POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI wwr““ ->T<. i I uei© a V. [•Štev. 71 rELEPON UREDNIŠTVA ; 25-67 TELEFON UPRAVE: 25—67 lo 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tei 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, petek 28. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC . Prejeman v upravi alf no oošti 14 djn Dostavljen na dom 16 din tuilna 30 din P O Š T N f C P K O V N T RACUNi It.4« Cena din 1*— f?P^Č P $ KiH t%k Predsednik vlade armijski generas Simovič © wir©kififf ki so dovedli do zgodovinskega dogodka — Za vznemisrfesiost ni vee razloga, ©d kar Je kralj Peter prevzel oblast — Poziv r©doijyb©m Jugoslavije — Normalno živEfenJe v prestolnici — Odmev v Atenah NOVA VLADA JE PRISEGLA BEOGRAD, 28. marca, AA, Sinoči ob 21. Je bila prva seja nove vlade pod BEOGRAD, 28. marca. AA. Nova via-1 predsedstvom predsednika vlade, armijs;ega generala Simoviča. Seji vlade ja da armijskega generala Dušana Simo-! prisostvoval tudi ban banovine Hrvatske dr. Š u b a š i e. Po seji je predsed-viča je včeraj ob 12. prisegla v veliki dvorani predsedništva vlade. Zbrani so bli vsi ministri, razen podpredsednika vlade dr. Mačka, ki je bil v Zagrebu in ministra brez listnice, dr. Gavriioviča, šefe zemljoradniške stranke. Predstavnik črne gore, minister Marko Dakovič, je priletel z letalom iz Podgorice v Beograd. Po zaprisegi so se ministri z duhovščino zadržali v predsedništvu vlade, kjer je biio tudi več fotoreporterjev in novinarjev. V vlado generala Simoviča so mimo včeraj Imenovanih vstopili še ministri brez listnice, dr. Miha Krek, Bariša Smol jan, jovo. B a n jan in m ■ pOVsod izobešene. Današnji listi prinaša-M,lan G a vr, lovit V vlad, ,e Ma, ^ strmeS J is ?v!’rc'.f “*r ,”V J 5 ’ l ! ; skega dogodka in poročila o ladovolj- JNS, 2 rad kala, 2 demokrata, 1 musliman, l c .„nrfovlnBwm trPn..Hcnm v nn. 2 zemljoradnika, 1 predstavnik SrbSKega kiuba in 2 izven strank; nik vlade podal izjavo: »V teh resnih dnevih je narod Jugoslavije začutil vznemirjenost v skrbi, kako so se vodili javni posli zadnjih dni. Nezaupanje se je javno manifestiralo, tako da je nastala nevarnost za javni red. — Pod pritiskom tega vznemirjanja javnega mnenja je prišlo do včerajšnjih izprc-memb. Za to vznemirjenost pa ni več razloga, odkar je N j. Vel. kralj Peter II. prevzel oblast ter je bila sestavljena vlada narodne sloge kot izraz razpoloženja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. V imenu vlade pozivam državljane kakor tudi državne oblasti, da potipro vlado pri ohranitvi reda v državi in miru na zunaj. Apeliram na rodoljube Jugoslavije, da opuste manifestacije, ki bi otežkočale naše odnose s sosedi, s katerimi želimo še nadalje živeti v miru in prijateljstvu. Apeliram nanje, naj ne podležejo nobenemu nepremišljenemu dejanju niti vplivu s katerekoli strani. Ostanimo v skrbi za sebe, samosvoji, neodvisni in dostojanstveni. Strog red in korektno zadržanje -:o prvi pogoji za izpolnitev nalog, ki so pred nami.