Izhaja vsak Četrtek. Cena mu Je 3 K na leto. (Za NemCIJo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje dr2ave 4 K 60 v.) — Spisi In dopisi se po-llljajo t Urednlitvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije In Inseratl pat Upravnlltvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice »t. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. 1 n ser a ti se sprejemajo posle* detlh cenah i Enostopna fctltvrsta (šestina „Domol]ubove" širine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. - Posamezne številke se prodajajo po tO v. Čekovni promet poštno-hranllnlčnega urada štev. 824.797.---------- L Štev. 1 V uubUani, dni 15. feBruarla 1906. Leto xix. - Kmetova izobrazba. Človek dela s pametjo. Moč nič ne pomaga, če ni pameti. To velja za vsakega, tudi za kmeta. Cim več vč, čim bolj je izurjen njegov um, tem ložje gospodari. Nevednost je najdražja reč na svetu Za nobeno reč pa ni denar tako dobro obrnjen kot za poduk in izobrazbo Slaba je v tem oziru za slovenskega kmeta. Manjka mu priložnosti za svojo izobrazbo. Če se kdo sklicuje na to, da imamo par kmetijskih šol, eno na Kranjskem, eno na Grmu, kar naravnost povemo, da te šole več stanejo nego hasnejo. Če se kdo sklicuje na raznovrstne knjige, ki so že spisane v našem jeziku o kmetijstvu, na časopise in knjižnice, mu bodi rečeno, da vse to nikakor še ne dosega svojega namena. Žali-bog večina takih spisov leži po kotih neprebrana. Danes hočemo opozoriti na dva glavna pogoja, ki brez njih ne pridemo do potrebne kmečke izobrazbe. 0 posamnih stvareh bomo pa pisali kasneje še večkrat. Zelo bi nas veselilo, ko bi se v tem oziru oglasili naši bravci in nam pisali svoje misli in izkušnje. Zdaj pa k stvari: 1) Silno se motijo tisti, kateri mislijo, da zadostuje za kmetov napredek samo strokovna izobrazba, da je dovolj, če pozna vse napredne nauke v kmetijstvu, če ve, kako se najbolje obdeluje zemlja, goji živina, skrbi za gozd. To je dobro in potrebno, toda to nikakor še ni vse. Našemu kmetu je treba več splošne izobrazbe; te mu manjka, zato se pa tudi strokovna nima kam nasloniti. Ljudske šole so slabe, da Bog pomagaj. Poglavitni dokaz za to slabost je ta, da šolarji in šolarice ne odneso iz naših ljudskih šol nobenega veselja do učenja, do bukev. Ravno nasprotno; naše šole jim takorekoč to veselje zamore. Vemo, da bodo planili pokoncu naši učitelji, češ, da jih napadamo. Naj jim bo povedano, da resnica mora na dan, če tudi zbode. Kmeta šola preveč stane, da bi smel povedati, kakšna je. Kdo je vzrok, ne bomo govorili; reči pa moramo, da samo učitelji ne. Dober učitelj more pač slab učni red popraviti in sempatja se res dobi kaka dobra izjema. 2) Poleg splošne izobrazbe ali pravzaprav ž njo skupaj je treba kmetu politiškega znanja in politiške zavednosti. Te libe- ralci ne marajo. Oni so radi vpili in še vpijejo: Kmetijskih šol je treba in podpor, kmetijskih podružnic in strokovnih knjig. Vse to je lepo, toda liberalci tako vpijejo zato, ker bi radi, da bi kmet ne dobil politiške zavednosti. Saj vidimo, kako je po deželi: Liberalni krčmar ali štacunar se vtakne silno rad v kmetijske družbe podružnico, da jo dobi pod svojo komando; potem se pa obnaša, kakor bi vse, kar dobe udje, on naredil; in s tem si hoče ohranit; vpliv pri občinskih in drugih volitvah. Ne bodimo slepi: Naš kmet se mora zavedati, da na Kranjskem po vsi pravici vlada v deželi spada v njegove roke in na jasnem mora biti, da po splošni in enaki volivni pravici kmetu pripada v celi državi vodstvo. Te vzgoje, te zavesti, te izobrazbe je treba. Zato pa mora spoznati vse ničvredno liberalno čenčanje in hinavstvo Kmet mora natančno vedeti, kako je zvezano njegovo gospodarstvo s politiko. Kaj mu pomaga najbolje urejeno gospodarstvo, če so pa državne meje na stežaj odprte, da mu s tujih krajev doma uničujejo ceno njegovim pridelkom? Kaj mu pomagajo vzorni hlevi in umetna gnojila, če ne more vsled slabe državne politike spraviti dostojno v g denar svojih pridelkov? Kaj mu pomaga, če gospodari po najnovejših bukvicah, če mu pa vojaško breme podira njegove sinove in trga delavske moči od njega? Ena nesrečna in brezpametna vojska mu more podreti, kar si je s trudom pridobil leta in leta. Denar je za kmeta najdražji; on plačuje razmerno največje obresti. Tu vmes je treba poseči zv dobrimi zakoni v kmetovo korist. Železnice, prometna sredstva sploh se morajo ozirati pred vsem na kmeta. Tega pa ne more doseči z umnim gospodarstvom, marveč samo z umno politiko. Zavednosti, pa vajete v roke — pa pojde! Davčna bremena je treba prav razdeliti. Zakaj plačuje kmet od posestva, ki mu slabo izplačuje njegovo delo? Oe je zadolžen, je slabši kot dninar. Za obresti se poti in za davke. Delavec spravi to, kar zasluži sam; kmet pa malo zasluži in še to gre drugim v žep. Da, res je treba neodvisnih kmetov, neodvisne, zavedne kmečke stranke, toda ta mora biti najprej neodvisna od tistih liberalcev, ki bi radi, da bi jim kmet še dalje delal tlako in volil tako, da bi oni še vedno komandirali po deželi in državi. Splošno izobraženi, politiško zavedni kmetje jih bodo nagnali z mokrimi cunjami tja, kamor spadajo. Političen pregled. Političen položaj. V državnem zboru se je minuli teden razpravljalo o zakonu za zavarovanje zasebnih uradnikov. Nato se je zače o razpravljati o vojaških novincih in danes v četrtek je vlada predložila zbornici svoj načrt o volivni preosnovi. Cesar je vladni zakonski načrt o volivni preosnovi odobril in je nekemu poslancu dejal, da mora biti volivna preosnova izvedena na vsak način, ker je neobhodno potrebna. Novi državni zbor bode po vladarjevem mnenju že izvoljen po načelih splošne volivne pravice. Med razpravo o volivni preosnovi pa bo morala zbornica rešiti predloge o obrtni preosnovi in o zvišanju pokojnin državnim uradnikom. Zakon za zavarovanje zasebnih nastavljencev sprejet! Državni zbor je v svoji seji dne 7. fibr. v tretjem branju sprejei zakon o zavaro- , vanju zasebnih uslužbencev po predlogih | odseka, v katerem je bil od slovenskih državnozborskih poslancev član „Slovanske zveze" dr. Žitnik. Tako je saj deloma izvršeno ono, za kar so se zasebni uslužbenci borili leta in leta. Gotovo je, da bo prihodnji parlament izvoljen po splošni in enaki volivni pravici le še izboljšal zakon zasebnim nastavljencem.. Po novem zakonu se morajo zavarovati vsi zasebni uradniki, ki so dopolnili 18. leto starosti in ako niso prekoračili 55. leto, ko stopi zakon v veljavo. Nadalnji pogoj je, da ima taka oseba pri enem in istem gospodarju najmanj 600 K letne plače- Obiinski tajniki in organ sti sicer niso imenoma našteti, toda po mnenju odseka spadajo ti pod zakon, ako imajo ket občinski tajniki ali organisti saj 600 kron letne plače. Italijanski poslanci za Trst. Laški poslanci so bili v državni zbornici take neprevidni, da so stavili zadnje dni na notranjega ministra interpelacijo, zakaj, da je vzela vlada tržaškemu mestnemu magistratu posle prenešenega delokroga, o čemer smo že zadnjič poročali. No pa so jo pešteno izkupili; kajti minister B lant — Rajt ni bil v zadregi in je povedal Italijanom naravnost, kakšno lahonsko in veleizdajsko zalego je vzgojil samostojni magistrat ttžaški na avstrijske stroške. Povedal jim je, da je bilo v teku zadnjih let opaziti, da se tržaški magistratni uradniki nasproti državi sovražno obnašajo in da vlada po mestnih uradih duh, od katerega se ne more pričakovati varnost državnih koristi. Navedel jim je mnogo dokazanih