev potrjeni racun pretecenega leta kaze, da je drustvo 8401 strankam pover-nilo 1.715,340 gl. 54 kr. §kode, pri vsem tern je imelo vendar cistega dobicka 60.000 gld. ter je delnicarjem pripadla 10% dividenda, DruStvo slovi zarad svoje solidnosti in bi-trega razmotanja opravil ter izplafiila Skod in ima kot zastopnika na Goriskem gg. Obbizzi in Doliak, uradnika pri tukajlni zastavljavnici (Monte di Meta) in hranilnici *). *) Priporocata se posebno tistim, kateri dobiva-jo posojila pri tukaj§ni branilnici ter bosta vs^comur rada vstregla z pojasnili v teh opravilih. TTciteljske sluibe. Zacetkom dojduce skolske godine 1876— 77 imadu se nadomestiti sluzbe uciteljah trefie verste na skolah u Materiji i Brezovici sa slo-venskim ucnim jezikom. Dobodki ovih sluzbab po pokrajinskom za-konu od 3. novembra 1874 br. 30 jesu: letna placa 400 f., sluzbena naklada 30 f., stanova-nje u naravi ili doticno odskodovanje s 50 f. Oni, sto ^ele teMti za omenjenimi sluiba-mi, neka predloze svoje po gori recenom zako-nu osvjedocene molbenice, ako su jurve u ka-kovoj sluzbij tragom svoje predpostavljene ob-lastij ako jos nisn pako ravnim putem smo, i to najdulje do 15. septembra t. g. C. k. kotarsko §kolsko vjece. Voloska dne 5. avg. 1876.