« Dr. Slobodan Jovanovič ; ?redsednik vlade in vseueiliški prof. ! v pok. se je rodil 1869 v Novem Sadu. i Gimnazijo je končal v Beogradu, pravno akulteto pa v ' Leta 1897 je po- stvu s tem zgodovinskim trenutkom v na ših kolonijah po svetu. RED IN MIR V BEOGRADU KNEZ PAVLE ODPOTOVAL V A : EN k BEOGRAD, 28. marca. AA. Beograd je , BEOGRAD, 28. marca. AA. Danes je danes spet dobil lice delovnega mesta, bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: Uradniki, nameščenci, trgovci in delavci »Knez Pavle je sinoči ob 23.50 s svojo ODMEV V GRČI J S ATENE, 28. marca. At. Ag. (A. A.). Grški listi so v posebnih zaporednih izdajah prinesli poročila o izpremembi v Beogradu. Poleg fotografije kralja Petra H. objavljajo dnevnik' tudi sliko novega predsednika vlade, generala Simoviča. List »Estia« piše v svojem uvodnem članku pod naslovom »živela Jugoslavija« med drugim: »Iz vsega srca pozdravlja- so odšl" V^Ino~~na delo. Od včerajšnjega rodbino na lastno željo zapustil Beograd j mo Grk* veliki dan našega večnega prija-veilkega dneva so ostali spomini v vihra- i ter odpotoval v Atene«. (Iz kabineta j telja in zaveznika in kličemo: živela Ju- al t jočih zastavah in kraljevih slikah, ki so j predsedništva ministrskega sveta). Nemčija |e proti vsaki goslavija!« voine Pomembni komentarji k političnim sazgoverom ob svečanem sprejemu japonskega zunanfega ministra l&lacuoka v Berimu BERLIN, 28. marca. DNB. V zvezi z j ne morejo voditi ločeno diplomatski in BERLIN, 28. marca. DNB. Včeraj popoldne ob 16. je sprejel Hitler v svoji delovni sobi v novem poslopju kancelar-stva japonskega zunanjega ministra Ma-euoko. Sprejemu so prisostvovali tudi zunanji minister von Ribbentrop, japonski poslanik v Berlinu general Ošima, nemški poslanik v Tokiu general Ott ter šef predsedniške pisarne, državni minister dr. Meissner. šef protokola poslanik von Dornberg je pospremil Macuoko z avtomobilom iz hotela »Bellevue« do nove kancelarske palače. Berlinsko prebivalstvo je visokemu japonskemu gostu priredilo ob prihodu, ki so ga napovedovale fanfare Hitlerjeve mladine, prisrčen sprejem. častna formacija telesne garde se je postrojila na dvorišču kancelarske palače, (Pri vhodu v palačo ga je sprejel državni minister dr. Meissner.) Berlin opozarja Anglež® glede padalcev BERLIN, Z marca. DNB. Učbenik'z navodilom o postopanju v primeru nemške ga vdora v Veliko Britanijo, ki so ga izdali Angleži, sestoji iz vprašanj in odgovorov. Tu je govora tudi o problemu, kako se je treba braniti civilnemu prebivalstvu Anglije pred prodirajočimi nemškimi Četami. Na kratko je razjasnjeno, da je treba stopiti v prostovoljne akcije proti nasprotniku. S tem je rečeno, da ima vsak angleški civilist pravico, če ga ogražajo manjši oddelki, da brani sebe, družino in dom. Zaradi tega, pravijo v Berlinu, daje učbenik civilnemu prebivalstvu navodila, ki lahko vprav samim Angležem največ škodujejo. Naj Angleži ne pozabijo, da so nemške oborožene sile brez milosti obiskom japonskega zunanjega ministra potrjujejo berlinski politični krogi, da obisk izraža ppfiovno načelno prizadevanje za preprečitev razširitve vojne. To načelo velja tudi za Balini vzhod ter je temelj berlinskih pogajanj. Nemčija je proti vsaki razširitvi vojne in prav države podpisnice trojnega pakta izražajo ta prizadevanja. Vsakdo, ki stopi v vojno, je skupni sovražnik vseli treh velesil. Macu-okova poslanica nemškemu ljudstvu je polna prijateljskega d«ha med vsemi tremi podpisnicami. V sedanjih razmerah se vojaški razgovori. Razgovori obsegajo vsa vprašanja sedanje vojne. Gre za novi obraz dveh celin. BERLIN, 28. marca. DNB. Von Ribbentrop je priredil sinoči Macuoki v hotelu »Esplanade« svečan sprejem. Navzoč je bil med' drugimi diplomatskimi in političnimi odličniki Berlina tudi maršal Keitei. Macuoka in von Ribbentrop sta imela govore, v katerih sta