»Tednft* tzhals pod tem *Vrsiea- nltn Imenom od 24 nov l»61 da- lje na predlog ObiMnskih odborov SZDL Ptuj m Ormož — Izdaja »Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk€ Ptuj — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo m uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- lefon 156 čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj §t. 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- i-iborskl tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ^a tiizemstvo 1000 din, za inozem- ?tvo 1500 din Letnik XVI. št 12 l>tuj, dne 29. morca 1963 CENA 20 PIN Plemim Občinskego ocHiora SZDL Pmf Kmetijska vprašanja v ospredju Ptenam Občinskecra odbora SZDL, ki je zasedal v sredo, 21. t. m., v Ptuju, je obravnaval izključno kmetijske probleme. Poročilo o stanju v kmetijstvu v občini in o nalo?ah SZDL glede na obstoječe aktualne kmetijske probleme je p^al pred- sednik Občinskefi:a odbora SZDL Branko Gorjup. Uvodoma je predsednik Obč. odbora SZDL Branko Gorjup omenil ugodne rezultate doseda- njega razvoja v kmetijstvu tako glede povečanja proizvodnje kot na področju socialistične pre- obrazbe vasi. Dejal je, da so po zveznem plenumu SZDL razjas- njena marsikatera vprašanja s področja kmetijstva, ter opozo- ril člane SZDL na njihove na- loge, vložiti vse sile v krepitev dmžbenih proizrvodnih kmetij- skih organizacij. Nato je obravnaval vprašanje nekaterih odnosov med kmetij- skim kombinatom in kmetijski- mi zadrugami. Posamezniki se namreč zavzemajo za delitev dela med kombinatom in zadr-u- gami v tem smislu, da bi proiz- vodnjo obdržal kombinat, za- druge pa bi se v večji meri po- svetile kooperaciji in prometu s kmetijskimi pridelki. Potrebo te delitve opravičujejo s tem, da so proizvodne površine kombi- nata in zadmjg pomešane med seboj in da prihaja s tem v zve- zd do nesoglasij in da pri tem trpi proizvodnja. Zavzel se je za to, da posebna komisija prouči to vprašanje s političnega, eko- nomskega in organizacijskega aspekta ter da predlaga ustrez- ne sklepe. Vsekakor bi morali ta vprašanja reševati izven glavnih obrca do 1. apri- la bo prišel na obisik v našo do- movino prredsednik Mehike Adolfo Lopez Mateos in s tem od- prl novo obdobje v jugoslovan- sko-mehiišikih prijateljskih odno- sih. V egipitovs'kem, sirskem in iraškem glavnem mestu obrav- navajo sedaj načrte za tix>jno nsnijo. V Franciji se nadaljuje sfcavka rudarjev, podpirajo pa jo tudi z občasnimi stavkami drugi delavci. OBISK PRIJATEL.IA Morda je naša javnost manj seznanjena z dosedanjimi jugo- slovansko-meiiTŠkimi stiki kot s stiki s kako drugo deželo. Ven- dar so medsebojni odnosi že tra- dicionalno prijateljski, samo me- hiško politiko pa je dokaj zgo- ščeno ocertil sekretar predsedni- ka repiublike, ko je govoril o predvidenem predsednikovem obisku v Jiigoslavijo, z nasled- n^mai besedami: >Mehika je za mir, svobodo, napredek, blagi- njo, socialno praivičnos^ in de- mokracijo Prizadevamo si po- magati da bi dosegli te smotre v okviru naših možnosti...« Velika se^^ernoameriška deže- la, ki men skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov in žteje 37,5) milijona prebivalcev, vodi v vsakdanji praksi politiko neve- zanih držav. To je tudi dokazala na številnih mednarodnih foru- mih, med drugim v OZN, v Or- ganizaciji ameriških držav, na konferenci za razorožitev v Ze- n'evi iitd. Jugoslavijo in Mehiko pa povezujejo tradicionalne pri- jateljstvo, vzajemno sipoštova- nje, razumevanje in podobna preteklost. Obisk visokega mehiškega go- sta in njegovi razgovori s pred- sednikom Titom bodo okrepili in poglobili dosedanje prijatelj- sko sodelovanje in odprli novo obdobje v medsebojnih odnosih. Predsedniku prijateljske Mehike zato želimo v ča^u, ko se bo mudil na jugoslovanskih tleh, prijetno bivanje. VPRAŠANJE UNIJE Ko so se pred dnevi v Kairu sestali najvišji predsta\'niki ZAR, Sirije in Iraka, so se od- krito pomenili o napakah, ki so priipomogle, da se je Sirija po razmeroma kratkem času ločila od unije z Egiptom in postala predmet najrazličneiših politič- nih špekulacij prozahodnjaško usmerjenih starih politikov. V čem so bile te hibe? Stran- ka BAAS, ki je prevzela krmilo v Siri.n v svoje roke po nedav- nem državnem udaru (podobno se je poprej dogodilo v Iraku), ni hotela sodelovati z zveznimi oblastmi {X) sklenjeni uniji, ker v najvišjih organih ni bila sora- zmerno zastopana. Oblasti so ra- zen tega pozneje prepo\'edale delo\'anje vseh poHtičnih strank, čeprav ye znano, da je bilo po- litično življenje v Sinji poprej zelo živahno. Toda po najnovejšem spora- zumu bodo te hibe odstranili. Kakor kaže, bo bodoča tristran- ska unija obsegala skupen dvo- domni parlament, skupna mi- nistrstva za zunanje zadeve, ob- ramtbo, varnost, šolstvo in social- ne službe. Razen tega bi imela vsaka federalna enota svojo sl^piščino in vlado in bi kot taka uživala gospodarsko avtonomijo. Taka rešitev bi bila sprejemlji- va za vse tri države. Kaže. da te- žav ob referendumu, ki ga bodo razpisali v vseh treh državah, ne bo. Občinski ljudski odbor Ormož o družbenem planu in proračunu občine v soboto, 30. marca, bo občin- ski ljudski odbor Ormož na skup- ni seji načelno poleg drugega razpravljal o družbenem planu in proračunu občine za leto 1963. Na zborih volivcev so volivci poka- zali za družbeni plan in proračun precejšnje zanimanje. Predvsem se poleg drugih vprašanj zanima- jo za novogradnje v občini, za razvoj turizma in gostinstva, za pravilno delitev sredstev na posa- mezne gospodarske in negospo- darske panoge, izkazujejo svoje želje in potrebe, vse premalo pa govore o pogodbenem sodelova- nju v kmetijstvu. Iz razprav na dosedanjih zborih volivcev je razvidno, da se občani zavzema- jo za to, da se naj večja denar- na sredstva vlagajo v tisto dejav- nost, ki jih najhitreje vrača. Da- lje menijo, da je treba slabo raz- vito industrijo v občini hitreje razvijati. Res je, da gredo letos za potrebe industrije v občini precejšnja sredstva, vendar je to premalo, da bi občina v razvoju industrije dohitela industrijsko razvitejše občine v okraju. KRATKE VESTI # BEOGRAD: JUGOSLO- VANSKA DELEGACIJA SE JE VRNILA IZ MADŽARSKE Sinoči se je vrnila z obiska na Madžarskem jugoslovan- ska državna delegacija s pod- predsednikom ZIS Mijalkom Todorovičem. Jugoslovanska delegacija se je pogovarjala z madžarskimi predstavniki o vsestranski razširitvi ekonom- skega sodelovanja med obe- ma deželama. • LONDON: PROTEST ZARADI GVATEMALSKE ZAHTEVE Britanska vlada je včeraj protestirala zaradi javne za- hteve Gvatemale, ki si lasti pravico do Britanskega Hondu rasa. Časopisna agencija Renter poroča, da je minister v Fo- reign Officen lord Dandee pozval gvatemalskega vele- poslanika v Londonn Mirando in mn izrazil »obžalovanje« britanske vlade zaradi nedav- nih izjav in govora predsed- nika Idigorasa na konferenci v San Josejii, da si Gvatema- la lasti pravico do ozemlja Britanskega Hondu rasa. Brigadirji na ^gotovljenem sektor ju ceste v Srbiji (Osipaonica) Prue tnlndinske brisade so že na delouiš^u v teh dneh so prispele prve mladinske delovne brigade v mladinska naselja na odseku ceste od Osipaonice do Beogrra- da. Vsa mladinska naselja so že dograjena in sposobna za sprejem mladincev, ki jim bo to za nekaj časa novi dom. Glavni .štab mladinskih delov- nih brigad je posvetil mnogo Dozornosti za organiziran je živ- jenja na mladinski delovni ak- ciji. Vsa mladinska vodstva (okrajna in občinska) so že v naprej dobila izdelane progra- me izobraževanja in ostala na- vodila v zvezi s pripravo mla- dine za akcijo. Tehnično in strokovno izobra- ževanje mladine pri izgradnji avtoceste bratstva in enotnosti je organizirano tako, da bo lah- ko čim več mladine končalo najrazličnejše tečaje, da se bo spoznala z dosežki na posamez- nih področjih tehnike, da do- bi določeno strokovnost oz. kvalifikacijo. Vsi tečaji bodo letos še kvalitetnejši kot v pre- teklih letih, saj so se od leta 1958, ko so bile ponovno orga- nizirane delovne akcije pa do danes dobile nove izkušnje, ki ugodno vplivajo na priprave izobraževanja mladine. V 7 mladinskih naseljih bo od začetka aprila pa do sredi- ne oktobra stanovalo okrog 25.000 mladih graditeljev, naj- več srednješolcev in študentov. Za to mladino je zraven tehnič- ne vzgoje pripravljenih več kul tiirnih prireditev, zabavno živ- ljenje itd. V tem letu bo organiziranih 15 amaterskih tečajev in sicer: kolesarski, za mopediste, za voznike motornih koles in avto- mobilov, fotoamaterski, radio- amatersiki, radiotelegrafski, ki- nooperaterski, tehnike v gospo- dinjstvu, modelarski, za kroje- nje in šivanje, prvo pomoč itd. Ti tečaji bodo trajali od 10 Jo 30 dni. Nadalje bodo organizi- rani razni strokovni tečaji, ki bodo trajali dva do štiri mese- ce, teh tečajev bo 22 in sicer: tečaj za opravljanje z mehani- zacijo v kmetijstvu, živinorej- ski, zidarski, betonerski, asfal- terski, za upravljalce lahkih gradbenih strojev, elektroinsta- laterski, vodoinstalaterski. za elektro in avtogeno varilce, ku- harje, ga&ilce itd. Z organizira- njem tako široke mreže raznih strokovnih tečajev, se hoče do- seči to, da čim več mladine pri- de do polkvalifikacij in kvali- fikacij ter se še dalje usposab- lja za delo v gospodarstvu. Iz programa idejno politične in družbeno zabavne aktivno- sti, je razvidno, da se bo bri- gadirjem nudilo mnogo preda- vani o najbolj aktualnih vprašanjih dela mladine, ka- kor tudi našega družbenega življenja. V letošnjem letu je tudi poskrbljeno, da bodo ti predavatelji predavali v jezi- kih tistega področja, katerega je brigada (slovenski, makedon- ski, madžarski itd.). Predvide- na so gostovanja raznih gle- daliških skupin, svečane pro- slave državnih in drngih praz- nikov ipd. V naseljih bodo delale poseb- ne komisije za organizacijo kulturnozabavnega življenja, ki bodo razpolagale z razglasno postajo, knjižnicami ipd. Pred- videne so razne oddaje, kot od- daja po željah poslušalcev, no- ve zabavne melodije, razna po- ročila, reportaže ipd. Ze iz te- ga je razvidno, da bo življenje mladine na delovišču zelo pe- stro, saj so predvidene filmske predstave, razstave, sodelova- nje z jugoslovansko ljudsko armado in z ljudmi, ki so po mladinskih naseljih. Izhajal bo tudi poseben časopis gradite- ljev, kot do sedaj. Z vsemi temi in podobnimi podrobnostmi se lahko vsak mladinec seznani na občinskih komitejih Zveze mladine, ki imajo še dniga navodila glede tekmovanja na avtocesti v le- tu 1%'5, o zdravstveni zaščiti brigadirjev, pravilnik o orga- nizaciji življenja in dela mla- dine v mladinskih naseljih in slično. Glede na to, ker pričetek del na zadnjem odseku ceste brat- stva in enotnosti sovpada z 21- letnico mladinskih delovnih bri- gad, se predvidevajo velike proslave vzdolž cele trase. Največja proslava bo v Sme- derevu, kjer bodo sodelovali ansambli iz Beograda, obenem pa bo v nedeljo, 31. marca, ve- lik miting graditeljev avtomo- bilske ceste prve izmene v Sme- derevn. Iz ptujske občine bosta v le- tošnjem letu šli na izgradnjo avtoceste dve skupini, in sicer srednješolska mladina okrog 5. julija in skupina delavsko- kmečke mladine v začetku sep- tembra. Vse podrobne informa- cije lahko dobijo mladinci na Občinskem komiteju ZMS, ki zbira prijave. zaf Posebno obvestilo Zaradi predstoječih volitev v naše najvišje predstavniške organe oblasti in ustreznili predpriprav poziva komisija za volilne imenike pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj v smislu določil 4. točke odloka o reviziji volilnih imeni- kov (Uradni list FLRJ, št. 8/6.