slučajev, ki so podprli njegovo trditev. Tako so dobili laški poslanci pod nos močan tobak in so zato motili ministra ves čas z medklici, kar je pa le pokazalo, kako neljubo jim je tako odkritje. Udarec, katerega je zadala vlada tržaškim Lahom je bil hud — toda zaslužen. Glasovi o volivni preosnovi. Ko so rešili v državni zbornici predlogo o vojaških novincih, je preiložila vlada v četrtek 15. februarja zakonski načrt o volivni preosnovi. Zakonski načrt o volivni preosnovi je zasnovan po načelih enake in direktne volivne pravice za vse kro-novine. Voliti bado imeli' pravico vsi polnoletni moški državljani, ki stanujejo eno leto v dotičnem kraju in volili bodo tudi oni, ki ne znajo brati. Govori se, da je število poslancev določeno na 450. Nemci bodo imeli 205 poslancev. , Na Češkem bo 48 nemških in 70 čeških poslancev. Število poslancev na Nižje Avstrijskem se ^viša od 45 na 48 poslancev. Na Dunaju bodo imeli 28 poslancev. »Slovanska zveza« in volivna preosnova. „Slovanska zveza" se je takoj, ko je vlada izprožila vprašanje volivne preosnove, začela pečati z vprašanji, ki so s to pre-osnovo v zvezi. — »Slovanska zveza" se je pod vplivom odličnega njenega voditelja postavila stališče, da nobena onih dežel, v kojih bivajo Slovenci, ali Hrvati, ne sme po preesnovi dobiti manj poslancev, nege jih imajo desedaj. Zahtevajo torej, da dobi Kranjska 11, Štajerska 27, Koroška 10, Goriška 5, Dalmacija pa 11 poslane v. Glede razdtlitve poslancev na posamezne narodnosti je »Slovanska Zveza" sklenila zahtevati na Štajerskem 8, na Koroškem 2, na Goriškem 3, v Trslu 1, v Istri 3 slo vanska poslanška mesta, med tem ko ni bilo od vsega početka niti dvoma da spada vseh 11 kranjskih poslaoiških mest v slo vensko posestno stanje. Z ozirom na te sklepe so začeli z vlado pogajanja, ki pa dosedaj že niso pokazala uspehov, ker se vlada ne mara zameriti Nemcem, če bi ugodila Jugoslovanom. Toda slovenski psslanci so storili S' ojo dolžnost v tako polni meri, da se jim ne mere prav nič očitati. Avstrijska pomorska sila. Zadnji čas se je začelo zanimanje za vprašaoje, kaj bo, če izbruhne vojska med Avstrijo in Italijo. Di je naše brodovje nezadostno, o tem ni nobenega dvoma: za trjuje se pa tudi, da naše obrežne utrdbe niso dovolj razsežne, da bi zabranile italijanski vojski izkrcevanje ob dalmatinski in istrski obali. Jako verjetno je namreč, da se naša vojska na kopnem ne bi mogla vsa postaviti nasproti Italijanom, ker se bo-demo morali zavarovati tudi proti Črni gori in S: b ji. Zato bi nam bile italijanske čete, ki bi se skozi Črno goro splazile nam za hrbet, jako neprijetne; tudi ob istrskem obrežju bi Italijani lahko delali, ker je vse obrežje, zlasti pa Trst, doce'a nezavarovano. Ako bi bilo avstrijsko brodovje v Pulju obkoljeno, poraženo ali pa kakorkoli vezano, bi bil ves tržaški zaliv v rokah sovražnikovih. Neobhodno pottebno je, da se Trst zavaruje z utrdbami na umetnih otokih, ti pa se merajo ščititi preti morju z velikim lomilcem valov, če pomislimo konečno, da obstoji' med Italijo in Črno goro vojaški dogovor naperjen proti Avstriji in dalje, da je baje Črna gora sklenila zadnji čas do govor s Srbijo, potem da prav zares labko v kratkem ta stvar avstrijskim vojaškim krogom mnogo misliti, zlasti ker sedanje avstrijsko brodovje nikakor ni kos italijanskemu, ki se zadnji čas silno hitro pomno-žuje. Srbsko-avstrijska trgovinska vojska. Carinski spor med Srbijo in Avstrijo Se ni poravnan, ker se nova pogajanja med ibema vladama še niti pričela niso. Iz B:I-»rada poročajo, da je dunajska vlada voljna pričeti s Srbijo pogajanja, ako odstopi dosedanje ministrstvo. Z Dunaja pa poročajo, Ja so ondi že poklicali srbskega poslanika r ministrstva za zunanje stvari, da prične pogajanja o zopetni spravi med obema državama. Srbija gospodarskega boja z Avstrijo ie bo mogla do konca bojevati če pomi ilimo le na številke, ki jasno govore o ve ikanskem izvozu rogate živine iz Srbije v Avstrijo. Iz teh številk vidimo, da je Av-itrija odslej skoro edini veliki odjemalec Sbrije. Če traja ta boj dalje, mera biti Srbija iilno oškodovana. Avstrijski živinorejci se )i vesele, ker poskoči vsled tega cena do-nači živini. Ogrske zmede. Tri leta se že vlečejo ogrske zmede, rfažari zahtevajo samostojnost ogrske države, >osebno mažarško armado, skratka osebno ;rezo, ki b; bila v popolnem protislovju z lagodbo iz leta 1867. Vladar se je dolgo jrotivil tem zahtevam in vedno klical ogrske veljake k pogajanju na Dunaj. Vladar je idnehal do skrajnosti, kar pa je le pogum lajale mažarskim renasitnežem. Ker se s akimi predpravicami še niso zadovoljili, so ie razbila dosedaj še vsa pogajanja Zadnje ako pogajanje med vladarjem in grofom tadrasijem je b lo minule dni, ki se je pa udi razbilo. Vladar je odklonil zahteve združenih ogrskih strank, in poklical zopet Fe-ervarija ne Dunaj. Uradno glasilo neodvisne itranke izjavlja, da o miru ni več govora, bližnja prihodnost pokaže, kako se razvijejo logodki na Ogrskem. Novo italijansko ministrstvo. Italijanski kralj je minule dni odobril odstop dosedanjega ministrstva in naro-iil Soninu, da sestavi novo vlado. Slednji je spletkaril že pet let proti vsaki vladi, ker i: botel sam postati ministrski predsednik. Ta želja se mu je sedaj izpolnila. Njegov °ie je bil jud, mati pa protestanška Angleža. Novi ministrski predsednik je torej Pntestant — nekaj čudnega za Italijo. Poslanec je že ed leta 1880. Hvalijo njegove Janine sposobnosti. O novem italijanskem ministrskem predsedniku pravijo, da je smrtni sovražnik katoliške cerkve, kakor je bil »jegov učitelj stari lisjak Krišpi. Kot protestantu mu ne bo težko, da izpolni želje socijalistov, teh velikih hinavcev, ki jim služi zboljšanje delavskih razmer le za krinko v boju proti katoličanstvu. Kar se Me razmer do inozemstva, je Sonino že od nekdaj prijatelj trozveze. Še kot mlad mož je vedno nastopal za zvezo z Avstrijo. Želi le, da se Italija zveže tudi z Angležko. Verska vojska na Francoskem. Vsa Francoska je v velikanskem razburjenju. To niso le navadne demonstracije, o kakršnih se bere dandanes vsak dan, vtisk, ki ga napravi pogled na Francosko, je mnogo globejši, nego bi se dalo soditi po zunanjosti. To je revolucija vesti, ki bo zapustila trajne in neizbrisljive sledove v francoski narodni duši. Katoličani zopet niso edini v nastopu. Škofje hočejo, da se povsod le ugovarja proti krivici vlade, ki sega z bogoskrunsko roko na cerkve, ki so jih katoličani sezidali s svojimi lastnimi žrtvami za bogoslužje, ne pa zato, da bi jih vlada vzela in za denar prodajala v druge namene. Ljudstvo pa, ki je mirno pustilo, da so se sklepale bogoskrunske postave se čuti užaljeno sedaj, ko vidi, da začenjajo te postave tudi z vso surovostjo izvrševati. Ločitev cerkve od države je bila le prazna beseda, podobno kakor „vera je privatna stvar". A zdaj, ko vidi ljudstvo bogoskrunske posledice, je razkačeno in izkuša preprečiti izvršitev postave, katere krivičnost vidi zdaj jasno pred sabo. Boj za cerkve in cerkveno premoženje. Dolgo časa so spali francoski katoličani, in niti zakon o ločitvi cerkve od države jih ni prebudil iz globokega spanja. Š^le vladna zapoved, da morajo vladni komisarji zapisati vse cerkveno premoženje in da morajo vlomiti tudi v tabernakeljne, je zdramila katoličane. Ogorčeni so postali tudi taki, ki jim je sioer cerkev deveta briga. Uradniki, ki so Imeli nalogo zapisati cerkveno premoženje, so imeli različne uspehe. Kjer so se obnašali