naglašala velik pomen nemško-japonskega prijateljstva sodelovanja in zavezništva. Grški narod e ¥©;ni In bodočnosti ATENE, 28. marca. At. Ag. (A. A.) Grški tisk komentira brzojavki, ki sta bili izmenjani med grškim kraljem Jurijem H. in angleškim vladarjem Jurijem VI. ob obletni:! proslave grške narodne in državne neodvisnosti. Z vseh strani sveta prihajajo v teh dneh grški vladi brzojavni pozdravi in čestitke. vladarja sta v svojih brzojavkah poudarila vero v končno zmago. »To prepričanje in zaupanje v končno zmago je prav tako angleško, kakor grško. Ta zmaga bo sveta in veličastna, po njej bo človeštvo živelo bolje in častnejše,« piše list »Estia«. t S97 do 1905 je bil vrn*’ Velike šole, nato profesor beograjskega vseučilišča. Dr. Slobodan' lovmoVič je sodeloval pri strokovnih listih Zori v Mostarju, pri ' Srpsketn FrcgiaL : -AiSilvu za pravi'’ ?;i. B:1 je med usta- novitelj »Srpskega Književn. Glasnika« in urednik lista. Kot pravni strokovnjak je napisal tmio^o strokovnih razprav. V našem pravniškem svetu slovi kot najboljši poznavalec javnem prava in novejše zgodovine obnovljene Srbije. Je sijajen stilist, ki je mnogo prispeva! k naši književnosti. REKORDNA PROIZVODNJA JEKLA « V USA NEW YORK, 28. marca. TASS. Po podatkih ameriškega instituta za’železo in jeklo je industrijska proizvodnja jekla v USA v prejšnjem tednu dosegla Svoje kapacitete v primeri s 60.7 v istem tednu lanskega leta. JEKLARNE V BRAZILIJI RIO DE JANEIRO, 2 marca. UNP. Brazilska javnost se zelo zanima za potovanje predsednika »Export-lmport« \vashingionske banke, Waren Leea, ki je v petek odpotoval v Brazilijo. Lokalni tisk trdi. da je njegov prihod v Brazilijo v zvezi z izgradnjo velike jeklarske industrije v državi. Tovarne bodo postavile USA. Za gradnjo jeklarskih tovarn se zavzema, sam predsednik Vargas in skupina njegovih nrijateljev. brazilskih rodoljubov i položaju Petainovi; Francije Zanika vesSi, da Je Petaki naklonjen de Gaulieu — Nemci ne urejajo oporišč v Francoski Afriki in le tudi ne nameravajo zasesti PARIZ, 28. marca. Havas. De Brinon je zastopnikom tiska razložil namen svojega potovanja v Vichy ter dejal, da je hotel obvestiti maršala Petaina o položaju na zasedenem ozemlju ter prejeti od državnega poglavarja smernice. Nato je de Brinon razložil glavne smernice Petainove poptike jer pristavi1, da je prepričan, da mora Franclja sodelovati pri novem evropskem redu ter da se jezi na ve skega generala. Maršal Petain je za nem-ško-francosko sodelovanje po poti, ki jo je predložil Hitler v Montorieu. Nato je de Brinon razlagal nekatere podrobnosti o svojem bivanju.v Vichviu ter vprašanja, ki se nanašajo na Pariz in njegovo okolico. Postopale s poljskimi vstaš/, ki so jih bašjsti, ki jih razširjajo n^tere^tuje projv-Angleži najhujskali na odpor. PARIZ, 28. marca. DNB. Glavni dele gat, francoske vlade na zasedenem ozern-»II. K. J,n inz.suj<‘ju ,i]u, poslanik de Brinon je pred zastopniki gar.de, da je on naklonjen gibanju izdajal- j ameriškega tiska izjavil, da m točno, da bi Nemci urejevali svoje položaje v severni Afrki ter da bi Nemčija nameravala zasetsi francosko Severno Afriko. Nemčija ni zahtevala tudi nobenih letalskih oporišč v francoski Severni Afriki. Glede pošiljanje dveh ladij ameriškega Rdečega križa v Francijo je de Brinon izjavil, da je odhod .teh dveh ladij lepa gesta. Potrebno bi bilo več. Trditev, .ki jo razširjajo v USA da bi pošiljanje pomoči Franciji samo olajšalo nemško zmago,’je podlost. ai v Imi ■rii ara- :!:e- oprave 9 N ■“.rod poroča|o o nadaljnph potov-tivah angžežkih sadi; — Angidžs s j 2&«»aii ^er v Eritreji in IHlarar v Abeslnij; — Nove naloge za •sažnoafrišfce čete Na ob.'ih straneh Kanaia NEMŠKA POROČILA BERLIN. 