^), da se vsi volilni upravičenci na območju občine Ptuj prepričajo pri vodji volilnega imenika, če so vpisani v stalni volilni imenik. Rok za revizijo in prepis tega imenika poteče vključo 31. marca 1963. Zlasti opozarjamo na gornji poziv prebivalce mesta Ptuja in Kidričevega, da uredijo vprašanje prijavno-objavne službe, to je spremembe prebivališča ter izbrisa oz. vpisa v stalni vo- lilni imenik, ker je komisija ugotovila s primerjavo na pre- jkok, da se mnogo prebivalcev pri preselitvi ni odjavilo, niti pri- javilo pri pristojnem organ- • TUMS: PRELOŽITEV KONFERENCE Časopisna agencija MEN poroča, da je alžirska vlada predlagala, naj bi preložili drugo konferenco zunanjih ministrov Magreba, ki je bi- la predvidena za 11. april v Tunisu. Alžirija je zahtevala prelo- žitev sestanka zaradi tega, ker jp zunanji minister Ke- misti v delegaciji, ki je od- potovala na obisk v ZAR, Irak, Sirijo in jemen. • KAIRO: RAZGOVORI 6. APRILA Uradno so sporočili, da se bodo razgovori o ustajiovitvi tristranske federacije med ZA K. Sirijo in Irakom nada- ljevali t». aorila v Kairu. stran 2 TEDNIK PtoJ, dne 29. marca 190 Dr. Jože Pofrč iesideseiletnik Njegovo inio je zelo tesno po- vezano z revolucionarno zgo- dovino ptujskega okoliša skoro o(l prehud it ve revolucionarne- ga hotenja delavskega ra/.renarnih dog(Klkih i)ri nas. l.e med okupacijo se jo oddaljil (k1 aktivnega revolucionarnega | dela, ker ga je okupator kot jugoslovanskega prostovoljca ujel in odpeljal v vojno ujet- ništvo. l^r, Jože Potrč je bil central- na osebnost med komunisti na območju sedanje ptujsko obči- ne od rojstva (hdavsko-kmoč- kega gibanja v letu 1924 pa do začetka vojne leta 10+1. Ob njem jo stal velik pobornik za pravico delavskega razreda DR. JOŽE POTRČ Ivan Spolenjak e presledki nje- govega jetništva. Skupaj sta tudi ustanovila prvo komuni- stično celico v železniških de- lavnicah v Ptuju leta 1928. Skupaj sta bila lota 1930 areti- rana in sojena na dvoletno je- čo. Po vrnitvi iz zapora je na- šel dr. Jožo Potrč novega veli- kopoteznega in prodanega bor- ca za veliko ideale človeške družbe — kmeta Jožeta I^acka, ki ga je za revolucijo odkril mizar v železniških delavnicah v Ptuju T^oopold Voda in bil njegov prvi učitelj. Dr. Jože Potre gk je nato ideološko vo- dil'dalje do velikega borca za pravice delovnih ljudi. Vsem mladim komunistom je dr. Jože Potrč pomeual zaneslji- vega mentorja na revo^ucionaT- ni poti, moralnega in ideolo- škega, zaradi svojega širokega trore-tičnega poznavanja mark- sistične ideologije in nepresta- nega ilegalnega revolucionar- nega dela. Svoje široko znanje in svoje revolucionarne izkušnje je po- sredoval komunistom železni- čarjem in delavcem v kultur- noprosvetnem društvu >Svodo- da«, pozneje pa v >Vzajemno- sti« v Ptuju. Vedno znova jim je poudarjal veliko revolucio- narno vlogo delavskega razre- da. ki bo človeštvu dal no^o podobo sožitja med narodi in ljudmi. Delavska zavest so je ob njegovih predavanjih kre- pila in njegovo politično obzor- je se je širilo. Tz vrst »Svobo- de< in »Vzajemnosti« je zraslo v najveeji meri po njegovi za- slugi veliko borcev, ki so med vojno pojmovali boj za svobo- do tudi kot boj za novo socia- listično ureditev v osvobojemi Ju sroslaviji. Dr. Jožo Potrč jo prod vojno rodil ptujski okrožni komite Komunistične partije, leta 1940 pa so ga z Lackom sprejeli v CK KPS. Naipisali smo že, da so ga zaradi revolucionarnega dela leta 1930 zaprli za dve leti. Nato S.O ga še enkrat zaprli za pol leta, leta 1941 pa je prebil v koncentracijskem taborišču v Medjurečju od januarja do aprila. Dr. Jožeta Potrča nam je voj- na ohranila v taborišču pri živ- ljenju. Osvobojena domovina ga je poklicala na politične dolžnosli izven ptujskega okra- ja, s katerim pa je ostal pove- zan kot liudski predstavnik v naši republiki in nato v zvez- ni liudski skupščini. Vsi ga poznamo po niogovi nlemenitosti. njegovi priprav- ljenosti pomagati vsakomur iz njegovih težav, če to no nn<;pro- +UTP splošnim koristim. Ko io bil prod vojno mlad zdravnik T domači vasi Tanežovci. jo si- romakf^ zdravil zastonj in da- jal celo zdravila zastoni. Ta njegova pomor posameznikom, to njegovo drobno delo v korist osebne sreče posameznikov, od- kriva plemenitost njegovetga srca. Kot revolucionar pa nastopa javno pri prlipTavljanju in ob- razložitvi revolucionarnih ukre- pov ljudske oblasti na rvotu po- cialističneca razvoja. N^pgovo visoko revolncioTiarno +orišče je tudi socialistična etika pre- žeta s humanizmom, z najglob- ljimi odnosi ljubezni med ljud- mi, kar poleg materialnih do- brin ustvarja šele pravo člo- veško srečo. Socialistična etika, ki ji dr. Jože Potrč kot eden izmed voditeljev ljudskih mno- žic v socializmu posveča prav posebno veliko pozornost — od- pira najlepše perspektive v raz- voju lika jugoslovanskega so- cialietičnega državljana. Dragemu tovarišu dr. Jožetu Potrču želimo ob njegovi 60- letnici, ki jo bo praznoval 5. aprila, veHko zdravja in osebno sreče, da bo lahko še dolgo vplival na državljane v duhu socialističnega humaui/md! Na obisku pri poplavljencih v Pesniški dolini Letošnje mltajanjo snega in leda je močno prizadelo druž- beni kot zasebni sektor gospo- darstva in velik del prebival- stva s prizadetih območij, kjer so razdejane ceste, polomljeno drevje v sadovnjakih in gozdo-j vili, kjer se je pod težo snega i udrla streha in kjer je vsled I močne zime spokalo zidovje itd. Po ravnicah in dolinah so nastopile velike poplave; s tem je nastala svojevrstna,« težko popravljiva škoda. V^zemimo spet za primer Pesniško dolino s svojim čez 30 km dolgim ter 1 km širokim jez. dalje predele ob Dravinji, Polskavi in Ro- goznici ter njihova poplavna območja. O vseh smo že mnogo pisali. S pisanjem in govorje- njem pa ne bo preprečena škoda; za to so potrebni plani, investicijski krediti in izvajal- ci. fiolo, ko jc bila največja po- l)lava v P(\siii^ki dolini mimo, sem lahkoa obiskal nekatere družino, ki so jih poplave moč- no prizadele. Prestrašeni so gle- dali, kako so butal(> vimIuo gmo- te z looti po Pesni- ški dolini mimo hiš, staj, shramb, prek travnikom' in njiv, kjer je prej rastla plenica. Najprej som se oglasil v Mezgovcih ter sem si ogledal škodo, ki jo je povzročila i)o- ])lava pri Mariji Moško. V(Mia je zalila približno četrt metra visoko vse prostore nove sta- novanjske hiše, delno jia jc zalila tu
  • nov(>gradnje. Vsi imeno- vani so se morali izseliti iz sta- novanj. V Pacinju pri Toplako- vih in pri Mrunčičevih (mlin), ki so tik Pesniško strugo, je bilo še v.so huje. Velike težave so imelo štiri kmetije oziro- ma domačije v Gerlincih. Da- leč v notranjosti, med travniki. (kI hriba 300 do 700 metrov, živijo Firbasovi, Pignarovi, Veingerlqvi in Kokolovi. Razen Firbasovih so imeli ostali trije več ali manj poplavljene sta- novanjsko in gospodarske ])ro- storo. Kokoši so se jim rešile na skednje. Z ostalo živino si jiiso vedeli kam čez vodo. Tako je bilo tudi v Pacinju. Vsi so bili ])oi)olnoma odrezani od sve- ta. Povsotl okrog hiš je valo- vila voda, ki je odnašala vso, kar ji je bilo na poti. Vsi so samo gledali in čakali, kdaj bo voda prenehala naraščati. K sreči ni dolgo trajalo. Kriza je trajala 30 ur, ko se je valovila voda iz zgornjega dela. Pes.ni- ške doline. Pri vseh imenovanih in pri drugih je voda povzročila ogromno škodo. Predvsem so prizadeta poslopja in bo za po- pravilo potrebnega precej de- narja. Marsikje je vdrla voda tudi v kleti kot npr. v Dornavi, Mezgovcih in drugod, kjer ima- jo ljudje spravljen krompir in drugo. Sedaj, ko je večina vode od- Seja izvršnega sveta Slovenije Na seji IS Slovenije, ki Je btbi pod predMdstvoni Viktorja Arh- IJa. so razpravljali o predilocrfh kpremnih predpisov k novi ustavi, ki jili bo ustavna komisija LRS predložila republiški ljudski sknp- šeini. Gre za zakonski predlog o iz- vedbi ustave SR Slovenije, o IS skupščine SRS, o volitvah in od- poklicu poslancev skupščine SRS, o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin ter za pred- log zakona o določitvi volilnih enot za volitve skupščine SRS. IS Slovenije je na seji, ki je bila predvčerajšnjim, določil z odločbo organe, v katerih bodo preizkusili in ugotovili, ali je mo- goče zagotoviti državnim organom sredstva za delo po načelih do- hodka M. K. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ tekla, se še vidijo sledovi veli- ko škode na cestah in mosto- vili; zaradi tega je celo zaprt avtobusni promet. Ne smemo se čuditi nestrp- nosti vseh prizadetih zaradi jočasnega napredovanja regu- acije Pesniške doline. Vse ]>rel>ivalstvo v njeupa, da bo v sledečih letih za Pesniško do- lino več sredstev in da bo re- gulacija hitreje naiiredovala. Za hitrejšo ureditev Pesniške doline govori nešteto gospo- darskih faktorjev, predvsem pa ta, da bodo investicije hitro vrnjene. Zato tudi zasluži ta gospodarska akcija prednost pred drugimi. Življenje v Pes- niški dolini se bo po celotni regulaciji za marsikoga res sipremenilo in izboljšalo in od- pravljen bo ves strah, da bi po njej še kdaj divjala voda in da bi se bilo potrebno proti njej boriti. Jože Bezjak Dela na Pesnici se bodo letos nadaljevala Poplavljena Pesniška dolina V soboto, 23. marca 1963, ob 17. uri so se zbrali v Delavsikem klu- bu ljubitelji narave. Posvetova- nje o gorski sitraži se je vršilo pod okriljem Planinsikega društ- va Ptuj. Na posvetovanje so bili vabljeni predstavniki raznih društev. Prišli so ribičd, lovci, gozdarji, turistični delavci, tudi predstavniki PD Ormož so prišli. Vabljeni so bili tudi preds-tavni- ki PD Majšiperk, ki pa ji ni bilo zaradi slabih prometnih zvez. Na posvetovanju so imeli sle- deči dnevni red: — poročilo o delu gorske stra- že v okviru Planinske zveze Slo- venije in Koordinacijskega odbo- ra planinskih društev Maribor. Poročal je član komisije pri PZS tov. Mirko Šoštarič. V poaočilu je dal splošen oris problemov, ki se porajajo v na- ravi vsled vse večje mehaniza- cije in avtomatizacije. Povedal je, da je treba prirodo danes smatrati kot kompleksno vpraša- nje: gozdovi in grmovje, polja in vinogradi, travniki in sadov- njaki, zrak in vodovja, živalstvo in mikroorganizmi so v tolikšni medsebojni soodvisnosti, da na- benega od teh elementov priro- de ne moremo več obravnavati ločeno od drugih. Vsa priroda in vsi njeni sestavni deli so splošna ljudska dobrina; zategadelj vse sodobne ustave in zakonodaje omejujejo pravico razpolaganja z zasebno lastnino v primerih, 1š;o bi tako razpolaganje lahko škodovalo sosedstvu ali skupno- sti (drevo, izvir, potok, strma pobočja hribov). — Problematika ptujsko-or- moškega območja. V naši bližini so najbolj zna- čilni primeri, fenolni plini v Ki- dričevem, ki povzročajo propa- danje določenih vrst drevja ne samo v neposredni okolici, am- pak tudi v 10 km oddaljenem Ptuju in Turnišču. Pretirana eksploataoija kmetijskih površin in s tem v zvezi izsekavanje vse- ga drevja med polji, grmovja in živih mej, ki so zaščita pred ve- trovi, povzroča, da veter lažje izsušuje zemljo in preprečuje nastanek vlage, rose in nizkih vlažnih plasti zraka. Žive meje in drevesa so gnezdišča koristnih ptic, žuželk in druge mikrofav- ne, ki so nujni element prirode, ki vzdržuje naravno ravnovesje, poleg tega pa posredno poveču- je rodovitnost poljedelskih kul- tur. Ob Dravi ležijo zanimivi logi, v katerih so gnezdišča za ptice pevke in fazane. Gozdarji so do- bili nalog, da pregledajo te loge jdh opišejo, da bi se zaščitili. Go- vorili so še o vrsti drugih zani- mivih stvareh, o katerih bomo še pisali. Pod tretjo točko je bila usta- novitev komisije za varstvo na- rave in gorske straže. Udeleženci so sklenili, da bi bilo potrebno po>slati društvom okrožnico, da bi društva poslala predloge za člane, ki bodo v tej komisiji ak- tivno delali. Velika želja komisije je, da bi čim več ljudi delalo in pomagalo pri zaščiti in varstvu prirode, zlasti pa mladina. Z. A. >0()0()0000ostal nemo- goč. 20 in večtonski tovornjaki padajo v kipeče cestišče ter obti- čijo tudi po nekaj dni v meter in več debelem blatu. Medkrajevna telefonska zveza v Središču je stalno zasedena, ker kličejo voz- niki svoja namembna in odhodna podjetja o zastoju in o tovoru, ki ga prevažajo. Ceste same sploh ni moč popisati, ampak jo je tre- ba videti. Razrito cestišče onemo- goča vsak promet. Te dni je ča- kalo v središču po dvajset in več tovornjakov z 10, 20 in več tonami tovora na prehod prek poškodo- vanih delov ceste, vendar je bilo to cesto zaman, ker je kakšno težje vozilo docela zaprlo cesto, kakor je bil primer s tovornja- kom, ki je peljal v Avstrijo lito- železne cevi. Situacijo rešujejo buldožer, ki vlači posamezna vo- zila iz blata, in cestarji, ki sku- šajo cestišče zopet usposobiti za promet. Začasno so promet tudi preusmerili na cesto Središče- Ljutomer, dokler niso težki to- vornjaki uničili tudi te in je prejšnjo nedeljo že obtičal v njej v Mladolesu pri Središdu težak tovornjak iz Turčije. Promet na teh cestah ni mogoč niti za oseb- na vozila, ker po' meter in več globoke brazde onemogočajo pre- hod. Glede na tako stanje cest je prenehal tudi avtobusni promet, ki ga ne bo mogoče vzpostaviti, dokler ne bodo ceste popravljene. Prv? pomladanski dnevi v mestu samem se je življenje nekoliko spremenilo. Več ljudi prihaja vanj kot pozimi. Trgovci so se potrudili. Iz izložb je iz- ginilo