dostojno, je bilo mirno. A ne tako v krajih, kjer so delali zapisnike cerkvenega premoženja besni so vražniki katoličanov. Tam je vzbruhnila dolgo zadržana ljudska nevolja. Vihar je bil v Kvinperju, Brestu in po več drugih krajih. A najhujše bo bili užaljeni katoličani v Parizu. Prvotno so mislili katoličani nastopiti dostojno in so mislili le ugovarjati. Toda, ko je pa nek zagrizen nasprotnik katoličanstva kot komisar hotel iti pokrit v cerkev sv. Klotilde, mu je nekdo strgal klobuk z glave, vsled česar je prišlo v cerkvi do boja med verniki in policijo. Gasilci so splezali na cerkveno streho in brizgali vodo na katoličane. Na Svečnico je pa bilo napovedano zapisovanje v pariški cerkvi svetega Petra. Velika množica se je zbrala, da prepreči morebitno onečaščenje. Na pariškem vseučilišču se je ustanovila zveza dijakov za brambo cerkva V Rusiji je že izdelan zakon, ki daje judom več političnih in drugih pravic. S tem pa judje še niso enakopravni z drugimi državljani. Re-volucijsko gibanje ugaša od dne do dne. Le v letskih pokrajinah se je revolucija iznova pričela v vsej svoji grozoti, zato so poslali tje generala Orlova s svojimi četami. V Rigi se je v neki tkalnici ulgal smodnik. — Ruska vlada je sklenila organizirati v vseh mestih javne shode, na katerih se bo narodu raztolmačil carjev razglas z dne 30. oktobra in pospešiti objavo volivnih imenikov. Na Kavkazu so v nekem okraju Tartari napadli neko armensko vas ter omorili 200 otrokp LISTEK. Pozno a ne prepozno. Poljski spisal \Vladislav Stroivski. Poslovenil F. I. Naš oče Valentin je imel precej veliko in lepo posestvo. Držal se je trdno starih navad in običajev Oral je v lepem in grdem vremenu, če je bil čas setve. Delal je ozke kraje pri oranju, sadil med krompir zelje in fižol in te tako gosto, da je bilo vse na kupu in je rastlina dušila rastlino. Krave je imel majhne, slabe pasme in v zaduhlem hlevu so stale tik konjev. Kadar je šel oče v nedeljo popoldan malo pogledat po polju in je videl kako na sosedovih njivah bujno raste žito, kako globoko se klanja pšenično klasje na pravilno obdelanih in skrbno pognojenih njivah, tedaj je pogledal v nasprotno stran ali pa v tla. In če se je slučajno sešel s sosedom, ki je hvalil razna nova semena ali nauke, kako se mora umno gospodariti, ki jih je bral v gospodarskih časnikih in knjigah, mu je oče odgovoril: „Moj ded in moj oče se nista brigala za take novotarije, tudi jaz se držim starih šeg in navad, in — hvala Bogu — dozdaj mi še ni manjkalo kruha." Daljšega razgovora ni maral in je rajši odšel preč. A dasiravno je bil oče zelo starokopiten in se ni brigal za napredek na gospodarskem polju, vendar moram priznati, da se nam ni slabo godilo. Posestvo je bilo dobro in rodovitno; zorali in posejali smo vedno o pravem času, ker je bil oče zelo priden in skrben. Pridelali smo vsako leto toliko, da nam ni bilo nikoli treba stradati. Tudi marsikak mernik žita smo prodali, da je bilo za davek in za druge nujne potrebščine. Bili smo pri očetu trije otroci. Najstarejši, Anton, je bil krepak in vesel dečko, ljubljenec svojega očeta. Pomagal mu je že precej pri gospodarstvu in oskrboval posebno konje, ki jih je oče vedno imel po „ dva ali po tri. Ob nedeljah, ko je imel več časa, jih je gnal Tone na pašo. Če pa je bila v gostilni sredi vasi godba, kar se je često primerilo, je pustil konje na travniku in šel plesat v gostilno in prišel večkrat pozno ponoči domov. Oče je vedel vse to, a mu ni nikoli rekel žal besede. Dostikrat je moral iti sam po konje, da jih je pagnal domov. Mlajša od Antona je bila sestra Marica, skromna, tiha in pridna deklica. Po materini smrti je bila ona gospodinja in dasi še mlada, je znala tako izbdrno skrbeti za red v domači biši, tako okusno kuhati in varčno gospodinjiti, da bi bila lahko mnogim starim gospodinjam v zgled. Najmlajši sem bil jaz, ki vam pripovedujem to povest. Ko sem nekoliko odraste!, sem moral pasti krave. Očeta sem ljubil pa se ga tudi zelo bal, in vesel sem bil, če ga ni bilo doma, ker sem bil potem bolj prost in brez skrbi. Marico sem imel zelo rad. Nadome-stovala mi je res skrbno in ljubeznivo mater. Poskrbela je vedno, da sem bil čisto umit, in počesan, da sem imel belo srajco in lepo postlano posteljo. Ko sem gnal na pašo, mi je vedno stisnila v žep kes kruha, da bi ne bil lačen. Zvečer je vsakokrat molila z menoj večerne molitve in me pokropila z blagoslovljeno vodo, predne je šla spat. Zato je umevno, da sem je imel rad in ji pomagal v kuhinji ali podrugod, kjer sem le mogel. Šele tedaj v našem kraju še nismo imeli. Zanje se tudi ni nobeden brigal. Moj oče sploh ni bil prijatelj knjig. Spominjam se še, da je prišel neko nedeljo popoldne k nam tujec, ki je imel oprtan precej velik koš na hrbtu. Postavil ga je k pe"i na klop in začel jemati iz njega razne podobe in knjige in vabil očeta naj kaj kupijo. Marica je z velikim zanimanjem pogledovala na knjige in videlo se ji je na obrazu, da bi silno rada katero kupila. Tudi jaz bi se ne bil branil kake podobe, toda oče je kratko zavrnil prodajavca: „To je za gospodo, ki nima drugega dela, za kmeta je najboljši knjigar motika in sekira." Prodajaveo je pomilovalno pogledal očeta, se nasmehnil in dejal: .Kmet ni gospod, oba sta vstvarjena po božji podobi in oba obstojita iz duše in iz telesa. — Zato potrebujeta oba ne same brane za telo tudi za dušo, in kmet morda še bolj kot gospoda." Nato je pospravil svoje stvari in odšel. S sosedi je oče malo občeval. Cel teden je bil pri delu na polju in travnikih, v nedeljo pa smo šli skupno k sv. maši in k krščanskemu nauku Po nauku pa je šel oče ▼ gostilno, in pri pijači z vidnim veseljem opazoval Antona, ki je znal med vsemi tovariši najbolj plesati. Gospod župnik je gorko opominjal ljudi s prižnice, naj ne popivajo po gostilnah ob nedeljah in praznikih. Opozarjal jih je, da so nedelje in prazniki Gospodovi dnevi, ob katerih moramo dajati Bogu dolžno čast in hvalo. Mnogo jih je ubogalo saj toliko, da med mašo niso popivali. A popoldan po krščanskem nauku je bila krčma vedno polna pivcev in pijalncev. Tudi Anton in oče se nista zmenila za župnikove opomine in bila sta stalno vsako nedeljo v gostilni. Oče je prišel zvečer domov, Anton pa često pozno v noč. Pogosto je presedel krščanski nauk in mašo v gostilni. Ko je gospod župnik videl, da so njegovi nauki bob ob steno, je poklical neko nedeljo očeta k sebi, in ga ostro pokaral, zakaj ne prepove sinu popivati po krčmah temveč mu še sam slab zgled daje k temu. Oče je hladno odgovoril: »Dobri se v krčmi ne spridi in hudobni se v cerkvi ne poboljša." H. Blizu nas je stanovala v majhni koči vdova Liza s svojim sinom Janezom in s siroto Katarino, ki jo je vzela po smrti njenih starišev k sebi. Razen koče, dveh njivic in malega vrta ni imela druzeda premoženja. Živilo se je pošteno z delom pridnih rok in shajalo še zadosti dobro. Liza je delala večinoma doma, znala je tudi nekoliko šivati, Janezek in Katarina pa sta hodila pomagat pri poljskem delu kamor so ju poklicali. Ker sta bila marljiva in vestna, so se ob času žetve in setve gospodarji po vasi kar pulili zanju, ker je bilo težko dobiti delavcev. Tako jima ni manjkalo dela in kruha tudi ne. Lizina koča jo bila majhna a zelo lična. Bila je znotraj in zunaj belo pobeljena in na oknih je bilo polno cvet'ic v lončkih Na ▼rtu je bila nasejana po gredah solata, deloma razna druga koristna zelenjad, v kotu pa je bil majhen čebeljnak s štirimi panji čebel. Vse