zimsko blago in skoraj po- vsod je videti pomladna oblačila, blago in obutev. Za pozornost pa so po izložbah vrbove mačice. Ena izmed trgovin ima celo napis z notami pesmice »Prišla bo po- mlad«. Zelo domiselni so ti aran- žerji; kar oglejte si razne izlož- be. Kako so se potrudili odsloviti vse, kar je spominjalo na zimo, in ustvarili vzdušje, da je že po- mlad, čeprav je še vedno precej mrzlo. Po oknih se kažejo prve rožice, ki jim prija pomladanska toplo- ta. V mesto prihaja zlasti ob trž- nih dneh precej ljudi. Dela na deželi še ni toliko, da bi morali biti doma. Prihajajo v mesto za- radi raznih nakupov. Po cestah je vedno več vozil, avtomobilov, motorjev mopedov, koles, zlasti v nedeljo. Vse drvi nekam na obisk in se zvečer po isti poti vrača. Na trgu je semenje, zelenjava, čebulček itd. Tudi regrata je do- volj po 500 din za kg. Letos bo (Nadaljevanje na 5. strani) »LES« 4 gradi novo skladišče Trgovsko podjetje »LES« v Ptuju gradi ob RogozniSki cesti večje skladišče za apno, cement in premog, da bi si v bodoče pri- hranilo skladiščenje na raznih me- stih po Ptuju, na drugi strani pa da bi lažje postreglo svoje stran- ke z gorivom in gradbenim ma- tarialom iz tega novega skladišča. Na pritlični dolgi skladiščni zgradbi že delajo streho, nakar bodo pohiteli še z notranjimi deli« iovornjak s cevmi je /m več kot 24 ur obtičal v blatu Teh nekaj dni pomladi pomeni tudi za PSuj in okolico nekaj ko- rakov proč od dolgočasne zime in bliže toplim pomladnim in po- letnim mesecem. V glavnem je skoraj povsod iz- ginil sneg: le tu in tam, v kakš- nem zakotnem delu senčnih dvo- rišč po mestu je še ostal kupček snega ali le^u. Skoraj povsod hi- tijo čistiti dvorišča in z njih od- pravljajo smeti in drugo nesnago, saj je med dolgo zimo Ptuj na- predoval tudi na tem področju. Ima nov voz za odvažanje smeti, pravo čudo, označeno z rdeče-be- limi pasovi. Na njem je nekaj mož, ki praznijo pločevinaste po- sode hišnih svetov. Najbolj živahno pa je menda le pri Kmetijskem kombinatu Ptuj in Kmetijski zadrugi Ptuj, kjer se resno pripravljajo na po- mladanska kmetijska dela. Ljudje prihajajo in odhajajo. Vsakdo ima kakšne želje, zahteve, pred- loge in opravke. »Inp marca 1«»fiS TEDNIK stran S Dva petdesetletnika VLADIMIR BAN Te dni obhaja /nani javni de- lavec in prp(ispv. Ban Vla- dimir petdesetletnico svojega plodnega življenja. Tov. Ban Vladimir se je ro- dil 111. I4n v Olju kot sin znanesa ormoškega (xlvetnika dr. .\nja vojaš.ke- ga roka, kjer ga je v letu 1941 v Sarajevu zatekla vojna vihra. Kakor mnogi drugi, je moral tudi tov. Ban Vladimir romati v nemško ujetništvo, kjer je kot zaveden Slovenec ostal vse do osvoboditve. V novi Jugoslaviji se je po- svetil sodnišikejnu poklicu, ka- terega vestno in pošteno kot naipreden intelektualec oprav- ka še danes. Zaradi svojih .spo- sobnosti im požrtvovalnega dela je v letn 1960 postal predsed- nik okrajnega sodišča v Ptuju. Tov. Ban Vladimir velja za lične^a pravnika, vsi pa, ki ga poznamo, vidimo v njem po- šterojaka in humaniista, ki sta mn pravica in resnica najrišja ideala. Jubilantu želi- iBO za njegovo petdesetletnico še mnogo let srečnega in istvarjalnega življenja! JOŽE VRABL Ce po^rašate kogarkoli na ptnj«feem občinskem območjn, ali posma novinarja Jožeta Vrabla, bo le malokdo odgovo- ril, da ne. Mogoče je pripomo- či k temn njegov poklic, ker je vedno v stiku z ljudmi, mo- goče zato, ker najde za vsako- gar prijazno in šaljivo besedo, saj mn po navadi nikdar ne »manjka dobre volje in volje do dela. Tovariš Jože Vrabl je 27. mar- ca dopolnil 50 let. Rojen je bil v Zabovcih kot najmlajši izmed štirih otrok delavskih staršev. Doma ni bilo dovolj kruha za vse in ko je dopolnil šolanje, je kot 18,letni mladenič stopil T službo v odvetniško pisarno, tam pa je bil sprejet k so- '^'šču. Po odslužitvi vojaškega •"oka v Kraljevu jo dobil lam ''aposlitev. kjer je/udi s]>(>znal Svojo življenjsko družico, s ka- torp si je ustvaril miren dru- žinski dom. V Kraljevu ga je zatekla l^knpacija. vendar sta se z žon- kmalu po njej vrnila v Za- hr>vce oziroma v Ptuj. Kmalu ^ zdravljenju na Topolščiri se ■je tovariš Vrabl povezal z ak- [i^isti NOR. za katere jr delal zbiral zdravila za ranjencr. 'O osvoboflitvi smo ga videli r^t ^fstnpga uslužbenca na '^"fini in na okraju Ptuj in po- ^J^f^jp kot tajnika pri trsrov- podjetju >Nav(xl in na- Sprejet plan proizvodnje in plan normativov za 1963 leto Na 11. redni seji centralnega delavskega sveta Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Ki- dričevem v prvi polovici tega me- seca je bil sprejet sklep o količin- skem planu proizvodnje glmice, aluminija, anodne mase, pare in plina, katrana in fenola ter sklep c planskih normativih za 1963. le- Volitve v svete proizvodnih in elconomslodjptij. Leta 1948 je ustanovil Okraj- ni odbor OF glasilo >Naše de- lo« in z začetkom 1949. leta je nastopil tovariš Vrabl službo pri tem glasilu ter je kmalu postal njegov urednik. Delo no- vinarja ni lahko; ljudje so iz- birčni in zelo radi kritizirajo. I čc jim n;i kaj po volji. Seveda I jo to lažje kot zbirati materi- ' al za vsako številko posebej, ' spremljati vsa dogajanja na te- renu in jih registrirati. Tovariš Jože Vrabl jo še vedno novi- nar. Glasilo SZDL jo dobilo no- va imena, najprej »Ptujski ted- nik« in sedaj je >Tednik<. Ur- nik njegovega delovnega dne je vedno poln beležk, kam vTednika< iskreno čestitajo z željo, da bi še vna- prej deloval med nami z veli- kim uspehom. C. v., Občinska skupščina In n)enl organi V osmem poglavju obravnava osnutek statuta orKanizacijo ob- činske skupščine in njenih orga- nov. Občinska skupščina je naj- višji organ oblasti in najvišji organ družbenega samouprav- ljanja pri izvajanju pravic in dolžnosti v občini. Kot najvišji organ družbenega samouprav- ljanja obravnava občinska skup- ščina vsa vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunal- ni, kulturno-prosvetni in social- no zdravstveni razvoj občine. Pri izvrševanju teh svojih samo- upravnih pravic in dolžnosti ima občinska skupščina sama ali po organih občinske samouprave sledeče pristojnosti: — sprejema družbeni plan in proračun občine; — ustanavlja delovne organi- zacije, zavode za opravljanje de- javnosti na področju izobraže- vanja, kulture, zdravstva, social- nega varstva in drugih družbe- nih služb; — razveljavlja in odpravlja nezakonite akte delovnih in sa- moupravnih organizacij nad ka- terimi ima pravico nadzorstva; — organizira izvrševanje na- log iz svoje pristojnosti in izda- ja organizacijske, upravne, go- spodarske in druge ukrepe za njihovo izvršitev; — daje priporočila delovnim in družbenim organizacijam za njihovo delo; — obravnava in sprejema po- ročila, analize in elaborate iz raznih področij, ki so pomembna za splošen razvoj občine; — sprejema urbanistične in regionalne načrte; — določa osnovna načela za organizacijo upravnih organov občine in daje soglasje k pra- vilniku o notranji organizaciji uprave, sistemizacije delovnih mest, delovnih razmerij, ter o razdeljevanju dohodka organov uprave; — potrjuje statute krajevnih skupnosti in sklepe o drugih vprašanjih o katerih mora odlo- čati na sejah. V tej zvezi občinska skupščina izdaja predpise in podvzema po- trebne ukrepe za reševanje vseh teh vprašanj. Občinsko skupščino sestavlja- ta dva zbora in to občinski zbor in zbor delovnih organizacij, ki imata vsak po 40 članov. Med tem ko volijo v občinski zbor občani svoje odbornike ne- posredno, volijo v zbor delov- nih skupnosti svoje predstavni- ke proizvajalci v delovnih or- ganizacijah na območju občine, individualni kmetijski proizva- jalci, člani KZ, ter člani samo- upravnih organizacij s področja kulture in prosvete, zdravstv. in socialnega zavarovanja, jav- ne uprave, in končno obrtniki, člani zbornic. Iz navedenega to- rej izhaja, da je zbor delovnih organizacij po svojem sestavu širši kot dosedanji zbor proizva- jalce". V zboru delovnih orga- nizacij ne bodo samo predstav- niki s področja gospodarstva, ampak tudi s področja kulture in prosvete. zdravstva in social- nega zavarovanja, ter javne uprave. Zbor delovnih organiza- cij bo torej imel podoben sestav kot gospodarski, prosvetno kul- turni, socialno zdravstveni in po- litično upravni zbor zvezne ozi- roma republiške skupščine s tem, da bo v zboru delovnih or- ganizacij do 75 odst. predstav- nikov s področja gospodarstva, 10 odst. pa predstavnikov ostalih družbenih služb. Nadalje je v osnutku statuta že uporabljeno ustavno načelo rotacije, in sicer tako, da nihče ne more biti izvoljen v isti zbor občinske skupščine dvakrat za- poredoma in nadalje, da se vsa- ko drugo leto polovica članov občinske skupščine na novo iz- voli. Mandat članov občinske skupščine traja sicer 4 leta, ven- dar pa se na 1. zasedan.iu ob- činske skiipščine. po splošnih volitvah določi, katerim članom skupščine bo trajala mandatna doba le dve leti. Nadomestne vo- litve za te člane morajo biti opravljene mesec dni pred po- tekom njihovega mandata tako, da bosta kontiteta in sposobnost skupščine za delo zagotovljena. V nadaljnjih določilih obrav- nava osnutek pravice in dolž- nosti članov skupščine, ki ob- segajo predvsem pravico sodelo- vati na sejah občinske skupšči- ne, predlagati skupščini odloke in odredbe, navodila in pripK)- ročila, postavljati na sejah vpra- šanja in zahtevati pojasnila o vseh zadevah splošnega pomena za občino ali volivno enoto, za skupino državljanov ali posa- meznega občana. Člani skupščine so za svoje delo v skupščini odgovorni ob- čanom in občinski skupščini: dolžni so obveščati občane o de- lu občinske skupščine, kakor tudi o svojem delu v občinski skupščini in njenih organih in to na zborih občanov preko kra- jevnih skupnosti in na sestankih SZDL. Člani skupščine so dolžni udeleževati se in skrbeti za red- no sklicevanje zborov občanov, ter skrbeti in nadzirati izvaja- nje sklepov zborov občanov. Volivci lahko odpokličejo čla- na občinske skupščine pred po- tekom časa, za katerega je izvo- ljen, in to po postopku, ki je določen z zakonom. Dolžnost člana občinske skupščine je častna družbena funkcija. Statut nadalje določa, da uživa član občinske skupščine, dokler traja njegov mandat, pravico imunitete, to je, da se zoper čiana občinske skupščine lahko uve- de kazenski postopek samo s privolitvijo njegovega zbora. Ce zbor ni zbran, da privolitev predsednik občinske skupščine proti poznejši potrditvi zbora. Članu občinske skupščine pre- neha mandat pred potekom ča- sa, za katerega je bil izvoljen, samo v določenih primerih in to: — če izgubi volivno pravico; — je je odpoklican; — če sprejme občinska skup- ščina njegovo odpoved mandata; — če sprejme službo v občin- ski upravi, ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča in — če je obsojen na kazen daljšo od 6 mesecev zapora. Mandat preneha članu občin- ske skupščine, tudi če se stalno izseli iz občine, članu zbora de- lovnih organizacij pa tudi ta- krat, če preneha njegovo delov- no razmerje v delovni organiza- ciji, v kateri je bil izvoljen. Zbora občinske skupščine de- lata in odločata praviloma na skupnih sejah, vendar pa lahko vsak zbor sklene, da bo o posa- meznih vprašanjih razpravljal in odločal ločeno. Seje skupšči- ne, kakor tudi seje posameznega zlMira sklicuje predsednik ob- činske skupščine na lastno po- budo in določi predlog dnevnega reda seje. Predsednik mora skli- cati sejo skupščine, če to zahte- va najmanj petina članov skup- ščine ali zbora, ali svet občinske skupščine. S^jo skupščine vodi predsednik, sejo posameznega zbora pa odbornik, ki ga izvoli zbor izmed svojih članov. Skup- ščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov. Gla- sovanje na sejah je javno, tajno le, če občinska skupščina ali po- samezni zbor to posebej skle- neta. Odloki in drugi sklepi občin- ske skupščine, ki sta jih spre- jela zbora na ločenih sejah, ve- ljajo le, če sta jih izglasovala v istem besedilu. Samo na seji občinske skup- ščine voli le-ta svoje organe, sprejema statut občine, družbeni načrt in program razvoja občine, občinski proračun, urbanistični načrt, ustanavlja delovne orga- nizacije in občinske sklade, ter sprejema odloke. Ostala vpra- šanja splošno družbenega po- mena pa lahko opravlja občin- ska skupščina bodisi na sejah zborov, bodisi, po svetih in ko- misijah, ali organih občinske uprave. Občinska skupščina sprejema splošne predpise v obliki odlo- kov odredb in navodil, konkret- ne akte pa v obliki sklepov in odločb. Za urejanje zadev sploš- nega pomena za občino sprejema občinska skupščina statut obči- ne, družbeni plan občine, per- spektivni plan razvoja občine, proračun občine in svoj posloiV- nik. Splošni predpisi, ki jih sprej- me občinska skupščina se obja- vijo v Uradnem vestniku okraja Maribor in začnejo veljati osmi dan po objavi. Občinska skupščina ima tiidi svoj poslovnik, ki v okviru sta- tutarnih določil podrobneje do- loča potek in tehniko sej skup- ščine. MR Televizor in javna razsvetjava Tov. urednik! Na Polenšaku je Prosvetno društvo nabavilo televizijski sprejemnik, ki bi naj tukajšnje- mu ljudstvu shižil za razvedrilo, pouk in tako nudil vsaj nekaj, česar ljudstvo na podeželju ni deležno v tolikšni meri, kot npr. v mestih. Na podeželju, predvsem v Slovenskih goricah tudi ni tak standard, da bi si tak sprejemnik lahko vsakdo privoščil, kot reci- mo raidoaparat, ker so v TV apa- rati res mnogo dražji. Zato Je tem bolj hvale vredno, da razna društva nabavljajo TV sprejem- nike in kjer potem ljudje lahko zaslegujejo razne zanimivosti do- ma in po svetu. Tako pa ne mislijo na Polenša- ku. Tam so se v tem pogrešili. Tamkajšnji TV sprejemnik so odstopili eni sami družini, ne glede na to, da bi lahko gledalo program več gledalcev, Ce bi le aparat bil na primernem mestu. Tako je nastalo vprašanje, »li je na Polenšaku samo ena druži- na član PD in ali so odborniki PD res tako neuvidevni, da kaj takega dovolijo? In čemu potem TV sprejemnik društvu? Prebi- valci Polenšaka menijo, naj bi bil TV sprejemnik v prostoru v va- si, kjer bi bil dostopen širšem« krogu vaščanov. Zdaj pa še nekaj besed o rae- svetljavi vasi. 2e kdaj je bil govor, da bi po vasi napravili cestno razsvet- ljavo, ki je nujno potrebna, pred- vsem, ko je deževje, ko so ceste blatne in popotnik ne ve, kam bi se izognil. Kje je sedaj še kdo, ki na to misli? Oglašujte v TEDNIKU Pri nas na Polenšaku velja še vedno nazadnjaško pravilo, češ, jaz imam vse in tako naj skrbi vsak zase! Ce bi na Polenšaku podcrbeli za kakšno stvar, bi bil marsikaj druga'^e. Tako pa menda čakajo, da bodo za potrebno poskrbeli ti- sti, ki bodo prišli za nami... Prometne nesreče TRČILA MOPEDIST IN KOLESAR Dne 14. marca 1963 popoldne je prišlo na cesti med Kidričevim in Apačami do trčenja med kole- sarjem Jožetom Pukšičem in mo- pedistom Ivanom Murkom iz Apač, ki je prizadelo še v bližini se nahajajoča pešca Ivana in Ce- cilijo Herman. Mopedist je padel njima pod noge in ju podrl. Do trčenja je prišlo zaradi slabe ce- ste in izogibanja kolesarja težko voznim mestom na cesti. Pri tem ni upošteval opozoril mopedista. Slednji je hotel kolesarja zaobiti na desni strani, kar pa mu ni uspelo, ker se je spravil kolesar na desno .stran v-este. Pešca st^ bila poškodovana in sta morala po zdravniško pomoč v ambulanto v Kidričevem. Poškodovan ie bil tudi kolesar Jože Pukšič. Mate- rialne škode je nastalo za okrog 3000 din. TRILETEN FANTEK PADEL' POD VOZ Dne 18. marca 1963 popoldne je peljal Janez Polanec iz Nove vasi št. 49 pri Markovcih na dvovprež- nem vozu lesene odpadke po Ma- riborski cesti čez dravski most. Za prvi voz je imel pripet še en voz. Med vožnjo Imenovani ni videl, kdaj in kako sta splezala na oje pripetega zadnjega voza dva fantka in kako le hotal manj- ši fantek z ojeta splezal na zad- nji voz. Tudi ni videl, t:ako je manjši fantek* padel z »"jeta pod voz. da je peljalo prednje kolo čez njega. Očividec dogodka Jan- ko Reš iz Ptuja je takoj opozoril voznika, ki je konja takoj ustavil, da zadnje kolo ni peljalo čez po- nesrečenca. ker ga ie Janko Reš prej potegnil izpod voza. Tnletni Bojan Kristovič je bil takoj pre- peljan v ptujsko bolnišnico. Priprave m volitue u oblini Ormož Pred kratkim je bil ustanov- ljen pri občinskem odboru SZDL Ormož veččlanski politični štab, ki bo vodil politično delo ob pri- hodnjih volitvah. Kot je na prvi razpravi aktiva predsednik občinskega odbora SZDL občine Ormož Stane Ceh poudaril, bo imela letošnja pred- volilna kampanja predvsem de- lovni značaj. Zato letos ne bo velikih političnih zborovanj, am- pak bodo v okviru krajevnih or- ganizacij SZDL, gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov v občini razpravljali o statutih, o sistemu samoupravljanja, o lo- kalni in občinski problematiki in podobno. Brez dvoma bodo tudi govorili o ustavi, o osnutku ob- činskega statuta, o delovnem značaju novih skupščinskih te- les, o kandidatih Aktiv ima v s-vojem sestavu komisije: za or- ganizacijska in kadrovska vpr a- .šanja, za propagando in obve.šča- nje. Dolžnost posamezne komisi- je je re« .široka in odgovorna Zato so zd tako odgovorno deio izbrali ljudi, ki bodo sposobni in vsestransk kos nalogam. Na seji aktiva so posebej opo- zorili na to, da mora biti izbira kandidatov za odbornike izvrše- na čimbolj demokratično. V ob- čini se bo na prihodnjih volitvah izvolilo 50 odbornikov obeh zbo- rov občinske skupščine. Ker je v občini od 19.860 prebivalcev pri- bližno 12.900 volilnih upravi- čencev, bo enega odbornika voli- lo 570 volivcev. Posebnost sesta- va nove občinske skupščine bo v tem, da bo vsak izmed obeh zborov imel le po 25 odbornikov. Za vsako odborniško mesto bo posebna volilna enota, medtem ko bodo poslanci izvoljeni na več volilnih' enotah. Vsaka volilna enota bo imela tudi lahko več volišč, zlasti v ormoški občini, kjer tvorijo volilne enote zelo raztresene vasi. Pred volitvami bo treba izpo- FK>lniti volilne imenike, česar so se že resno lotili in jih bodo pra- vnčqs;no uredili in pripravili volitve. V občini povzi^iča to de- lo največ težav v Ormožu, pri Veliki Nedelji, v Središču in v drugih krajih, kjer se je v zad- njih letih mnogo ljudi odselilo ali preselilo. Največ težav je z ljudmi, ki spremembe bivališča takoj ali niti pozneje ne prijavi- jo, kot bi to morali. Mnogo lažje je v tistih krajih, kjer večji del prebivalstva biva od rojstva v istem kraju. Volivci, člani SZDL bi naj bolj skrbeli, da bi na prihodnjih vo- litvah kandidiralo več žena. Ne gre za ustanavljanje matematič- nega razmerja glede na prebi- valstvo. Izbrati je treba najbolj sposobne, vdane m delavne. V občini so še vedno žene nekoliko zapostavljene, to se ne odraža samo s tem. da so redke žene v samoupravnih organih podjetij, zavodov in ustanov, ampak tudi v tem. da jih je bilo premalo v dosedanji občinski sikupščini. Za us.pe,šno predvolilno delo je zlacti važna enotnost in priiprav- Nkrajevnih političnih akti- vov. D. Rizman Stran 4 TEDNIK PTUJ. DNE 2fl MARCA 1963 Sla predzadnjem roditeljskem sestanku Pred dnevi se je popoldne v 8. razredu osnovne šole na Bregu zbralo nekaj staršev učencev 8. razreda te šole. Posedli so v klo- pi in pred nje je sedla razredni- čarka učiteljica Marina Jurca. S seboj je imela redovalnico in re- ferat o važnosti usmerjanja v po- klice. Nekateri starši so bili že prej pri njej. Tudi z njimi se je pomenila o vsem, kar je namera- Na tem roditeljskem sestanku, N tem roditeljskem sestanku, menda predzadnjem v zvezi z le- tošjimi absolventi 8. razreda, se je želela razredničarka s starši pomeniti predvsem o tem, kam mislijo starši usmerit svoje otro- ke po končani šoli In kako jim bodo pomagali do konca leta, da bodo popravili, kar se še da po- praviti pri ocenah, na drugi stra- ni pa je želela staršem posredo- vati priporočila šole za usmerja- nje v poklice po tem, kako šola pozna tega ali drugega učenca, njegove vrline in sposobnosti. Po vsem povedanem se je vi- delo. da sta v razredu navzoča dva vplivna faktorja za otroke — 8tarii in učiteljski kolektiv. Oba navdaja različna ljubezen do otrok — učencev pa tudi različen čut odgovornosti do njihove um- ske razvitosti in usposobljenosti za bodoče šolanje ali zaposlitev, za njihovo usmeritev v življenje, za vpliv na nje, za opredelitev v družbenem življenju in za gle- danje na vse človeško prizadeva- nje in ustvarjanje, skrbi in nji- hove boje. Najprej je razredničarka pre- brala in raztolmačila svoj dobro pripravljen sestanek o važnosti usmerjanja absolventov 8. razre- da osemletke v nadaljnje šolanje in v poklice. To je oprla na vse bogastvo, s katerim razpolaga šola, oprla je na odkrite vrline in nagnenja učencev, na njihove sposobnosti in spretnosti, na nji- hov odnos do prirode in družbe, do prijateljev In znancev, uči- teljskega zbora in staršev. Na vse to bogastvo je gradila šola in si prizadevala razviti vse, kar je pri otrocih plemenitega in velikega in jih odvrniti od vsega, kar jih lahko ovira in zadržuje na živ- ljenjski poti. Tov. je nato odprla redovalnico In iz zapiskov v njej povedala, za katere poklice so se učenci izjavili in kateri se bodo dalje šolali. Prav zanimiva je ugotovitev šo- le, da se mnogi otroci skupno s starši odločijo za praktične, teh- nične poklice, dekleta pa pred- vsem za hitro dosežene kvalifika- cije. Mnoge bi rade bile zoboteh- nice ali administratorke. Za raz- ne druge — praktične, koristne poklice pa ni takšnega zanima- nja. Kar je dečkov iz tega rez- reda, bodo kmetovalci, mehaniki, tehniki. Inženirji raznih strok Nekateri bodo takoj nadaljevali študij, nekateri pa pozneje iz po- klica. Sola Breg bi rada doživela, da bi po njenem prizadevanju in po prizadevanju staršev dobilo življenje iz njenih klopi vestne n skrbne delavce in tvorce socia- listične skupnosti, saj jim je lahko za svetel zgled pokojni Ivan Spolenjak, po katerem ima šola ime. Razgovor s starši o vsem tem je bil prav zanimiv. Njihovo po- znanje vrlin in nagnjenj otrok je poleg ljubezni največje bogastvo, na katerega gradijo. Mnogi gradi- jo bodočnost svojega otroka skup- no s šolo in so veseli uspehov in ugotovitve da spoštujejo otroci svoje učiteljstvo in starše. O ocenah iz redovalnice je bil razgovor prav tako zanimiv. Se- veda je moralo biti tudi nekaj kritike o učencih, ki se večkrat zavrtijo na lastni peti in se za- letijo ali spozabijo, da so učenci. Različne talente, uspehe In prlza- devanja, pomoč doma In učencev med seboj odkriva šola. Razred- ničarka je vedela z vsakim od navzočih govoriti o otrocih spošt- ljivo, pa tudi kritično in vendar spodbudno. Vsakega izmed njih pozna posebej. Vsi starši so spre- jeli ta razgovor kot razgovor z razredničarko, ki se bavi skupno z vsem učiteljstvom z istimi mi- slimi in skrbmi kot mati in oče, ki želita svojemu otroku samo dobro. V mraku se je končal ta roditelj- ski sestanek, ta stik med razred- ničarko in starši. In takšnih sti- kov je sedaj mnogo po šolah. Vse vodi ista želja, da bi šola in dom dala otrokom na p>ot, kar si sami želijo, kar si želi naša družbena skupnost in kar si želijo vsi starši. Razgovori se potem doma nadaljujejo in v sledečih dnevih je v šoli kot obnovljeno. Vsi ka- žejo novo prizadevanje; pogledi vseh so še prijaznejši in doma je več zanimanja, kako je bilo v šo- li. S skupnimi mo^mi so doseženi novi skupni uspehi. V. J. Osnovna šola »Ivana Spolenjakm« Ptuju ob Rogaški cesti Vrnjen obisk slušateljem sindikalne politične soie v Lisitoniern Sindikalna politična šola Ptuj nadaljuje s svojo dobro obliko navezovanja stikov z drugimi sindikalnimi političnimi šolami v sosednih oWinah. Izmenjava izkušenj med slušatelji SPS Ptu- ja in Ljutomera je prišla pred- vsem do izraza ob obisku sluša- teljev SPS Ptuja sdndikalni po- litični šoli Ljutomer. V soboto, 16. marca, se je na železniški po- staji Ptuj zbralo 29 slušateljev in funkcionarjev ObSS Ptuj. Ve- drih obrazov so pričakovali tre- nutka, ko bodo prisopeli v Ljuto- mer. Tu so jih čakali slušatelji in funkcionarji ObSS Ljutomer. Takoj po prihodu so se zanimali za škodo, ki jo je prizadejala zadnja poplava. Občinski sindikalni svet Lju- tomer je pripravil za slušatelje SPŠ Ptuj pester program. Po zaj- trku so šli vsi skupaj v obrate Mariborsike tekstilne tovarne. Ta objekt je rešil brezposelnosti precej ženske delovne sile. V njem je zaposilenih cca 280 žensk. Vodja obrata je razložil proces proizvodnje. V Ljutomeru proiz- vajajo v glavnem posteljno peri- lo. Proizvajalke se samoinicia- tivno trudijo, da bi dosegle čim večjo proizvodnjo. Nagrajene so po delu. Za Dan žena so se stro- ji ustavili, žene so bile pogošče- ne in v kratkem nagovoru so sli- šale o pomenu praznika. Sluša- telji SPS Ptuja so ženam želeli veliko delovnih zmag in zado- voljstva v življenju. Zatem so si ogledali nekdanjo oogoje za polnovredax> vključitev v delovni proces. V ta namen so ustanovljene pii Tomažu, v Miklavžu in še dm- god v občini Ormož šole za