je bile tako mično in snažno, da je človek, ki je prišel mimo, nehote obstal in Z veseljem opazoval lepi red in snago krog koče in na vrtu. Lizi je umrl pred desetimi leti mož, ki je bil gozdar. Po njegovi smrti je ona s podvojeno pridnostjo in skrbnostjo vzgoje-vala svojega edinega sina v strahu božjem in v lepem čednostnem življenju. Ker je v mladosti služila v mestu, in se tam naučila tudi brati in pisati, je bila tudi v tem svojemu Janku učiteljica. Dasi ji je šlo pogosto trdo za denar, vendar je rada pogrešila kako de- setico, ki je je izdala za potrebne in ko ristne knjige. Ob nedeljah popoldne in ot zimskih večerih je ali sama ali pa Janko glasno bral iz raznih poučnih knjig in po gosto so se potem pogovorjali o raznih stvi. reh in degodbab, ki so jih brali. Bog je blagoslovih pošteno delo. Vst jim je šlo po sreči in bede skoraj niso poznali. Janko je bil iste starosti z našim Antonom, a ne tako lepo zrasel in vitek. Jai sem se ga vedno male bal, ker je bil ki čudne postave. Bil je suh in bledega obrazi ki je bil posut semintja z rujavimi pikami Oči je imel sive, zamišljene, usta tako ozki da sem vedno mislil, da niti jesti ne men ž njimi. Zdel se mi je učen, tako da bi gi jaz gotovo ne razumel, če bi mi kaj povedal Janko ni hodil v krčme in tudi v dru ščino ni veliko zahajal. Ob nedeljah in praz nikih popoldne sem ga često videl sedel na vrtu s knjigo v roki. Če je bilo pa slabi vreme, je bil v sobi in po navadi kaj pisal Naš Anton ni maral za Janka. Živeli sta tudi tako. kot bi se ne poznala. Donu se nista obiskovala, v krčmi se pa tudi nisti mogla sniti, ker tja kot rečeno Janko n zahajal. Sirota Katarina je bila dve leti mlaji od naše Marice in povse prikupljiva deklici Z veselimi črnimi očmi, rdeč mi ustmi ini dolgimi temnimi lasmi je bila podobna sveti jagodi, ki skromno ia tiho raste med zeleniti grmovjem. Zapazil sem kmalu, da je našemu Anton všeč, a kot sin premožnega kmeta, ni ni koli spregovoril besede ž njo, ubogo siroto Oče se tudi ni veliko brigal za prebi vavce v bližnji koči. Cvetlice na oknih, beli stene, gredice na vrtu, knjige v hiši — vs se je njemu zdelo odveč, da skoraj neumno Četudi je vedel da sta Katarina in Janki dobra za delo, ju je le zelo redkokrat naje za kako delo. Samo Marica je imela vdovi Lizo rada iu tudi s Katarino ste bili pra< dobri prijateljici. Kadar je v nedeljo popoldne odšel oh v krčmo ali na polje, je smuknila Marica! Katarini, da bi se malo pogovorile, saj taki sem mislil jaz. Kmalu pa sem se prepričat da ni hodila tja same radi pogovora in za bave. Veliko nedelje popoldne sta šla oče ii Anton v krčmo, Marica pa h Katarini. Met je dala velik kos kolača in mi naročila » se ne ganem iz hiše, dokler ona ne prid1 domov. Usedel sem se k oknu in natepavii kolitč. Ko ga je pa zmanjkalo, mi je po stalo dolgčas in čutil sem, da je zunaj veliko lepše kot v hiši. Splazil sem se torej k vrt tem in sedel na prag. Gledal sem proti V zini koči, če bi morda kje videl Marico. I> res — prišie ste s Katarin* na vrt in se usedle na klop pod veliko kruško. Za njima je prišel tudi Janke in prinesel seboj več knjig. Polastila se me je velika radovednost, kaj neki delajo tam, bržkotne ogledujejo lepe ilike po knjigah. Zaprl sem hišo in se začel pa tihem pomikati proti Lizini koči. Pri vrtnem plotu sem obstal in poslušal. Malo je manjkala ia se nisem, na glas začudil, ka sem slišal ia Marica glasno bere iz neke knjige. Ko je prenehala, ji je Janko nekaj razlagal. Nata ie čitala Katarina in na zanje Janko sam. Aha, mislil sem si, Marica se hodi semkaj učit brati in pisati, pa mi ni a tem čr-hnila niti besedice. Čakaj me! „ Splazil sem se zopet proti domu. Med potjo sem slučajno našel zmečkan tiskan papir. Spravil sem ga v žep kot kaj prav liagocenega. Čez nekaj časa je prišla Marica in se začela urno sukati po kuhinji in priprav-ijati večerja. Šel sem k njej, ji pokazal oni papir in dejal: »Marica, preberi mi tole!" Nad temi besedami se je silna zavzela. Prestrašila se je in me začudena vprašala: Oikod veš, da znam brati? Gotovo si nas zalezel in poslušal, ko smo brali danes po-joldne na vrtu. Ali ne veš da moraš ubogati, če ti rečemo da bodi doma? In ali ne reš, da je grdo na skrivnem prisluškovati ?" K* sem videl, da je Marica jezna, mi je bilo zelo žal in šlo mi je skoraj na jok. Povedal sem ji, da bi bil rad gledal podobe v oni knjigi, ki so jo imeli pred seboj in da sem potem nehote slišal, ko je ona na glas brala. Marica je verjela in mi naročila naj tega nikomur ne pravim. V meni pa se je vzbudila vroča želja, da bi tudi jaz znal čitati in pisati kot zna Marica. Začel sem jo prositi naj me ona začne poučevati. Dolgo se ni hotela dati omehčati, slednjič, ko je videla da ne odneham, je dejala: Pjčakaj še en teden, če boš danes teden imel še tako veselje do čitanja, te bom pa začela poučevati. Silno težko sem pričakoval nedelje. Teden se mi je zdel dolg kot huda letina. V začetku sem neprestano štel dneve, proti koncu že ure. Ko je slednjič napočil zaželjeni dan, nisem mogel v cerkvi kar nič zbrano moliti Gledal sem skoraj malo nevoščljivo po onih, ki so brali iz molitvenih knjižic in trdna sem sklenil, da hočem to tudi jaz enkrat doseči. Ko sva ostala popaldan z Marico sama doma, je šla k Katarini pa abecednik in začela se je šola. S početka je šlo silno težko. A napel sem vse moči in poslušal Marico kar z ušesi in ustmi. Cez nekaj tednav sem že poznal črke, jih za silo skladal skupaj in bral posamezne bosede. Kako veselje za me! Dalje prih. Dober svet. Že mislil sem te adsloviti, moj »Domoljub", prijatelj zvest; a v hiši naši moraš biti, čeprav zahtaval krone bi šest Več let že hodiš k meni v gčste, novice krajev vseh poveš. »Zdaj teden vsak me vid'li boste", se hvališ glasno, kamor greš. Vesel sem tvojega obiska, pa zdaj zahtevaš kronce tri; ker d'narska reva me pritiska, to mene vedno bolj mori. Čuj! Trikrat sem se ognil krčme, prihranil sem si kronce tri; in glava ni bolela več me, tud' žena me zmerjala ni. Še drugi naj bi to storili, če »Domoljub" se drag jim zdi. Naj krčmo včasih bi pustili, Imeli brž bi kronce tri! Razgled po domovini. Župnija Kopanj je podeljena on-datnemu župnemu upravitelju č. g. Frančišku Žužek. Petindvajestletnioo je obhajal preUč^i teden 6. t. m mil g. prelat Janez Rozman, odkar je župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. Nevenljivih zaslug si je pridobil —mil. g. prelat za šentjakobsko župnijo in cerkev, ki spada med najlepše v Ljubljani; velike so zasluge njegove za katoliško društvo za delavke, kateremu društvu še "edno načeluje. Vincencijeva družba časti v »jem svojega marljivega predsednika itd. Letošnje poletje praznuje g. prelat petdesetletnico mašništvaali zlate mašo. Bog daj, da dočaka to izredno slovesnost in potem še mnogo let! Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval dne 11. t. m. g. dvorni svetnik Josip Suman. Bil je dalj časa ravnatelj na ljubljanski gimnaziji in pozneje c. kr. deželni šolski nadzornik. Veliki ljudski koncert priredi v nedeljo 18. t. m. t veliki dterani hotela Union" krščanska ženska zveza s sodelovanjem katoliškega društva za delavke. Svirala bo vojaška godba. Na v,sporedu je več pevskih točk, katere bode izvajale izborne pevke kat. delavskega društva. Želeti je, da se tega ljudskega koncerta udeleži prav mnogo občinstva, da napolni prostrano dvorano. Hudi boji se obetajo katoličanom. Po vseh krajih se pripravljajo brezverske stranke za hud boj proti katoliški cerkvi in poštenim katoličanom. Ustanovile so te stranke zadnji čas zlasti dve društvi, ki se jako živahne gibljete, namreč: »Svobodna šola" in „društvo ločenih zakonskih". Obe društvi s sedežem na Dunaju sta ▼ framazonskih rokah in stegujeta svoje delovanje po vseh avstrijskih deželah. Svobodna šola zahteva, da se verouk odstrani iz šol in da naj cerkev nima nobenega vpliva na šolo. Temu društvu pristopajo liberalni učitelji v množinah. Po gornjem Avstrijskem so že dosegli, da se v šolah, kjer je poleg katoliških otrok v šoli le par protestantov, ne sme ve$ moliti očenaš in češienamarija. Katoliški starši so se odločno uprli te« nakanam brezvercev, ki hočejo molitev odpraviti r šoli. — Druge društvo ločenih zakonskih pa dela za raz poroko ali ločitev katoliškega zakona. Tudi to društvo pridobiva med libsralci privržence. Cilo na Kranjskem je našel poziv onih nemških mož, ki ne poznajo zakonske zvestobe in delajo za razporoke, odmev. V slovenskem liberalnem listu »Slovan", se ogreva nek mladič, ki pa ni oženjen, za ločitev zakona. Ta mladič je dr. Trillerjev koncipist dr. Novak doma iz Idrije. Obe društvi torej zahtevata, naj bi ne imel Bog ničesar več opraviti ne v šoli in ne v zakonu. — Ali se pa bodo liberalcem te njihove satanske nakane posrečile? Ce ne bo držalo katoliško ljudstvo križem rek, temveč se zavzele odločno za verenauk ▼ šoli in za svetost zakona, tedaj ne bodo sovražniki sv. vere ničesar opravili, ker Bog bo z ljudstvom. Treba nam je pozornim biti t današnjih viharnih časih. Po raznih krajih avstrijskih so se vršili jako dobro obiskani shodi, na katerih katoličani slovesno protestirajo proti sovražnim nameram. Tudi po naših krajih se bede vršili shodi in tedaj naj mežje in žene na ves glas povedo, da si ne dame svetinj sv. vere nikomur iztrgati Ker se bo pa odločilna bitka vršila v državnem zboru na Dunaju, zato bo treba pri državnozbornih volitvah, ki se bodo vršile to leto, vsem poštenim možem volilcem glasovati za katoliške može, ki se bodo uprli liberalcem in branili z vso močjo sv. vero. S Kranjske ne sme priti noben liberalec v državno zbornico, da ne bo sodeloval pri proti cerkvenih postavah. Brali ste že, kako žalostne so cerkvene razmere na Francoskem, kako se morajo katoličani bojevati za cerkve, katere so njihova last. A vzrok tem žalostnim razmeram so Francozi sami, ki se niso pobrigali, da bi ob času volitev z glasovnicami v roki strmoglavili liberalne poslance in z nj.mi brezversko vlado. Da tudi našo državo ne zadene taka usoda, zato si pomagajmo, kadar pride čas volitev. Liberalni učitelji ne pripravljajo za odpor. Glasilo učiteljev ^Učiteljski Tovariš* pravi, da bodo začeli učitelji izvrševati takozvani pasivni odpor po šolah, zato ker jim nočejo zvišati plače. Kako bodo pa to delali? V svojem listu pišejo, da bodo delali le to, kar so dolžni storiti in nič več. Vse šolske zamude bodo poslali krajnim šolskim svetom, ti naj potem zaslišijo sami stranke zaradi neopravičenih zamud, češ naj se prepirajo in zamerjajo pri strankah kakor hočejo! Pravijo dalje, da bodo v šoli prav dolgočasno učili, da ne bodo gledali nič na mir in obnašanje otrok. Otroci se bodo potem naveličali in jih ne bo več v šolo. — Učitelji naj pa vedno vpijejo — tako jim svetuje njihov list — „dr. Šusteršič nam noče dati kruha". Ta klic je preneumen. Od dr. Šusteršiča oziroma od slovenske ljudske stranke hočejo zvišanje plače, ne pomislijo pa tega, da je liberalna stranka, ki ima večino v deželnem zboru, tako gospodarila, da ni denarja. Kje naj se vzame tista ogromna vsota, ki jo zahtevajo učitelji za zboljšanje. Ali naj se zopet ubogemu kmetu nalože težki davki, kar bi seveda liberalci bili pripravljeni takoj storiti. Učitelji naj povedo vir, ki ne bo na novo obremenil kmeta, potem bo ljudska stranka gotovo glasovala za to. Radi njihovega pasivnega odpora pa ne bo nikdo pretakal solz. Saj mnogi izmed liberalnih učiteljev so ga izvrševali že sedaj. Socialni demokratje so jo prav počteno zavozili pri štrajku v Trbovljah. Šli se nadele, ne da bi bili kaj dosegli. Nekaj voditeljev je vodstvo rudnika odpustilo. Proti temu so se šli Linhart in še nekateri drugi pritožit na Dunaj, a tu jih niso hoteli niti poslušati. Seveda hoče sedaj Linhart zvrniti vso krivdo na duhovnike in na pazmško delavske podporno društvo, a rdečkarji naj si le zapomnijo, da ne bode brez tega društva nikdar več računa delali. Delavci so izgubili radi krivde socialističnih voditeljev nekaj dni, ne da bi bili kaj zaslužili. Morda se bodo saj nekaterim delavcem sedaj oči odprle, da bodo spoznali, kako jih „farbaj6* rdeči voditelji. Ta žalostni poraz naj pripelja delavstvo v samostojne strokovno društvo, kjer ne bodo imeli rdečkarji prvo besedo. Znanega Linharta voditelja socialnih demokratov so pretečeni teden aretirali orožniki v Trbovljah. 6 orožnikov ga je peljale v Ljubljano. Aretirali se ga na podlagi nekega brezimenskega pisma, v katerem se trdi, da je en zanesel ogenj v propadlem konsumnem društvu v Ljubljani in ker nekateri trdijo, da se je sam s tem ba-hal. Linharta se izpustili sedaj iz preisko valnega zapora, a preiskava se nadaljuje. Kmetje pozor! V sv. evangeliju svari naš Odrešnik pred krivimi preroki, ki prihajajo v ovč i obleki, znotraj pa se grabežljivi volkovi. Na te besede smo se spomnili, ko smo izvedeli, da nameravajo mladiči iz liberalnega društva .Akademija" hoditi po deželi in zapeljevati kmeta. Že so pričeli svoje dele. Napravili so predavanje v So-dražici, kjer prebiva Jernej Drobnič, ki je pri zadnjih volitvah propadel preti Šukljetu. Gotovo bode šli tudi v druge kraje poskušat svojo srečo. Ne hodite k takim predavanjem. Ne poslušajte liberalnih dunajskih študentov, ki so dobili ed liberalnih voditeljev ljubljanskih nalogo trositi prepir med kmete. Ti študentje so pred leti nanekemdijaškem shoduv Ljubljani zavrgli krščanstvo. Ti študentje, ki nastopajo ket člani »Akademije" izdajajo svoj list „Omladina" imenotan, v katerem pobijajo krščanstvo, se grdo norčujejo iz svete vere, iz večnosti itd. Kdo bo torej verjel takim ljudem, katerim ni sveta nobena reč, ki ne marajo za svete vero, za katero so naši kmetje dajali kri in življenje! Varujte se teh lažnjivih prerokov! Župnija Črnuče je podeljena č. g. Frančišku M e k i n c u, ki je bil 8. t. m. umeščen na to župnijo. Vojaftki beguni. Na interpelacijo poslanca dr. Žitnika in tovarišev, ki smo jo pod tem naslovom prinesli v zadnji številki, je dne 5. svečana odgovoril minister za deželno brambo takole: Paragraf 45 določa kazni za one, ki se odtegnejo vojaški službi. Kazenske postopanje v takih slučajih imajo v rokah redna sodišča prve instance. Ta edvfta so poklicana razsojati, ali se je ta- ali oni pregrešil proti zakonu. Vlada, ozir. brambene ministrstvo ne more prav nič vplivati na sodišča. Kar se tiče izseljencev, pravi minister, je vlada že marsikaj ukrenila, kar olajša izseljencem vojaške dolžnosti, zniža treške in okrajša zamude časa. Tako dopušča § 27 brambe-nega zakona, da morejo izseljenci udeležiti se vojaških naborov v najbližjem nabornei okraju. (Ta določba pa je za izseljence Ameriki brez pomena. Op. ured.) Dalje do pušča § 108, da se morejo zglasiti izseljene v tujini pri konzulatih, ker jih preiščejo zdrat niki. Ako so za vojaško službo nesposobni jim sploh pi treba hoditi domov k naborom Ako pa so sposobni za vojafke službo, mo rajo seveda priti domov. Večje olajšave imajo oni izseljenci, It so v Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji ba vijo s trgovino. Ti morajo nastopiti vojaški službo 1. oktobra onega leta, ko depelniji svoje 24. leto. Enake olajšave se bodo d» volile sploh vsem stalnim izseljencen (Ti sploh ne potrebujejo olajšave, ako trajni ostanejo v*tujini. Op. ured.) Vlada namerava istim osebam, ki si i tujini iščejo zaslužka, ako so v resnici revni dajati potne legitimacije, veljavo za tri leta. Kdor torej dobi take legitimacijo sme tri leta izostati v tujini. Med tem it som je oproščen naborne dolžnosti, kentr«! nih shodov in orožnih vaj. Seveda pe prt teku treh let se mera izseljenec vrniti domovino ter izvršiti svoje dolžnosti, ako j sposoben za vojaško službo. Končno hoče vlada v gotovih, posebni slučajih predlagati vladarju, da se takozvai „beguni" kaznujejo z denarnimi globami, d pa z ziporom, in da se v izjemnih slučaji oprosti vsake kazni oni izseljenec, ki s prostovoljno vrne in sam oglasi k nabori To je torej odgovor na interpelaciji Olajšave so torej jako malenkostne. Trileto legitimacija je pač mala olajšava, ker izst ljenci si morejo vobče v treh letih le mal prihraniti. Navadno ostajajo nad pet let tujini. In zato triletna legitimacija nima dol pomena. Tri leta bode prest, četrto leto j že begun. Te olajšave so le mrvica; tret bode nadalje trkati. Molitvenik po znižani ceni Vsled pomanjkanja prostora je „Katelišk Bukvama" znižala ceno krasnemu, glede) vsebnu zelo priporočljivemu molitveniku po naslovom »Rafael ali nauki in mo litve za odreslo mladino" (2. natis od katerega ima založništvo še ourono število. Molitvenik ima mnogostransko, jat dobro vsebine na 350 -f-10 strani. Žal, < je nekoliko pozabljen. Založništvo je pri skrbelo prav lično in trpežne vezavo, u znižalo cene na 1 K (po pošti 10 v ve( Ta molitvenik je tudi prav posebno pripr ven za darila mladim ljudem obojega spol Naroča se v .Katoliški Bukvami" v Lju' ljani. — Vabilo družbe sv. Mohorji Že je tukaj čas za vpis v družbo s v. M« t h o r j a. Vljudno zato vabimo in pozivljan številne ude naše družbe širom slovensl domovine in v tujini, naj se z o p e t i» čim največjem številu vpišejo v družb* dosedanji udje in naj pristopi, tudi prav mnogo novih! Č. gg. poverjenike pa prosimo, da zopet prevzamejo svoje dostikrat zel« težavno ali tako hvalevredno in koristno delo ter nabero čim več udov! Književni dar za 1. 1906 je sledeči: 1. ,,Zgodbe sv. pisma", 13. snopič. — Ali treba .Zgodbe" na novo priporočati? Ne! Priporočajo se same tako po svoji vsebini — saj sveto pismo je knjiga vseh knjig — kakor po lepi razlagi, vnanji obliki in slikah. Zato le pridno zopet sezite po njih! 2. „Sveta družina", vzor krščanskim družinam. Nauki in molitve v posnemo in češčenje svete družine naza-reške. Molit venik se bode dobival tudi vezan, in sicer stane veznina v platno z rdečo ob rezo 60 v, v usnju z zlato obrezo K 120. — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo e in ne drugih veznin, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju knjig preveč ne otežknči. 3. ,,Pri severnih Slovanih." Potopis. Spisal Josih L a v t i ž a r. Slovencem že znani potopisec, g. župnik Josip L a v t i ž a r, nas v tej knjigi vodi k našim severnim bratom, na Moravsko, Slezijo, Češko in Galicijo. Opisuje nam lepo tamošnje kraje, vodi nas po znamenitih zgodovinskih mestih, pripoveduje nam mnogo-kaj iz starodavne slovenske zgodovine. — Knjiga, katero bodo krasile mnoge podobe, bo gotovo vsestransko zanimala. 4. ,,Le&niki". Knjiga za odrastlo mladino. Spisal Jož. Stritar. Profesor Jožef Stritar, znani naš pisatelj, je zopet spisal knjižico za odrastlo našo mladež Obsegala bode knjiga veliko število mičnih pesmic, več igrokaznih prizorov, nekatere živalske pogovore, povest »Pavle" in spomine iz mladostnega življenja. 5. „Uporniki.<( Zgodovinska povest. Spisal Ivan Lah. (»Slovenskih Zečernic" 58. zvezek.) Mnogokrat se je že izrekla želja, naj družba izda daljšo povest. Tej želji hočemo ustreči z »Uporniki*. Snov je zajeta iz domače slovenske zgodovine v prvi polovici minulega stoletia. 6. Koledar družhe sv. Mohorja za navadno leto 1907. Od bor se hoče potruditi, da bo vsebina kolikor mogoče raznovrstna in mikavna. Ce njene pisatelje pa prosimo, da nam čim preje pošljejo svoje prispevke. i Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošljejo do dne 5. maroa. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po društvenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za opravilne stroške, nemreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. seveda morajo potem po&tnino, ki znaša veliko več, še sami pla čati. Isto velja za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!" ' V Celovcu, dne 15 prosinca 1906. Odbor. Čebelarske vesti. Orednje čebelarsko društvo s sedežem v Ljubljani ima letni občni zbor v četrtek, dne 22. t. m. ob 10 uri dopoldne v mali dvorani .Mestnega doma". Podružnice v Ribnici občni zbor bo dne 18 februarja ob 3. uri popoldne v ljudski šoli. Po občnem zboru predavanje. Podružnica v Škofji Loki ima dne 18. februarja 1906 ob 10 uri dopoldne v prostorih izobraževalnega društva v Škofji Loki snidenje za pogovor o čebelarstvu. Hkrati se bo pobirala udnina za leto 1906. Povabljeni so vsi čebelarji iz okolice. V Bohinjski Beli se je ustanovila čebelarska podružnica. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Anton Markelj, predsednikom, župnik Matija Mrak, tajnikom, župan Janez Burja, blagajnikom, Matija Torkar, odbornikom. » Gorenjske novice. g Iz Naklega. (Zahvala) Z božjo pomočjo in svojih dobrotnikov sem priredil sebi in svoji rodbini primerno stanovanje, ker v prejšnjem ni bilo več mogoče prebivati. Sedaj me veže sveta dolžnost, da se najtopleje zahvalim vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri tem delu, posebej še vsem darovalcem stavb, materijala in vsem voznikom. Btg povrni visem tisočkrat! — Lovro Črnilec. g Iz Begunj. V 5 številki »Gorenjca" z dne 3. februarja 1906 obregnil se je nek do-pisunec ob osebo našega častivrednega gospoda župnika, češ naj isti pazi na cerkve-nika pri sv. Lučiji, da ne bode samolastno iz cerkvene pušice pobiral. Dopisunu, pred katerim tuj denar na gostilniški mizi, divjačina v tujih gojzdih, da ne rečemo še smola ni varna, bodi v odgbvor, da to ni res. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi ne solnce. T* naj si zapomni. g Preska. Občni zbor delavskega društva se je vršil dne 28. januarja. Vdeležba bila je velika g. Gostinčar je govoril o obrt- nih sodiščih in o potrebi abstinence. Društvo je imelo 6 shodov, 2 veselici in se je vda-ležilo z zastavo 4 slavnosti. Razdelilo je v podporo bolnim članom 1581 K. Imenovalo je na predlog Franceta Jerina vsled posebnih zaslug za društvo te gospode častnim članom: Presvetlega knezoškofa dr. Antona Bonaventura Jeglič, g. Josipa Jarca, veleposestnika v Medvodah, g. Janeza Brenceta in Marijo Kos, kumico društvene zastave. g Iz Preske. Dne 21. prosinca pa je imelo naše izobraževalno društvo shod, na katerem nam je predaval g. Gostinčar o potrebi kmečke organizacije, ter o edinosti med kmeti z ozirom na vpliv kmečke organizacije. Potem je bil občni zbor izobraževalnega društva: 1. Nagovor predsednika gosp. J. Brenceta, kateri opozarja na potrebe društvenega delovanja v nastopnem letu z ozirom na to, da si je društvo svoj dom napravilo. 