staiP- še, v katerih ima vsakdo mož- nost i)ridobiti si kvalifikacijo po- polne osemletke. Da bi v občdird zakrpali vsaj delno potrebe po admdnistrativno-r a čunovodskem, komercialnem in knjigovodskem kadru, je bilo nujno ustanoviti ekonomsko srednjo šolo — od- delek za odrasle. V to šok) se jo vpisalo in jo obiskuje 32 slušate- ljev. Za vse mladince je predvsem važno, da vse svoje sile usmeri- jo v to, da z uspehom končajo 8. razredov osnovne šole. S tem si ustvarijo pogoje in možnosti za vsestransko izbiro poklica v ote- viru svojih sposobnosti in zmo- gljivosti oziroma za nadaijoije izobraževanje. Ce se otrok sam ne more od-i ločiti za ix>klic in če mu ne rrtCH rejo pomagati niti starši niiti uči-> telji, je otroka treba napotiti na zaupen posvet v Zavod za zapo- slovanje delavcev, kjer mu bodo strokovni svetovalci nudili ne- obvezno in brezplačno strokovno poomoč s svetovanjem pri izbkri poMica in ga ix> njegovi sposob- nosti usmerili v dejavrKJst v ka- teri bo družbi kakor sebi naj^eS doprinesel. Težave, ki nastopajo v otočiiaiil Ormož v zvezi z usmerjanjem mladine v poklice so predvsemrV ^tem, da Ormož nima pjosveto- Vainice, in se mladina v občini tudi ne poslužuje ptujske, ker je preveč oddaljena. Na drugi -strani pa je znano, da mladina iz toh zaostalejših krajev v občini nujno potrebuje takšne nasvete. Tako pa odhaja mladina na sla- ba pota, pijančuje in podobno. Tega vsega ni kriva mladina marveč tudi starši, ki svojim otrokom ne poiščejo mesta za uk. So kraji v občini, kjer se starši ne zavedajo dovolj obveznosti napram svojim otrokom, zato jih puščajo, ne da bi poskrbeli za to, da bi prišli do poklica. Vedeti je treba, da so ob dose- danjih prilikah pogoji vključit- ve v delovni proces težji in zah- tevnejši, zato je pač nujno po- trebno, da starši predho^o, ne žele tik ob koncu obveznega šo- lanja, bolj poskrbijo za uspeva- nje svojih varovancev v šoli, če že ti niso pokazali več zavesti ter prizadevnosti. Boljši učni uspeh pa pomeni boljše možnosti za vključitev v uk ali šolanje ali delovni proces. Starši, ne pozabite na svoje otroke, nudite jim tisto, kar ste jim dolžni pri usmerjanju v po- klic. Naša družbena skupnost daje široke in vsestranske mož- nosti za strokovno in idejno-po- litično izobraževanje mladega rodu. Drago RizmaiJ MLADINCI IN MLADINKE postanite člani Aerokluba Vpišite se v šolo jaidralnih pilotov in padalcev pri letailski šoli Aerokluiba Ptuj. POGOJI ZA SPREJEM SO: I. Kandidat mora iispolfifiti za Mrateesa pilota 15 let, za padalca 16 let. Z. Zdravstvena sposobnost. 3. Dovršena osendMka. Sola bo pričela kmalu poukom v prosto- rih Aerolduiba Ptuj, Trg mla<^mskih brigad 2/1, kjer spre- jemajo prijave vsakodnevno od 8. do 12. trre, ter v sredo in petek od 17. do 19. vire. Šolanje bo na amaterski bazi z vnaeankn taborjenjem na ptujskem letaJišču v Moškajncih. Po uspešno o?x^ljeinili izpitUi bo omogočeno kandkkrtom nadaijnje šolanje, kakor tudi doseganje športnih reaniltaftov v vseh aerokliibih le- talske zveze Jugoslavije. Kandidati, ki še niso odsltižiili vojaškega roka, imajo možrioet bdjti sprejeti v raame letal- ske šole za aktivne in rezervne častnike in ix>dča«3tnike jugoslovanskega vojnega letalstva. UPRAVA AEROFnLUBA PTUJ Tribuna v sindikalm politični šoli Ptuj v torek, 26. marca 1963, ob 16. uri je bila v Delavskem klubu organizirana med slušatelji sin- dikalne politične šole tribuna pod naslovom: OBCINA PTUJ v ZRCALU GOSPODARSKIH, DRUŽBENIH IN PROSVET- NIH PRILIK. Tribuno so vodili: tajnik ObčLO Ptuj tov. Rau Ivo, načelnik za gospodarstvo tov. Makovec Viktor, načelnik za družbene službe Klančnik Frido in podpredsednik ObSS Ptuj tov. Lojze Cuček. Razpravo je pričel upravnik šole tov. Franc Ceh. Zaprosil je predstavnike Obč. LO Ptuj, da odgovarjajo na vprašanja, ki jih bodo postavljali slušatelji SPS in člani plen um a ObSS. Slušatelji so postavljali vpra- šan.1a o vlogi nove občinske skupščine, in njenih organov Z novim imenom pride nova vse- bina dela obč. skupščine. Oblast- ni organi prevzemajo tudi druž- bene funkcije, da niso več čisti oblastveni organ, temveč druž- beni organ. Razpravljali so o gospodar- stvu občine, o njenem nadalj- njem razvoju, razvoju vseh de- javnostih v občini. Razvoj druž- benih služb jc odvisen od raz- voja družbene baze-ekonomske baze. Povsod pa smo srečali člo- veka, občana, ki se pojavlja kot glavna subjektivna sila, od kate- rega je vse odvisno. Udeleženci tnbune so mnogo pridobili. Takšna oblika dela je zelo koristna, ker se prisotni na najbolj neposreden način lahko seznanijo z aktualnimi problemi, ki jih zanimajo. Sindikalna poli- tična šola bo organizirala take tribune tudi v bodoč^'. A. Z. Po gostovanju Varaždincev Ob nedeljskem gostov^ju BKUD >Sloboda« iz Varaždina v Ptuju se je še enkrat pokazalo, da so Varaždinci v FMniju vedno lepo sprejeti gostje, nas same Varaždince pa nenavadno veseli lep sprejem in pozornost, ki nam je vsakdkrat izkazana. Tako po- gosto vidite naše meščane, kako se raizgledujejo po Ptuju in oko- lici, ker so pač radi v kra^u, kjer ima-jo toliko prijateljev. Logično bi tudi Varaždinci želeli, če bi ve^e število Ptujčanov večkrat obiskalo naše mesto, ker je tu- di pri nas marsikaj zanimivega (vsaj mislimo!) za Ptujčane. S tem sestavkom bi se rad v imenu vseh tistih članov »Slo- bode«, ki so bili prejšnjo nedeljo v Ptuju, zahvalil vsem Pfcujča- nom, ki so kakorkoli poskrbeli, da bi nam kot gostom bilo v Ptiu- ju čim lepše. Tako nam je v res- nici tudi bilo. Posebej bi se želel zahvaliti obiskovalcem naših prireditev, posebno tistim, ki so nas na ve- černi predstavi tako lepo nagra- dili z burnim ploskanjem, kar je bilo za nas veliko priznanje. To priznanje nas tudi obvezuje, da še večkrat obiščemo Ptuj in da pripravimo še boljše prireditve. IMjaiteljska manifestacija se je razvila še enkrat na tovari- škem večeru, ko smo prav tako burno pozdravili nagovor tovari- ša Korena. Vsekakor smo zaipustild Ptuj z lepimi spomini na še eno uspelo gostovanje v prijateljslkem me- stu. Ivica Domaskmč, Varaždin Koncert violinistke Olige Skalarjeve v sorazmerno kratkem pre- sledku smo slišali t letošnji koncertni sezoni v Ptuju na koncertnem nastopu kar dve sestri Tioliniistki umetnici, kar je menda tudi t širokem svetu bolj redek pojav na koncert- nih prireditvah. Po koncertu, ki ^a je priredila pri rms Sa- bina Skalarjeva, je izreden uspeh požela tudi njena sestra Olga Skalarjeva na solističnem koncertu v ponedelje, 18. mar- ca. Njen prog-ram je obsegal t prvem delu dve sonati, in si- cer Vivaldi-Respighi Sonata v D-duru ter Beethoven Sonata op. 30, st. 2. Drugi del je vse- boval RaveloT^o skladbo Tzigan, Sukovo Un poco triste burle- sko. Stravinskega Rusko pesem in Ruski ples ter Saint Sean- soTo Introdukcijo in Rondo ca- pricioso. Ves ta zahtevni program jc solistka podala ob odlični spremljavi že znanega nam pi- anista Andreja Jarca zelo po- globljeno in tehnično dovršeno. Na koncertu smo tokrat po- grešali nekatere redne obisko- valce naših koncertov, a raz- veseljivo je, da je bila na kon- certu tudi tokrat šter-ilno za- stopana mlada koncertna pu- blika. Tako lahko zapišemo tu- di ob tej priliki, da nam kljub ofenzivi lahke in zabavne glas- be vendarle še raste pokolenje mladih poslušalcev resne glaf- be. Navdušena publika, ki je ves večer paizljivo spremljala nmetniško glasbeno govorico, je z vztrajno aklamacijo izpro- sila šc dodatno točko in s tem počastila in nagradila oba mla- da umetnika. Vsi, ki smo bili na tem lepem koncertu, želimo, da bi nas. umetnica še kdaj obiskala. D. H. Vajenska šola za lesno stroko pred važnimi nalogami Na predloR Gospodarske zbor- nice LRS in Okrajne gospodar- ske ibornice Maribor bi v seda- njem centru za lesno predeloval- no stroko v Ptuju v bodoče šolali le učence lesno predelovalne stro- ke. V Ptuju obstoječa šola ima do- bro urejeno delavnico za lesno stroko. V tej šoli bi vzgajali ko- larje, sodarje, izdelovalce kadi za vso Slovenijo, stavbne in pohišt- vene mizarje za občine Ptuj, Or- mož, Dravograd, Ravne, Slovenj Gradec, Lenart in del bivšega okraja Murska Sobota, lesne stru- garje pa za okraj Maribor in Ce- lje. Učenci kovinarske stroke se bodo lahko šolali v Mariboru, kjer so v ta namen bogato oprem- ljene delavnice in to le v slučaju, da bi bilo za Ptuj premalo pri- javljenih. O gornjem predlogu bo še izre- kel svoje mnenje občinski uprav- ni organ za šolstvo in bo tudi dal svoj predlog za dokončno uredi- tev vprašanja šolanja učencev lesno-predelovalne in kovinskf- stroke. VJ. Seminar za iniade funkcionarje Občinski komite ZMS občine Ormož je priredil 23. in 24. mar- ca dvodnevni seminar za pred- sednike, sekretarje, blagajnike in predsednike revizijskih komisij aktivov ZMS v Ormožu, ki se ga je udeležilo 56 mladincev. Namen seminarja je bil mladinske funk- cionarje seznaniti z vlogo in me- todami dela političnih organizacij, z razvojem in perspektivami kmetijstva v občini in s pomenom družbenega plana in proračuna občine. Med ostalim so obravna- vali tudi administrativno poslo- vanje aktivov, poseben poudarek pa je bil na nalogah in dolžnostih vodstev aktivov ZMS. Seminar je dobro uspel, pre- davanja pa so bila pestra, ven- dar so vse premalo skrbi posve- tili mladini in mladinskim akti- vom ter poklicnemu usmerjanju •nladine. Slu.šatelji .«!o izjavili, da je bil seminar zelo koristen. V JABLANAH BOSTE DOBILI AVTO FIAT Gasilsko društvo Jablane se pripravlja na veliko tombolo, ki bi naj bila 5. maja 1963 v Cir- koveah z namenom, da bi s sred- stvi, doseženimi s to prireditvijo nabavili primeren gasilski avto. Ce jim bo uspelo zbrati primer- na sredstva, bodo dali kot glavni dobitek na tomboli osebni avto Fiat pa še moško in žensko kolo, več radioaparatov in 200 drugih vrednih dobitkov. Po tomboli bi se prireditev nadaljevala z veseli- co in plesom. To bi bilo v ptujski občini na tombolski prireditvi prvič, da bo glavni dobitek osebni avto Fiat. zato tudi računajo z veliko pro- dajo tombolskih listkov in z ve- liko udeležbo na tomboli ter na poznejši prireditvi. Ptnf »ine 29 marca 1963 TPHNIK Stran 5 VELJA OD PETKA DO PETKA j OVEN (od 21. III. do 20. IV.) 1 S pomladjo se vam povrn dobra volja in z njo tudi zaslu- ; ženi uspehi. V službi se držite reda in se izogibajte nepotrebnih i težav. Bližnji se vam bodo revanžirali za skoraj pozabljeno ! pozornost. Z varčevanjem ne odlašajte, če bi radi uresničili ; svoje načrte. ; BIK (od 21. IV. do 20. V.) V težavah ne mislite toliko na to, kje so se začele, ampak na to, kako jih boste premagali. V življenju vas spremlja lastna ; vest kot najboljši prijatelj. V družbi cenijo vašo resnost. Do- ma vas časa prijetno presenečenje. ^ DVOJČKA (od 21. V. do 22. VI.) Priznajte drugim toliko svobode kot je sami potrebujete. Večkrat ste slabe volje, pa ne zaradi neuspeha v življenju, am- pak zaradi utrujenosti. Najprej se lotevajte težjih nalog, lahke boste mimogrede opravili. Pr edpostavljeni vas cenijo zaradi vestnega dela. RAK (od 23. VI. do 22. VII.) Radi se pogovarjate s prijatelji o njihovih načrtih, ki ste jim sami prispevali nekaj zamisli. Zaupajte v lastne moči in pomoč bližnjih vas ne bo razočarala. Napredovanje v službi. V ljubez- ni vedno več naklonjenosti. LEV (od 23. VII. do 22. VIII.) Lotite se odgovornega dela, ki ga boste uspešno končali. Prva nevšečnost v ljubezni vas naj ne spravi s tira. Vaš srečen dan je sreda. Večkrat precenjujete malenkosti, kar vam bolj škoduje kot koristi. DEVICA (od 23. VIII. do 22. IX.) Denar nima pri vas obstanka. Čudili se boste svoji odloč- nosti. Vedno ne morete izpolniti obljub, zato jih premišljeno izrekjate. Iskrica ljubezni zažari v nedeljo. TEHTNICA (od 23. IX. do 23. X.) Težko se boste odločili za korak, ki bo za vas mnogo pome- nil. Prehitro se razvnamete za stvari, ki vam mnogo obljub- ljajo, ne povedo pa vam, za kakšno ceno. Ne sprejmite mne- nja drugih, še preden ste si ustvarili lastnega. Spomladansko cvetje vas posebno razveseli. ŠKORPIJON (od 24. X. do 22. XI.) Škoduje vam prevelika vnema, da bi si hitro izboljšali ma- terialni položaj. Radi se zabavate v večji družbi. Pismo vam prinese zanimive vesti. Imeli ste srečo v ljubezni, dokler se niste začeli podcenjevati. STRELEC (od 23. XI. do 20. XII.) Sostanovalci v hiši vas zelo cenijo. Težav vam drugi ne bo- do pomagali premagovati, dokler ne boste sami pokazali do- volj trdne volje. Redki sestanki z ljubljeno osebo vam več povedo kot prepogosta pisma. Letos boste potovali v oddaljeni kraj. KOZOROG (od 21. Xn. do 20. I.) Koristil vam bo nasvet prijatelja, ki mu zaupate svoje te- žave. V službi vas čakajo nove skrbi. V zadnjem času ste bolj tihi kot ste bili sicer. Ljubezenske skrbi prenehajo v nedeljo. VODNAR (od 21. I. do 19. II.) Več zaupanja v svoje sposobnosti in v sposobnosti bližnjih, pa bo več skupnih uspehov. Odpošljete pismo, ki mu bo sledil prijeten odgovor. Dolgovi vas preveč grizejo, čeprav niste sa- mi zadolženi. Ne obupajte, še predno ste pokazali, kaj zmorete. RIBI (od 20. II. do 20. marca) Razumne odločitve vam pri hranijo razočaranja. Iskreno vas ljubi oseba, ki ste ji zelo naklonjeni. Ne bojte se za oDsojen denar, ker vam bo sigurno vrnjen. Obisk vam prinese mnogo prijetnih doživetij. V vsafe vrt marelico! Kako lepa je spomladi vsaka Se tako stara hiža, obdana z naj- različnejšim drevjem, ko to cve- te, Pa ne samo ob hiši. Tudi s.a- GRADBENI INŽENIRJI IN TEH- NIKI BODO POTOVALI ATENE Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov LRS Ljubljana je po- avala tudi ptujske gradbene inže- nirje in tehnike, naj bi se udele- žili sedemdnevnega članskega iz- leta v Atene v času med 26. ma- jem in 2. junijem 1963 ali v času med 29. majem in 4. junijem 1963. V eno smer vožnje z avtobusom, v drugo pa z vlakom. Cena potovanja: 48.000 din. v čimer je vštet prevoz z avtobu- som iz Ljubljane do Aten in z vlakom v Ljubljano ali obratno, niso pa s tem všteti stroški za kolektivni potni list. Prijave ude- ležencev do 10. aprila zvezi v Ljubljani. dovnjake, vrtove in vinograde poživi drevje, ki cvete zgodaj spomladi. Kako prijeten je po- gled čez hrib, na vrt ali kamor- koli, kjei rasto in cveto breskve, marelice, zgodnje češnje itd. Ostanimo pri prvih, pri mareli- cah. I.«-teh pri nas ni mnogo, dasd so vsi pogoji za njih vzgo- jo. Seveda je potrebno za vzgojo marelic precej časa, medtem ko ne zahtevajo mnogo česa druge- ga. Najvažnejše je dobiti le sli- vove divjake, drevesca, na kate- re se cepi marelica. Pa tudi to ni več povsod potrebno, ker je mo- goče mareličine sadike kupiti v drevesnicah. Res je da marelica ne more povsod uspevati, na pri- mer v nižinskih predelih, kjer je nevarnost pozebe v zgodnji sipo- mladi. Drugje povsod uspeva, najboljše v toplih krajih. Danes že marsikje gojijo ma- relice v velikih nasadih. To so gospodarstva družbenega sektor- ja, vendai bi jih tudi posamez- niki lahko gojili. Mareličin sad je dragocen in ga je moč spravi- vitl tudi za zimski čas v obliki kompota, marmelade itd. J. B. Prvi pomladanski dnevi (Nadaljevanje z 2. strani) seno drago, če je že regrat tako visoko nastavljen. Jajca so že po 22 din. Se vedno je nekaj sadja NOVA PTUJSKA ZNAMENITOST Starodavni Ptuj kot važna tu- ristična točka bo spet pridobil na svoji privlačnosti. Ptujsko Olep- ševalno društvo je nabavilo na biološki fakulteti v Osijeku le- potično drevo (hirsium avense), čigar listi izpuhtevajo, kakor na pr. rožmarin, prijeten vonj, ki čudovito blagodejno in umirljivo vpliva na človeški organizem. Drevo svojo dejavnost ob ju- tranji rosi ali po dežju močno okrepi, tudi za do 100 odstotkov. Je japonskega izvora in so ga na fakulteti pod vodstvom prof. dr. Manojla Trišiča več let prilaga- jali naišim evropskim klimat- skim pogojem. Prilagajanje je uspelo, Ptuj pa se je odločil za to izredno na- bavo. Drevo bo stalo v Ptujskem parku, vzhodno od bivšega god- benega paviljona. Sadika bo pri- spela v Ptuj vkoreninjena z zem- ljo in bo taiko presejana pred na- stopom vegetacije. Premer Icroš- nje in koremin meri okrog 3 me- tre, zato je transport zelo otežko- čen. Ptujčani bodo lahko prisosit- vovali presaditvi drevesca pri- hodnji , ponedeljek v jutranjih urah. Lepo razraste! liguster je zopet uničen (Nadaljevanje z 2. strani) življenjskim potrebam. Zahtevali so številne popolnitve in spre- membe predvsem zato, ker je bil osnutek preveč učen in preobši- ren. Statut naj bo enostaven, da bo razumljiv slehernemu občanu. Iznešenih je bilo nad 30 predlo- gov za spremembo ali dopolnitev raznih členov osnutka. Komisija bo vskladila vse predloge in pri- pombe, ki so jih prinesle razpra- ve in skrajšani osnutek statuta posredovala ObLO v sprejem. Po mnenju komisije, kot tudi obča- nov bi bilo treba spremeniti tudi tisti del osnutka, ki govori o kompetencah krajevnih skupno- sti. Občina je ukrenila vse, da bi seznanila vsakega občana s sta- tutom. Statut občine bo natis- njen približno v 5700 izvodih in poslan v vsako hišo v občini. Na eni izmed prihodnjih sej ObLO Ormož bo osnutek statuta s pri- pombami, spremembami in dopol- nitvami predložen v razpravo in sprejem. V ormoški občini konča- ne razprave o osnutku občinskega statuta (Nadaljevanje s 4. strani) mičje, saj mu tudi ta del lepote potMi, da je lepa podoba mesta enaka skrb prebivalstva kot je red v stanovanju in cvetice na domačem oknu. Vse potrjuje, da še premalo potujemo, da se premalo učimo od ljudstev iz turističnih krajev, kako je potrebno varovati lepo- te domačega kraja in da je po- trebno vzgajati tiste, ki sicer ni- majo smisla za naravne lepote, sčasoma pa ga pridobijo, ker so na nje opozorjeni. Upajmo, da bo komunalno podjetje sedanje vrzeli zopet za- krpalo v upanju, da se opisana škoda ne bo ponavljala in da bo tudi naše mesto iz leta v leto lepše urejeno. VJ in vsega, kar je mogoče prodati in kar ljudje v mestu kupujejo za vsak dan. Zadruge škropijo drevje. Braj- de že povsod obrezujejo. Kombi- nat že pridno obrezuje vinograde in rigola parcele pri Kidričevem in v Staršah. Nekateri vrtovi so že prekopani in posajeni ter po- sejani. Na poljih je že razvožen gnoj. Koruznica je pospravljena z njiv, kjer je prezimila v rasta- vah. Po cestah se kaže razdeja- nje, ki ga je povzročil mraz. Po gozdovih pada polomljeno drevje, ki ga je v veliki meri poškodoval sneg. Iz polomljenih mladih dre- ves bodo nastale nove brajde, ograje, kozolci itd. Ponekod že grabijo listje. Zvončkov je že to- liko, da jih otroci ne morejo več potrgati za šolo, kjer so že vse vaze polne teh znanilcev pomladi. Vedno več je kresov. Ljudje se- žigajo grmade čiščenja po dvori- ščih in vrtovih. Vse je zopet kot je bilo prejšnjo pomlad, ko se s cveticami prebujajo tudi ljudje in roke so zopet polne dela. Hla- den veter še ne popusti, da bi imelo sonce več moči, vendar se čuti, da je iz dneva v dan lepše in topleje in v nekaj tednih bomo že pozabili, da nas je pozimi ra- do zeblo. TRČENJE DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV NA KRIŽlSCU Dne 15. marca 1963 je prišlo na Mariborski cesti v Ptuju do trče- nja med osebnim avtomobilom Ivana Polanca iz Ptuja in oseb- nim avtomobilom Zivojina Hoj- nika iz Maribora, in sicer na kri- žišču in ovinku blizu prometne čuvajnice. Materialne škode je na- stalo za okrog 22.000 din. Pri trče- nju ni bil nihče cd potnikov po- škodovan. Hojnikov avto je zadel v Polančevega. Regeneracija tkiv in kirurgija bodočnosti Bernard Shaw se je zmotil Človek je slabotno kriknil In padel. Prijatelji, ki so se sklonili nadenj, z grozo gledajo majhno rano na nesrečnikovi roki. »Mrtev?« je žalostno vzkliknil eden izmed njih. »Seveda,« mu je odgovoril dru- gi. »Kot noht velik drobec, to za- dostuje, da bi bilo mrtvih deset ljudi!« Kako hitra bo smrt človeka prihodnosti iz drame Bernarda Shawa »Nazaj k Metuzalemu«! Junaki v njenem zadnjem deja- nju so modri in mogočni, vendar so se obnovitvene sile njihovih organizmov porabile v procesu evolucije. Ne zaceli se jim niti praska. Od kod izvira tak iflračen po- gled na prihodnost? Veliki dra- matik je verjel pesimističnim do- gnanjem reakcionarnih biologov, ki so primerjali »krono narave« z živalmi, verjel je pravljici o fi- zičnem izrojevanju človeka. Eden izmed pojavov tega izrojevanja naj bi bila tudi oslabitev obno- vitvenih sil v organizmu. Kuščarjev rep in prometejeva jetra Kaj pa, če je trditev teh bio- logov zrno resnice? Gibčni kuščar lahko v begu pred sovražnikom zgubi rep in zraste mu nov. V vsakem šolskem akvariju živi mali, nebogljeni ak- solotl. Ce ta živalca izgubi vse štiri noge, ji v enem mesecu zra- stejo druge. Morski zvezdi zado- stuje en krak, da dobi svojo pr- votno obliko. Z močno lupo lahko vidimo majhno zver, ki živi v vodnjakih, hidro. Ce jo zdrobimo na dve sto kosov, bo iz vsakega zrastla nova mala hidra. Po svoji sposobnosti regeneracije je prekosila celo pravljično hidro, ki so ji namesto odsekanih zrastle nove glave. Iz vsega tega bi lahko izvedli sklep: čim nižji je organizem, tem bolj je sposoben regenera- cije. Sosedovi, ste doma ... ? Ptuj Murkova ulica — popoldne Inž. Egon Zoreč Cešmin je grm, ki zraste do tri metre visoko. Poganja lepo rume- ne cvetne grozde, ki značilno diši- jo. Plodovi so svetlordeče jagode. Najbolj uspeva v apneni, topli in prepustni zemlji. Grm se iz kore- nin hitro pomlaja, zato ga je tež- ko zatreti. Najuspešnejše ga za- tiramo s kemikalijami, predvsem s hormonskimi pripravki. Na sto grmov porabimo povprečno 0,8 1 škropiva. Poskusi kažejo, da je pridelek žita precej večji, kjer ni češmina. Žito je v stalni nevarnosti pred nevidnim in skritim sovražnikom — rjo, ki utegne zmanjšati pride- lek na polovico. Cesto se primeri, da žito prav lepo kaže, stoji krepko pokonci in klasje se začne ' lepo nagibati. Nenadoma pa se po bilkah pokažejo temnorjave lise: črna rja posuje bilke s temno moko. V Sloveniji uniči rja vsa- ko leto 10 do 20 odst. pridelka. Črna rja se loti pšenice, rži in ovsa, pa tudi ječmenu ne priza- nese. Gliva rje preprede celičje listnih ploskev in listnih nožic, bilk in tudi plev. Bilni rastlinski organi ne morejo opravljati svo- 'jih življenjskih nalog. Posledica je, da se rastlina nepravilno raz- vija in zaostaja v rasti, zlasti pa se ne more v redu razvijati zi-nje. Žito rodi drobno zrnje ali pa ga sploh ne razvije. Življenje glive je zanimivo. Med svojim življenjem spreminja zunanjo obliko, se seli z rastline na rastlino, nazadnje pa se vrne' k svojemu prvemu gostitelju, ka-' teremu povzroči največjo škodo. Črne rje pa ni tam, kjer ni češ- mina. ker je ta vmesni gostitelj te glive in če češmina ni, gliva propade. Pjo zatiramo posredno in nepo- .^redno Žitne posevke okrepimo, da so proti rji odporni. Žita ne sejmo na zaprtih legah, kjer nI vetra, ali na vlažnih in senčnih legah. Koristna je pravilna pri- prava zemlje in osuševanje. Na izboljšani zemlji se rastline kre- pijo. Sejemo vrste, ki zgodaj do- zorevajo. Setev je potrebno opra- viti zgodaj. Za peso, koruzo in krompirjem se rja ne razpase ta- ko kot po rastlinah, ki zapuščajo v zemlji mnogo dušika. Premočno gnojenje z dušikom in še ob ne- pravem času poveča okužbo. Za- dostna zaloga kalija v zemlji omogoča odpornost rastlin. Ple- vel širi rjo. Na njivi, ki je zelo zapleveljena z pirnlco, rja moč- neje pustoši kot na čisti zemlji. Skrbeti je potrebno, da ne bodo rastline gladovale in da ne bodo zakrnele Najbolje pa se je lotiti gostitelja, ki daje rji zavetje Z uničevanjem češmina je mogoče uspešno zatirati žitno rjo. Škrop- ljenje grmov s hormonskimi pri- pravki je najccnejše sredstvo. ANTON CEHOV: Ispoved Bil je jasen, hladen zimski ^an ., _ Počutil sem se prostega in «ko srečnega kakor kočijaž, ki J® namesto dvajset kopejk dobil Po pomoti cekin. Najraje bi jokal, se smejal, molil ... Bil sem v sedmih nebesih: jaz čisto navaden človek — sem Postal blagajnik! Nisem bil tako zato, ker bom odslej imel priložnost za krajo. Saj takrat še "^'sem bil tat in bi bil vsakogar ^aaavil, ki bi se mi bil upal reči, bom nekoč kradel... Ne, sre- sem bil zaradi nečesa dru- p^Ea: zaradi povišanja v činu in paradi malenkostnega povišanja PUče. Sicer me je veselilo še nekaj, a trenutka mojega napredovanja em začutil na svojem nosu neke rste rožnatih očal. Zdelo se mi i • da so se ljudje spremenili. Rastna beseda' Vsi so mi zdeli ■■^gačni: grdi so se spremenili J. najlepše, ošabni v pohlevne. *JUdomržni v ljudoljubne. Cezme j^^tako rekoč ori.šlo razsvetljenje, ^•^adoma sem na vsakem člove- ku opazil čudovite lastnosti, ki mu jih nisem prej nikoli prisojal, ljudi, »ali se je z njimi kaj po- Ijudi, ali se je z njimi kaj po- sebnega zgodilo, ali pa sem bil jaz doslej slep in nedostopen za vse te dobre lastnosti. Saj so ven- dar vsi krasni ljudje!