2. Poročilo tajnika, iz katerega povzamemo, da je društvo v pretečenem letu dobro delovalo; priredilo je več shodov, z raznimi predavanji, imelo je tudi 2 veselici z dramatičnimi predstavami in godbe, društvo se je s svojo zastavo udeležilo tudi raznih društvenih slavnosti zunaj po deželi, izdalo je med svoje člane vsaki mesec do 200 izvodov raznih časopisov. 3. Poročilo blagajnika, iz katerega je razvidno, da se društvo nahaja v povoljnih gmotnih razmerah. Zaradi izredne podpore društvu sv se imenovali tudi trije častni člani izobraževalnega društva (kakor zgoraj.) St. Vid nad Ljubljano. Kam v nedeljo 18. t. m. popoldne? V »Ce-bavovo" dvorano, kjer priredi čitalnica javne predavanje,zvečer pa predpustno veselico z igro, petjem in tamburanjem. Predaval bo g. dr. Krek iz Ljubljane. Začetek predavanja ob pol 4. uri, začetek veselice pa eb pol 6. uri. — Kmetijske društvo je na Svečnico imelo svoj letni občni zbor. Navzočih je bilo precejšnje število posestnikov-kmetov. Društvo ima sedaj 59 članov, ki si skupno napravljaje razne kmetijske stroje. Dosedaj je društvo že napravilo več slamoreznic, 2 vlačili (gepelna), trijer, mla-tilnico. Na občnem zboru je bilo tudi pod-učno predavanje o potrebi kmečke organizacije. — »Domoljub" je pa ptič, smo si mislili te dni. Zakaj? Dvakrat je malo podrezal, pa nikoli brez uspeba. Podregal je tukajšnji čitalniški odbor, naj preskrbi kako javno predavanje tudi za ženske, zlasti tovarniške delavke, katerih tukaj ni malo. V nedeljo, 4. t. m. je že prišel iz Ljubljane g. L. Smolnikar predavat ženskam, katerih je prišlo poslušat nad 300. Predaval je g. Smolnikar o ženskem srcu in ženskem jeziku. Vse navzoče so se razšle z željo, naj bi bilo še več tako krasnih predavanj. — Podregal je »Domoljub" tudi c. kr. go- zdariko oblast, naj kaj ukrene glede gozda .Ravnik", iz katerega posestniki le 20 let niso smeli spravljati lesa. Par dni na to je c. kr. okrajno glavarstvo sporočilo na tukajšnje županstvo, da posestniki že smejo spravljati iz tega gozda les in naj se v to svrbo dogovore, kako se lotiti tega gozda, ki obsega bliže 200 oralov. Preteklo nedeljo se je zbralo nad 100 posestnikov, ki s« se drgovorili, da naj se gozd »Ravnik" vnovič razdeli tako, da vsak posestnik dobi skupne parcele, iz katerih bo vsak sam spravil ves star in polomljen les. Pa naj reče kdo, da »Domoljubova" beseda nekaj ne velja! Predpustnih veselic se tudi pri nas ne manjka. V nedeljo, 4. t. m. so jo zagodli gasilci iz Vižmarjev, preteklo nedeljo pa veteranci. V nedeljo, 18. t. m. pa naredi eno veliko tukajšnja Blaž Potočnikova čitalnica, h kateri so vabljeni vsi člani in prijatelji. — Umrl je v Šiški 60 let stari posestnik in kovač Anton Šatina, znan na daleč okoli. Imel je velik pogreb. Naj v miru pačiva. Iz kamniškega okraja. g Iz tuhinjske doline. V naši dolini so 4 sosedne občine za leto 1906 sklenile naklado na žganje in opojne pijače, povsod z veliko večino glasov. Ko se je občinski sklep običajno razglasil, nastal je strašen hrup in ropot gostilničarjev in žga-njarskih bratcev, tako da je celo nekaterim odbornikom srce v hlače zlezlo, in so dane besedo snedli, ter kimali nezadovoljnežem. Možato to nikakor nL Ko se je prvi hrup nekoliko polegel, sklenili so: pritožimo se. Kdo naj spiše pritožbe? Prebrisane glavice kmalu dobijo pripravno osebo. Pred kratkim se je v Šmartnu naselil trgovec s svojo trgovino in da bi iz ljudi izlekel tudi zadnje vinarje, napravil je kljub ugovoru občine gostilno, kjer se tudi toči žganje. (V Šmartnu so bile že poprej 3 gostilne s žganjetočem in še ena žganjarja, vse prav tikoma skupaj. Te kaže, kake potrebna je bila še nova gostilna za žganje!) Tega trgovca so naprosili, da jim je skoval prav klaverno pritožbo, katera nehote kaže, kako potrebna in umestna je obč nska naklada na žganje. Očka pritožbe naj si dobro zapomni, da se občinski odbori ne dajo njemu strahovati. Če mu ni prav tukaj, naj pa gre od koder je prišel, solzili se ne bomo za njim. -— Pritožba je bile gotova, hlastno in strastno so jo ped-pisavali gostilničarji in žganjarji. V občini Podhruško pa je odbornik, kateri je bil pri seji posebno zoper naklade, nabiral podpise po žganjarnab, kamor je zvabil žganjarje in nevedne posestnike ter s svojim tovarišem podpisoval. Dobro vemo, kako so se nabirali podpisi, kako podpisa vali, torej temu človeku povemo prav odločne, naj nikar ne hlasta in govori, da bo odstavljen zarad te naklade ves občinski odbor, gleda naj da njemu ne zmanjka tal zarad načina podpisovanja. Podpisovale so tudi ženske posestnice, katere so vzele svojim možem gospodarstvo iz rok, da bi ti ne zapravili domov. Ko smo zvedeli, da so na pritožbi tudi imena teh pesestnic, vsilovala se nam je ta le misel: morebiti je pa le res, kar se govori, da med žganjarji sedi večkrat tudi ženska in vleče iz »fraklja" žganje tolike časa, da se nezavestna zgiudi na tla. Gotovo je pa to, da je v naši dolini žganje napravilo že mnogo hudega. Ali je že pozabil oni odbornik, ki se je toliko protivil nakladi, kako je pred nekaj leti žganje nekega posestnika nenadoma umorilo. Če je opravičena tožba, da je v naši dolini veliko revščine, je ravno tako tudi resnično, da je največ temu krivo žganje, katero mora dajati gospodar delavcu, če hoče obdelovati svoje posestvo. Velika dobrota za občine bi bila, če se žganjepitje ustavi ali vsaj omeji. To pa je namen nakladi na žganje. Več gospodarjev. g Iz Mekinj. Naj reče kdo kar hoče, toliko je gotovo da tako izvrstno in s tolikim vspehom malokatero kat. slov. izobraževalno društvo deluje, kakor ono v Mekinjah. Celo vrsto lepih in krasnih zabavnih večerov je že priredilo v tej zimski dobi. Tako smo imeli pred kratkim zopet izvrstno predpustno veselico z bogatim vsporedom. Tamburaški zbor »Planinka", ki slovi že daleč na okrog po izvrstnem in preciznem izgranju, je zaigralo najprej nekaj krasnih komadov Nato so sledile tri šaljive igre — To vam je bilo odkritega in piisrčnega smeha! Ze dolgo se nismo toliko smejali kakor ta večer. Ta .Cestni gigerl" kako jo je pogodil! Pa „ta Minasta" izpod Triglava! Kdo bi se ji ne smejal! In oni »Trije tički" v Jarmovi gostilni, to so bili v resnici pravi .tički." Zato smo se res smejali, smejali do solza. In kako bi se ne? Ko pa mekinjski fantje vendar tako pogumno, tako živahno in pri tem take naravno nastopajo, da jih mora biti človek vesel. Čast jim! Kaj čuda pri tem, da tudi mi Kamničanje tako radi smukujemo v nedeljo popoldne v prijazne Mekinje, kadar nas povabijo, in sicer vkljub slabemu vremenu vselej prav številne. G. župniku pa kličemo: vkljub vsemu nasprotovanju— po tej poti naprej! Vspeh ne bo izostal! Vsaj se že čuti pri vaših fantih ves drugi duh. t Zdravi duh poštenega go renjskega fanta. — Fantje, le za gospodom župnikom I Ta pot vas pelja do pošte nega in srečnega življenja! Mi pa želimo kmalu zopet priti v Mekinje! Le kmalu nas zopet povabitel Kamničan. g O las ljudstva. Iz Moravč se nam poroča: Gospod urednik! Brali smo z velikim ogorčenjem zadnji dopis »Slov. Naroda", pod naslovom: »Slika iz dežele." Ah, kakšno je te skrpuoalo! Cela. dva predalčka je te brez verske svinjarije, katera mora napolniti s studom količkaj razsodnega člo veka. Sicer je ta dopis za naše vrlo ljudstvo brez pomena; vendar, ker nas dopisnik tako surovo izziva, zinimo še mi katero, resnici na ljubo. Dopisnik ozrcava Moravče ko skrajno surove, nevedne in vraževerne, katerih uzori so: pijanjčevanje in uboji. Dopisniku povemo v obraz: to je gola neresnica in nesramna laž. Vprašajte sto in sto Moravčanov, vprašajte na erožništvo in ti vam povedo kako redki so pri