« Ze na dan mojega imenovanja za blagajnika se je spremenil tu- di član naše uprave S. N. Kasu- zov, ošaben, prevzeten človek, ki je navadno preziral vse mlajše uradnike. Prišel je k meni in — ja, kaj mu je neki bilo? — po- trepljal me je prijazno, smehljaje po rami. »Ponosni ste, moj dragi,« mi je rekel. »To ni lepo od vas! Zakaj me nikoli ne obiščete? V moji hiši se sestaja mnogo mla- dih ljudi, tu je vedno veselo. Moje hčere so me že nekajkrat vpra- šale: .Zakaj Kuzmiča nikoli ne povabiš k nam? To je vendar ta- ko prijeten človek!' Ja. sem rekel, _ mar naj ga prisilim? Sicer pa — ' poskusil bom in ga povabil . . . To- rej. ne izgovariajte se, dragi moj, m obiščite nas!« Človek bi kar strmel! Kaj pa je z njim? Mar je ob pamet? Do- slej se je obnašal kakor ljudože- rec in nenadoma — no. kaj ta- kega! Ko sem tisti dan prišel domov, sem bi presenečen. Kosilo ni bilo iz dveh jedil kot navadno, tem- več iz štirih. K čaju so dali vlo- ženo sadje in maslene kekse. Pri- šli so gostje in pili smo čokolado. Tretji dan prav tako. »Mati!« sem rekel, »kaj pa te je vendar pičilo? Zakaj si naenkrat postala tako radodarna? Saj mi niso podvojili plače. Zboljšanje ni vredno besede!« Mati me je začudeno pogledala. »Hm. Kaj pa hočeš z denarjem? Mar hočeš nazadnje še hraniti?« Ne spoznam se več. Oče si je naročil kožuh, kupil novo kapo, pričel zdravljenje z mineralno vodo in grozdjem (pozimi!). In čez kakih pet dni sem dobil pismo od brata. Ta brat me ni nikoli mogel trpeti. Zaradi najinega v temelju različnega prepričanja sva se bila razšla. Trdil je, da sem sebičnež in lenuh, da nisem v stanu dopri- našati žrtev; in zato me je so- vražil. V pismu je stalo sledeče: »Ljubi brat! Jaz te imam rad in lahko mi verjameš, če ti rečem, da mi najin spor povzroča duševne mu- ke. Dajva se vendar razumeti! Po- Haiva drug drugemu roke in — naj živi mir! Jaz te prosim za to! V pričakovanju odgovora te pri- srčno objemam in poljubljam. Tvoj Te ljubeči Jevlampij.« O, ljubljeni brat! Odgovoril sem mu, da ga tudi jaz objemam in da me zelo veseli. Cez en teden sem od njega dobil brzojavko: »Srčna hvala, srečen sem. Pošlji sto rub- Ijev. Nujno. J.« Poslal sem mu sto rubljev. Tudi ona se je spremenila. Ni me ljubila. Ko sem se nekoč osmelil in namignil, da je njeno moje srce, mi je rekla, da sem nesramnež in se mi smejala v obraz. Ko pa sem jo srečal kak teden po Imenovanju za blagaj- nika, se je prijazno smehljala, me pogledala in bila je vsa zmedena. »Kaj pa je z vami?« me je vpra- šala in se zazrla vame. »Cisto drugačni ste postali. Kako se je to zgodilo? Pridite, pojdiva ple- sat.. .« Srček! Mesec nato je bila njena mati moja tašča: tako sem se bil spremenil! Za svatbo sem potre- boval denar in vzel tri sto rub- ljev iz blagajne. Zakaj bi ne vzel, če veš, da boš denar konec mese- ca vrnil, ko boš dobil plačo? Pri tej priliki sem vzel tudi še sto rubljev za Kasuzova .. . Prosil me je, naj mu posodim ... Ni šlo dru- gače ... On je pri nas mogočen mož in lahko nekoga vsak čas spodi... Teden dni preden so me oriieli, sem na splošno željo priredil slav- j nostno večerjo. Vrag naj vzame, I naj imajo svojo veselico, če se jim hoče! Nisem štel, koliko go- stov je prišlo, spominjam pa se, da je bilo vseh devet sob mo- jega stanovanja polnih ljudi. Pri- šli so stari in mladi . .. Celo taki so bili, pred katerimi je še Kasu- zov svoj hrbet krivil. Kasuzove hčere (za starejšo sem se jaz na- vduševal) so blestele v svojih toa- letah . . . Samo cvetlice na njih so me stale nad tisoč rubljev! Bilo je zelo veselo . . . Godba je donela, lestenci so blesteli, šampanjec je tekel v potokih ... Prednašaii so dolge govore in kratke napit- nice . . . Neki časnikar ml je izro- čil odo, neki drugi balado. — »Pri nas v Rusiji premalo ccnimo mo- že, kot je Grlgorij Kuzmič!« je Kasuzov vzkliknil pri večerji. »Skoda, zelo škoda za Rusijo!« Vsi ti smejoči in prerivajoči se ljudje so šepetali med seboj in s prsti kazali name, čim sem jim obrnil hrbet... Jaz sem opazil ta smehljaj in tudi znamenja za me- noj, slišal sem mrmranje . .. »Ukradel je. lopov!« so škodo- željno šepetali; toda niti njihovo zaničevanje niti ogorčenje jih ni oviralo ne pri jedi. ne pri pijači in ne pri zabavi. Niti volčje ali diabetiki ne požro toliko, kot so oni . . Moja žena. blesteča v zlatu in briljantih. ^e mi je oribliŽJila in r^j čnSliaia v n^^n- »Ti, pripoveclujf^jo, da si — kra- del. Ce je to res, potem ne ma- ram ničesar več imeti s teboj 1 S tatom ne morem živeti! Zapustila te bom!« Tako je rekla in si naravnala obleko, ki je stala pet tisoč rub- ljev ... Vrag naj se v tem spo- zna 1 Ta večer si je Kasuzov sposodil pri meni pet tisoč rubljev . ,. Prav toliko sem posodil bratu . . »Ce je to res, kar govore ljudje,« mi je pošepetal moj brat in vtaknil denar v žep, »potem — se pazi! Tatu ne morem priznati za brata!« Proti jutru sem vso družbo spra- vil v trojkah še v neko elegantno restavracijo izven mesta. Veselica se je končala šele ob šestih zjutraj Vsi prevzeti od vi- na in žensk so gostje popadali v ! sani. da bi se popeljali domov. Ko so sani prišle v tek. so mi zaklicali v slovo: »Jutri je revizija!... Hvala za lep večer!« Spoštovani bralci! Prijeli so me! Prijeli so me, ali — da se točneje izrazim: še včeraj sem bil v očeh soljudi sposoben, oošten. od vseh čaščen — danes pa .»em tat in lo- pov . . . Kričite zdaj, zasmehujte me. obesite vse na veliki zvon, j čudite se, obsojajte, pišite uvodne članke, močite kamenje name. pošljite me V vragu — ampak, "irosirr ne ^-ei' v!5i"' Prevedel Branimir Kozinc stran 5 TEDNIK Ptul dne M marca SOBE OPREMLJENO SOBO ODDAM moškemu. Ogled popoldne med 3. in 4. uro. Naslov v upravi. STANOVANJA ISCEM STANOVANJE s 1. sep- tembrom letos. Plačam vnaprej. Naslov v upravi. PRODAM SKORAJ NOVO KUHINJSKO KREDENCO prodam. Hlupič, Mariborska cesta 5 a (popoldne). PRODAMO LEPO ZAOKROŽE- NO POSESTVO v Sedlašeku. Vinograd, gozd, travnik, vsega 2 ha in 33 arov. Vprašajte v župnišču Sv. Trojica v Halozah. HARMONIKO, PROSTOTONSKO ugodno prodam. Konrad Kola- rič, Ptuj, Mestni vrh 94. PRODAM SLADKO SENO in OTAVO. Naslov v upravi. PRODAM KRMO. Vprašajte Vi- čava 10, p. Ptuj. PRODAM ŽENSKO ŠPORTNO KOLO, samsko posteljo in otro- ško posteljo. Naslov v upravi. PRODAM OTROŠKI VOZIČEK. Vprašajte pri urarju Ervinu Glaserjju. PRODAM ČEBELNJAK. Naslov v upravi. PRODAM inonkg SENA. Naslov v upravi, PRODAM 3000 kg SLADKE KRME. Andrej Kranjc, Mestni vrh 120. UGODNO PRODAM nov šivalni stroj s-Gritzner« na električni pogon. Naslov v upravi. KREDENCO RODAM. Naslov v upravi. OBJAVA Otroška posvetovalnica za zdra- ve dojenčke in novorojenčke v šoli v Markovcih bo 2. aprila 1.1. ob 13.30. Mestni kino Ptuj predvaja 29. marca t. 1. domači film »Igre na igrišču«, 30. in 31. marca t. 1 ameriški barvni film »GUSAR«. Kino »»Ruda Sever«, Gorišnica predvaja 31. marca t. 1. fran- coski fikn »GRENKA ZMA- GA«. Kino Ormož predvaja 30. in 31. marca t. 1. ameriški film »V ZNAKU ZA- ORA«, 3. in 4. aprila francoski (vistavisdon) film »ČRNI OR- FEJ«. Kino Zavre predvaja 31. marca 1.1. fi-anco- ski barvni (vis'tavision) film »NJENO ŽIVLJENJE«. Lunine spremembe In vremenska napoved za ča« od 1. do 7. aprila 1963. Prvi krajec bo v ponedeljek, 1. aprila ob 4.15. Napoved: v po-nedeljek in torek še deževno, nat:) hladneje zaradi severo-vzhodnega vetra, vmes snežne plohe. Proti koncu tedna se bo vreme otoplilo; vendar stalno lepega vremena ni priča- kovati pred 20. aprilom. AC SLUŽBE ISCEM STAREJŠO OSEBO za nego bolnika, nudim tudi sta- novanje. Naslov v upravi. RAZNO »MIRNA« priredi v aprilu kroj- no-šivalni začetni in nadalje- valni tečaj v Ptuju. Prijave se sprejemajo 3. aprila 1963 od 8. do 13. ure v domu SZDL na Vičavi. OBVESTILO Obveščamo starše, ki imajo šo- loobvezne otroke roj. 1. 1956 za vpis v I. razred, da bo na osnovni šoli Toneta Znidariča dne 31. mar- ca 1963 svečan sprejem novincev. V spremstvu staršev naj se zbe- rejo ob 8. uri v telovadnici, kjer bodo prisostvovali prireditvi pio- nirjev, po programu pa bo vpi- sovanje. Prinesite s seboj izpisek iz roistne kniiee. Upraviteljstvo Osnoovne šole Toneta Znidariča RAZPIS Komisija za sklepanje in odpo- vedovanje delovnih razmerij pri Gradbenem podjetju »GRADNJE« PTTTJ, Ormoška cesta 22, razpi- suje več prostih delovnih mest, in sicer 1. kvalificiranih In polkvalificira- nih ZIDARJEV in 2. GRADBENEGA DELOVODJE. Pogoj za razpis pod 2. gradbena delovodska šola in nekaj let prakse. Nastop službe takoj ali po do- govoru. — Prejemki po pravilni- ku o delitvi osebnega dohodka. Pismene ponudbe na upravo pod- jetja v Ptuju. (lllfl/IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll^ Maturantje ptujske gimnazije in ESS priredijo dne 6. aprila 1963, ob 20. uri, v Kidričevem TRADICIONULN! MATURANTSKI PLES Igra zabavni ansambel »Les Amis« iz Ljubljane, poje Franc Babič. Prevoz z avtobusi izpred kavarne od 19. ure dalje. Vabljeni! iiii{iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiniiiiiiiiiiiii Upokojenci, pozor 1 Ptujska podružnica društva upokojencev poziva svoje člane, ki še niso prejeli vložkov k zdravstveni izkaznici, bodisi za- se ali za družinske člane, da od- dajo zdravstveno izkaznico z zadnjim odrezkom prejete po- kojnine v društveni pisarni naj- pozneje do petka, 5. aprila zaradi oskrbe vložkov. Po tem roku knjižic ne bomo več prejemali. Odbor 9 VVASHINGTON: SZ ZAVRNILA AMERIŠKI PROTEST Sovjetska - zveza je sinoči zavrnila ameriški protest za- radi dozdevnih preletov so- vjetskih izvidniških letal nad Aljasko. Časopisna agencija Reuter poroča, da sovjetski odgovor pravi, da je sovjet- sko zunanje ministrstvo pre- |elo ameriški protest mar- ca. Ameriška vlada zatrjuje v njem, da je tega dne neko sovjetsko letalo zašlo 50 ki- lometrov v notranjost zrač- nega prostora Aljaske. ŠPORT ROKOMET V nedeljo pa že za točke v nedeljo, 31. t. m., se bo za- čela letošnja spomladanska tek- movalna sezona. Rokometaši »Drave« stojijo pred velikim vprašanjem. Čakajo jih namreč več kot dvomesečne naporne tek- me in kar je najvažnejše, osvo- jiti prvo mesto v ORL. V prvi tekmi bodo v nedeljo gostovali v Kamnici, kjer se bodo pomerili z domačim »Partizanom«. Zmaga bi ne smela biti vprašanje, če- ravno se igra na vročem terenu v Kamnici pred zelo tempera- mentno publiko. Ekipa Kamnice je lansko sezono pretrpela na domačem terenu samo en poraz in še to z minimalno razliko 3 golov od okrajnega prvaka MTT- Livarno iz Maribora. Vsekakor zanimiva bo pa tekma prihodnjo nedeljo, to je 7. aprila, ko bo v Ptuju derby tekma med MTT in dcmiačo »Dravo«. Ta tekma bo vsekakor odločila novega prvaka. Ce bo to uspelo domačinom, bo to vsekakor lep uspeh in prizna- nje za tekmovanje v višji ligi. Drava - Branik 18:23 (14:13) v zadnji prijateljski tekmi pred prvenstveno sezono je v nedeljo »Drava« klonila pred maribor- skim »Branikom« z rezultatom 23:18. Tekma je bila lepa in di- namična, polna uspešnih akcij ta- ko z ene kakor tudi z druge stra- ni. Domačini tudi tokrat niso na- stopili v popolni postavi, manjkala sta Ročak in Sulek, kar se je eki- pi tudi poznalo, saj so bila krila slaba. Domačini so vodili skoraj ves prvi in polovico drugega pol- časa. vendar jim je na koncu zmanjkalo sape, iniciativo so pre- vzeli gostje in v zadnjih petih minutah prek Vogrinca in Ku- kovca dosegli zmago Najuspeš- nejša pri »Braniku« sta bila Vo- grinec z 9 goli in Kukovec s 7, pri »Dravi« pa Zlender 7. 8 in Zemljič s 3 goli. Pred okoli 300 gledalci je tekmo slabo vodil sodnik Vrbančič iz Maribora. Predtekmi: Drava :Bramk (žen- ske) 3:7 (2:4); Drava:Branik (mla- dinci) 10:13 (3:8). MED TEDNOM: Drava - Partizan (Varaždin) 34:13 (17:5) NOGOMET Drava - Kovinitr 0:3 (0:2)10) v prijateljski nogometni tekmi je mariborski Kovinar zasluženo s 3:0 premagal domačo »Dravo«, ki je igrala zelo slabo. Edini, ki se je trudil za domačine, je bil Erhatič. Nasprotno pa je Kovinar prikazal zelo lepo igro in bi re- zultat bil lahko še večji. V ne- deljo bodo nogometaši »Drave« nastopili v Ptuju proti »Mejniku« iz Svečine. Med tednom: »Drava« : Alumi- nij 1:1 (0:1). Letos bolj organizirano tekmovanje? v torek so se sestali v Ptuju predstavniki klubov oziroma dru- štev občinske nogometne lige, ki so razpravljali o tekmovanju pred novo nogometno sezono. Med drugim so se dogovorili, da bo tekmovanje v letošnjem letu bolj organizirano, kot je bilo lansko. Ustanovili so posebno tekmovalno komisijo, v kateri je po en pred- stavnik vsakega kluba. Določili so, da se bo tekmovanje v ligi pričelo 28. aprila. Poleg tega so razpravljali o sami organizaciji tekmovanja, disciplini, strokovnih kadrih in drugem, ter sprejeli tu- di nekaj koristnih predlogov. Kratke zanimivosti " »SKLADI RADIOAKTIVNOSTI« Dejstva pričajo, da se kot re- zultat jedrskih eksplozij vse bolj veča tako imenovani sklad radioaktivnosti, ali z drugimi besedami rečeno, njegova na- ravna meja, ki se je pred je- drskimi eksplozijami odražala v zelo majhni vsebini radioaktiv- nih elementov v zemeljski skor- ji, kot so radij, torij, radio- aktivni izotopi kalija, pa tudi v vesoljskem žarčenju, ki pro- dira skozi ozračje. Ta sklad radioaktivnega ma- teriala in žarčenja, ki prihaja iz vesolja, je tako majhen, da ni nikakršna ovira za razvoj in iz- popolnjevanje organskega živ- ljenja na Zemlji za mnogo mi- lijonov let. Vendar je prihajalo do nenadnih mutacij, ki so po- gostoma povzročile razne bolez- ni in druge nezaželene posledi- ce. Zato lahko sodimo, da tudi neznatno povečanje sklada ra- dioaktivnosti, ki ni smrtna za živi svet, povečuje v stalnem odstotku verjetnost neugodnih dednih lastnosti ter pojav ded- nih bolezni. Ze pri majhnih radioaktivnih dozah obstaja v bistvu njihove- ga delovanja statistično verjet- na zakonitost. Ce se njihovo ne- primerno delovanje pojavi kot naključje na 10 000 ali celo 100.000 ljudi, se z njihovim po- večanjem povečujejo tudi te spremembe. Odstotek ostane majhen, toda če računamo, da znaša število prebivavcev na Zemlji več kot 3 milijarde, te- daj se število obolelih poveča na nekaj tisoč ljudi. S člove- čanskega stališča pa nista po- membni samo stopnja verjetnosti in statistika, temveč vsaka po- samična tragedija v vsaki člo- veški družini. VEDNO VEC OSEBNIH TRAGEDIJ Število takih tragedij je ved- no večje. Zato je treba odločno preprečevati vsak posamezen primer s tragičnimi posledicami, ne glede na to, kakšen odstotek pomeni v statistiki. Na povečanje sklada radio- aktivnosti delujejo tudi pod- zemne eksplozije. Nikakor ni mogoče sprejeti trditve, češ da so podzemne eksplozije povsem hermetično zaprte in tako osam- ljene, da je izključena možnost neugodnih posledic za življenje in zdravje našega planeta. Praksa je pokazala, da z nji- mi porušijo rove ali podzemne jame in da prihajajo od tod oblaki radioaktivnih plinov. Ra- zen tega postanejo tudi tla ra- dioaktivna in okužijo ne le bližnjo okolico, temveč tudi ozračje. Znan je primer — o tem so mnogo pisali — ko je podzemna eksplozija na poligonu v Ne vadi (ZDA) pognala v zrak ogromen oblak radioaktivnega materiala, okužen prah in pline. Taki pri- meri se lahko vedno pripetijo. To pomeni, da podzemne jedr- ske eksplozije ne nudijo vedno jamstva za varnost površja in ozračja. Služile bodo za vir do- polnilnega okuževanja našega planeta, za grožnjo človeštvu in vsemu živalskemu in rastlinske- mu svetu na Zemlji. IZKUŠNJE GEOFIZIKOV Podatki sodobne geofizike dokazu.ie- jo, da se tvarina med globokimi sloji zemeljske skorje 4n površino nepresta- no spreminja. Na površino utegnejo prihajati vodne pare. z njimi pa ra- dioaktivni ogljik, ki nastaja celo v majhnih, zapuščenih rovih. Ta ogljik se lahko spreminja v okljikovo kisli- no. Vse to lahko prodre na površino skozi mikroskopsko majhne reže in razpoke. Razen tega obstajajo tudi v velikih globinah tako imenovani vodni horizonti, kjer se podzemne vode pre- livajo na velike razdalje. Celo zelo majhni tokovi vode lahko leta in de- setletja prinašajo na površino določene količine radioaktivnega materiala. Prav tako je treba računati z migracijo ra- dioakti^Tie snovi, ki — čeprav počasi, vendar stalno — poteka celo v velikih globinah. Razen tega je treba upoštevati, da znaša polčas razpadanja npr. raooblastilu oddelka za družbene službe ObLO Ptuj Sef higienske postaje dr. Nada Pavličev Stanovanjska skupnost — servisi Ptuj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Dva kvalificirana zidarja 2. Tri nekvalificirane delavce 5. Dva kleparj^a 1. Električar i. Tajnik varstvene vzg ojne ustanove Ptuj Pogoji: 1, 3, 4 — izpit iz zidarske oziroma kleparske stro- ke; pod 5 srednješolska iz obrazba z znanjem strojepisja in knjigovodstva. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene prošnje pošljite na tajništvo Stan ovanjske skupnosti Ptuj. RAZPIS Sprejmemo barvarskega mojstra za barvarno v Tekstilni tovarni in barvami Ptuj. Interesenti naj se javijo upravi podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. TEKSTI LNA TOVARNA IN BARVARNA PTUJ Iz programa RTV Ljubljana NEOEUA, 31. m^rca 6.00—8.00 Dobro jutrol — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijski kole- dar, prireditve dneva ;n objava dnev- nega sporeda. 7.40 Pogovor s poslušal- ci. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.38 pripravljamo se na mladinske pevske re- vije. 9.00 Poročila. 9.05 Za dopoldansko razvedrilo. 10.00 Se pomnite, tovariši .. . 10.30 Matineja narodno-zabavne glasbe. Prenos iz velike filharmonične dvorane. 11_30 Karel Franz: Srečanje z Afnko. 11.50 Vekaj veselih ritmov. 12.00 Po- ročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1. 13.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Kapoved časa. poročila m vre- menska napoved. 15.13 Godala v ritmu. 15.30 Marjan Kozina: >ra južno stran. 15.34 Violinist Viktor P^kaizen nastopa s koncertom Wienia-wskega. 16.00 Humo- reska tega tedna 16.20 Ogrlica s po- pevkami in prijetnim: me1fxt4iami 17.00 Poročila. 17.05 Hanmond or;5e 17.15 Radijska igra 18.13 Matija Bravničar: Div«tijis»!petit za ki^-^ir ta jodalni or- kester. 18.30 Športna nedelja. 19 00 Obvestila 19.05 fsla^shpne razglednicp 19.30 Fao Izberit" svojo melodijo. 21.00 »Čudaki obiščejo opero . . .« 22.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Skupni pro- gram JRT — Studio Zagreb. 23.00 Po- ročila. 23.05 Ples do polnoči. 24.00 Zadnja poročila jn zaključek oddaje. PONEDELJEK, 1. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (p'san glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napo- ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar 8.00 Poročila 11.00 Pczor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Dalmatinske narodne pesmi. 12.30 V pa- viljonu zabavne glasbe. 13.00 Nai>oved ča- sa, poročila, vremenska napoved, prire- ditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Simfonični orkester KFV Beograd. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Oddaja slovenskega samospeva. 17.45 Vedri ritmi 18 00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18 10 .\felodije v večernem mra- ku. 18.30 laz mam pa koniča belega . . . 18 45 Radijska univerza. 19.00 Obvesti- la 19 05 Glasbene razglednice. 19 30 Ra- di iski dne\Tiik 20.00 Skupni program iRT — Studio Zaereb — "mes ob 20 45—21.P0 Novo v znanosti 22.00 Naivived č^sa t>ornčila nemenska nai>o- vsd iii pregled sporeda za naslednji dan TOREK. 2. aprila 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbe- ni spored — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6,00—6.10 Napo- ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napo^rfed in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12,00 Po- ročila, 12,05 Kmctijsk: nasveti, 12.15 Kvintet bratov Avsenik s pevcema, izvaja- jo slovenske narodne. 12,30 V paviljonu zabavne glasbe. 13.00 Napoved časa, po- ročiila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 »Slike z razstave« Modesta .Musorgskega. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 N'arodi v svojih pesmih. 18.45 S knjižnega trga 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled niče 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Z« go- dala in pihala. 20.15 Radijska igra, 21.11 Karajan Airmva Schuberta. 21.36 Nekai glasbe za razpoloženje. 22.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. SREDA, i. aprila 5.00—8.00 Dobro jttro' (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5 10 Poro- tUa in dnevni koledar 6.00—6 10 Napo- ved časa poročila, pregled tiska 'rs- menska napoved m obvestila 7.00—7 15 N'apoved časa. poročila vremenska napo ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Slovenske narodne v priredbi za glas in klavir. 12.30 Ansambelski prizori iz Doni- zettijeve opere »Don Pasguale«, 13.00 Na- poved časa in poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Ob zvokih za- bavne glasbe. 14,00 Poročila. 17.00 Po- ročila. 17,05 Od Žile do Kolpe. 17.40 lepe melodije z velikimi zabavnimi or- kestri. 18,00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Prvi večerni ples 18,25 Pihalne godbe p. v. Mortona Goulda. 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obve- stila. 19,05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. Prenos javne mladinske oddaje. 21.15 Melodije oa tekočem tra- ku. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za nislednii dan. 22.15 Mojstrske partiture našega stoletja. 22.50 Literarni nokturno 23.00 Poročila. 23.05 Ples ob radiiskem sprejemniku. 24.00 Zadnia poročila in zaključek oddaje. ČETRTEK, 4. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro' (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar »i (K>—6 10 Napo- ved časa. poročila, nreeled tiska vre- irenska naf>oved i« obvestila 7.00—7.15 V?nrw-«d čssf! pn^oč-la vrerpenska n^po r«d rail^iclri VolH?'' S 00 Pnrorila p On pi-f>r ntm»i pi-o^n-^eti i 1 nO pn rcčila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Petnajst mintu s kvintetom »Niko Stri- tof«. 12.30 V paviljonu zabavne glasbe. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva m objava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila m zabavna glasba. 13.30 Novost v našem arhivu; če- listka Zara Nelsova igra Lalojev Koncert za čelo in orkester v d-molu. 14.00 Po- ročila. 17.00 Poročila. 17.05 Glasba iz Talijinega hrama. 18.00 Poročila — ak- tualnosti doma m v svetu. 18,10 Naš plesni karnet, 18.45 Kulturna kronika, 19,00 Obvestila, 19,05 Glasbene razgled- nice, 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Če- trtkov večer domačih pesmi m napevov. 20,45 Plesna orkestra Les Brown m Max Greger, 21.00 Literarni večer. 21.40 Nok- turno s skladbami Lucijana Marije Sker- janca. 22.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 5. aprila 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poro- čila m dnevni koledar. 6,00—6.10 Napo ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved m obvestila 7.00—7 15 Napoved časa, poročila, vremenska napo \ed in redijski koledar. 8.00 Poročila 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Po- ročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 igra nam trio Avsenik. 12.30 Zlata Ognja- novič poje Schuberta 12.45 Pet pevcev — pet popevk 13.00 Napoved časa. po ročtla. vremenska napoved, prireditve dneva in obiava dnevnega sooreda. 13.15 Obvestila m zabavna glasba 13 30 \ pa viljonu zabavne glasbe 14 00 Poročila 17 00 Poročila 17.05 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Poročila — aktualnosti dom= in v svetu 18.10 Kar no domače 'S "^n Melodiie v večemeni mraku. 18 45 U naših kolektivov 19.00 Obvestila 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Iz arhiva ZORL-a, 20.15 Tedenski zunanje politični pregled. 20.30 Stinsto let klavirske glasbe. Ciklus pri- pravlja proiesor Pavel Sivic. 21,00 Lahka glasba z orkestrom Raphaele. 21.15 Od- daja o morju m pomorščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vrtmenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 6. aprila 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5,05—5.10 Poro- čila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napo- ved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila, 6,30—' 6.35 Kapotki za turiste. 7.00—17.15 Napoved iasa, poročila, vremenska napo- ved- in radijski koledar. 8.00 Poročila, li.oo Pozor, nimaš prednosti! 12,00 Po- ročila, 12.05 Kmfctijski nasveti. 12,15 Slovenske narodne psemi. 12.30 S kitaro skozi čas. 12.45 Paganinijeva violina, 13,00 Napoved časa, poročila vremen- ska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 0bvestn. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in » svetu 18.10 Z uprizoritve Bizetove »Car- mer.« v operi Comique 18 45 Naši po- ivotniki na tuiem.. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice 19.30 Rad iski dnev- nik 20 00 Domače in ooskočne 20 20 'anez Kavčif — lanez CuV: Priiateli IT. 21 00 Za konec tedna — ples 22 00 Na- poved časa ooroči-la vremenska napoved in pregled spored? za naslednii dan- 22 I.*; Oddala za naše izselience 23-00 priroJ^Ha o«; <;r>hotii) nlec -54 00 Zad- nja poročila tn zaključek oddaje.