nas uboji in pretepi. Dalje dopisnik v pravem brezver-skem dubu piše: čemu dajati za sv. maše, čemu podpirati cerkve in druge pobožne ustanove. Dopisnik nima o sveti maši dru-zega pojma kakor pokriti »farško" basago, kateri se moravški klerikalc ponižno klanjajo; duhovni pa da imajo nevedne klerikalce popolnoma na svojih škripcih in jih terorizirajo po svoji volji. Odtod surovost in podivjanost v Moravški dolini!! Moravčam smo se v pest smejali, ker vedeli smo, kje je podivjanost in terorizem. Liberalci, ali še niste pozabili zadnjih volitev? Kakor besni ste dirjali okoli in prosili: za božjo volje, volite z nami. Toda kako malo ste opravili z milimi prošnjami! In začeli ste groziti... Ako ne voliš z nami, te nažene posojilnica, ako nisi z nami, ne smeš več v mojo hišo, in zaprem ti pot, po katerem si vozil. Tako so žugali in oponašali kar so komo morda še njih očetje dobrega storili. A to še ni bilo vse. Liberalni prvaki so vedeli, da je treba tudi »potuhe"; zato je igral šp ritov »kolenovec* takrat veliko ulogo. Kako vse drugače je postopala kat narod, stranka. Tudi ni bilo nikake sile, nobenega terorizma, vsak je volil kakor je hotel. In po volitvah, ko so liberaloi naščuvani razgrajali, je bilo na naši strani popolnoma mirno, niti najmanjše stvarce ni bilo, ki bi bila kalila dnevni red. Toraj največ sirovosti, podivjanosti in terorizma je v liberalnih krogih: dopisnik, pometajte prvo pred svojim pragom, smeti je cele kupe. Končno opisuje dopisnu široko razblinjeno dogodek, o katerem smo poročali v II. štev, .Domoljuba", z naslovom: neusmiljeni sta-riši. Seveda je kriva zopet vsega duhovščina in klerikalci. Dopisnik visoko povzdiguje naše orsžnike, ker so prišli pravočasno na sled tolikemu trinoštvu. In vendar je to laž, ker stvar je bila orožnikom le naznanjeni, kar so potem storili je bila le njih dolžnost, Stvar se ni niti tajila, niti zakrivala, ampak vse se je na kompetentnem mestu natanko izpovedalo. Ni li toraj neumne predbacivati dejstvo celi moraviki dolini in vpiti: To je slika črne klike! Kaj ali nas duhovniki učijo surovosti? Nas li napeljujejo k slabemu? So nam li vzgled podivjanosti? O nikakor ne! Ako bi izpolnovali, dar nas duhovni učijo, bi ne bilo ne tožb ne pravd; liberalni Skriti bi brez pasla lak«te zevali, ker ljudstvo bi jim ne polnilo več globokih žepov, in tedaj bi bilo na zemlji res rajsko življenje. Toliko v odgovor „Slov. Narodu." Do-pisuna poživljamo, naj le še laže in zabavlja; zavedna maravško ljudstva pa bo odgovorilo krepko pri vsaki volitvi, kakor do sedaj. Kajti, neuko kmetsko ljudsto spoznava dan za dnevom, kdo je njegov pri jatelj in kdo ga sovraži. Prepričani smo v dna duše: kdar savraži in smeši naše za blagor ljudstva vnete duhovnike, ta nasprotuje sv. veri, ta je svražnik narada, najsi tudi skriva oholo liberalno naravo kacega škrica za podpisom kmeta narodnjaka. Več Moravčanov. Iz poljanske doline. g Občinska volitve v Javor-jah. Občina Javarje obsega javorsko in skaro polavioo poljanske fare. Mirno je bilo 10. pretečenega meseca izvoljenih od vsake strani po 9 odbarnikov, ki se cvet od maž, še mladi okrog štirideset-letni trdni gospodarji. — g Kje bode lupan ? Javorci bi ga radi imeli v svoji sredi. Daslej je bil v poljanski fari. Posečaikov oče so rekli: Zupana ne dama iz Poljanskega. g Županska volitev je bila 25. januarja, Javorci so glasovali za Peterca iz Murev, Poljanci in tudi prejšnji župan pa za Tominca iz Lovskega brda. Ker je bilo na •beh straneh jednaka število glasav, se je dazdevalo, da bo žreb odlačil, kdo bo župan te obširne abčine, ki sega ad Blegaša in Martinjega vrha daleč tjakaj v Gabrško goro. g Nazadnje so se zjedinili in za župana so enoglasno izvolili Urbana Pinttrja iz Lovskega brda, načelnika poljanske posojilnice. g Zaupnico so s tam izrekli javoraki odborniki Urbanu Pintarju, katerega je Lavric tolikokrat napadal v „Gorenjcu" in „Narodu" in • katerem je Kamnar v Poljanah dejal, da ga nihče ne mara. g Županovanje ni lahko, ker so deklade javorske tako velike in bo treba poplačati novo šolo v Javerjah, gosposka pa lili ca novo šolo v Malenskem vrhu in v Poljanah in k vsem tem zgradbam mora občina prispevati. Naj dela novi župan vse v blagor javorske občine na strani svojih vrlih svetotatoev: Janeza Gantar iz Malenskega vrha, Jerneja Jelovčan iz Murev in Luka Peternel iz Javorjev. Bohinjske novioe g Pridno zahajajo udje Vodnikovega društva na Koprivniku k predavanjem in zelo pridno bero. Tako je prav! g Skoro meter snega imamo na Koprivniku, pa slaba pota. Čas bi že bil, da se popravi cesta iz Jereke na Koprivnik. g Za slovenske voine listke pri železnici in napise po postaiah in vozeh se je oglasil občinski odbor na Bohinjski Bistrici in v ta namen odposlal prošnjo na ministerstvo. Občine ob železnici, aglasite se vse z enakimi prošnjami. g Za župana v Srednji vasi je zopet izvoljen prejšnji župan Janez Korašec, posestnik v Češnjici. Za svetovalce pa sledeči možje: Janez Stare iz Cesnjice, Janez Gašperin od Fužine, Jožef Preželj iz Srednje vasi, Martin Cesar iz J»Jte zastonj In franko moj reltkl cenik 1 nad 1000 •llkaral o Tseh Tratah nr, zlatnine ln srebrnlne. LMmhp Tncin Ifmiilin IluMlana Pred Škofijo 3 V UMU AU1 UAU Pred Škofijo 3 priporoča zz=m svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen zzzzzi kakor: črne domače, lucerne in rudfče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče In bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlee, mešano za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. 167 D 26- Prepričujte se! S in najnovejših vrat go-peljneinmotore, mlatilnice in alamoreznioe, trombe, cevi, klinje in žage dobite v skladišču pran Zemana, Ljubljana Poljanska cesta 24. msD 12-12 H f S m št. 7 v Pristavi poleg državne ceste se III A U odda v najem pod ugodnimi pogoji. Pripravna za gostilno in trgovino, s zraven spadajo-čim gospodarskim poslopjem, hlevom, kletjo in kozolcem Poleg hiše dober vrt in njive. Več pove lastnik Jan. Terčelič, Sutna 1, p. Sv. Križ p. Kostanjevici. 177 D 3 3 ooooooooooooooooooooooooooooooooo Stanje vlog 80. nov. 1905: preje: Qradiiče 1, sedaj: Denarni promet od l.jan. do tez II milijonov kron. Kongresni trg 2, I. 80.nor.l90S: čez 50 milj. K. Lastna glavnica K 214.843*38. Najboljša in najsigurnej&a prilika za Stedenje! ftfliensbo trgovina edina na Kranjskem strokovno urejena in odlikovana, na drobno in debelo, mnogovrstnih poljskih, ze-lenjadnih in cvetlifinih semen, katera so zanesljivo kaljiva in jamčim za kakovost. Dalje se dobe mnogovrstne cvetlice v loncih, preparirane palme, suhi venci. Na razpolago sveži venci in Šopki s trakovi in napisi in vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. Cenik za ieto 1906 brezplačno na razpolago. 2614 D 10-4 Z odličnim spoštovanjem Alois Korsika v Ljubljani. Ljudska posojilnica 4 VI. sprejema hranilne vloge vsak delav- y ji g brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po /k JL UL sprejme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po * 1» 1« 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje rlog 30. nor. 1909: K 11,473 979 02 Denarni promet od 1. Jan. do 30. nor. 1905: 50,407.689 34. Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilniine foloinice na ratpolago. V Ljubljani, dne 1. novembra 1905. 2617D 26 4 Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. odbo, Alkii Dr. Ivan Susterllč, predsednik. O ooooooocooooooooooooooooooooooo Anton Belec, posestnik, po