2S. marca.A A. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so izvedla napade na trgovske zaradi tega, ker je bila la postojanka preveč izpostavljena na meji puščave, ki deli Cirenaiko od Trip litanije. KAHIRA. 28. marca. AA. Reuter: Vrhovno poveljstvo vzhodne armade- poro ladje. V celoti je bilo včeraj potopljenih ča, da so po srditih bojih britske imperial 38.000 ton. medtem ko so nemška letala TALIJANSKA PortSudan IST. AFRIKA Kar'^. 5ADE.N A. 'Makal« '^GALLABATiJ^ .Mcgme (Mirna)?' ® * GONDAR * O U/EidmbaV^amara Iš^DŽlTutV KurmukJ^ S.kala * sDtr&aua K" < ABLBA'"". ‘^/Sf ^ HARAR-i^coo •tfoger Gorgo-a. •Dag2bur,*<' Lado * • Roko , drugo največje in najbolj vazno niesto v Abesiniji Ret proti Addis Abebi .ie" sedaj) odprta. NA1ROBI. 28‘. marca. AA. Reuter: Abesinske čete so zavzele več postojank vzhodno.in zahodno od Javella v južni ne čete zavzele Keren v Eritreji. S Ke- i Abesiniji. Na neki postojanki se je brez renom je padla največia italijanska trd- j oc]pora vdalo 10ft sovražnih vojakov n.iava v Eritreji ter dve tretjini te kolo-1 : nije v angleške roke. To je bila tud- zad-; CAPETC)\\N. 28. marca. Reuter, ri-; nja postojanka pred prestolnico Eritreje | iglični" minister Hafmeyr ie odso > oril \ Asmaro. ki leži 140 km dalje na železni, parlamentu nekaterim poslancem, ki so ob Rdečem I trdili, da bo vo’na v Afriki kmalu kon- Kr. banska uprava razglasa: Prebivalstvo je z včerajšnjim manifestiranjem dostojno pokazalo svojo vdcin°s In j. Vel. kralju Petni II. ter svojo zvesto-i bo do države Jugoslavije. Splošne Koristi asatie S£gK«lim Kobo* ski progi, ki pelje do M morju. Italijani so se sijajno branili temi naravnimi utrdbami. NATROBI. 28. marca. AA. Reuter. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča: Južnoafriške čete so vkorakale v Harar, za i č»na, da vlada Južnd-afrUke unije nika-1 kor ne namerava doživeti presenečenja ter pristavi!, da bodo Južnoafriške čete i on 7S'*! vajo, da se vsi takoj spet vrnemo na r- dno delo in da ’Tre življenje po s%’oii navadni poti. Zato je vsako nadaljnje z Vran je in manifestiranje po ulicah in tr?ih prepovedano. Gostilne, kavarne in druge podobne obratovalnice smejo ostati odprte še na-•laijc do običajne policijske ure, razenj Mariboru, z p. katerega se hkrati izdata poseben razglas. (Iz pisarne kr. banske uprave) Ljubljana 28. marca 1941. Kr .banska uprava razglaša: V Mariboru so po včerajšnjih manife- "«3$ V*1« ^ • -*6or* ikobo\ #Gog #€)ima - • Gorobub« • Ki rim * .Ne3cli ”•* Burne *Burdi ‘Karer •Okela »Ašcbo »Magur •Ob bo Omeir* # karavle • Bari ; K E N i A Ngaroni vrktoriji. no jtiTfZSO km. >H »Mega^ — _s B.Burfi RarH£>M MOGADJS« Vajir* -ji Ndoro NAIROBI Barde ra nanzur KISMAJU 1 Zar?fasrsba židovskega premoženja v Rorcunš i BUKAREŠTA, 28. marca. Rador. Objav-ili na .romunskem bojišču. Židje bodo do-Ijen je zakon, ki predvideva zaplembo ži- j bili delno odškodnino, njih premoženje p dovskega oreir 'ženia v korist države. Ne ! bodo v glavnem lahko kupili časniiki, pr prizadeti bodo le oni Židje, k so se na- | resorji, zdravniki, inženirji, odvetniki ter turalizirali‘do 15. avgusta 1916, dalje oni,; vsi uredniki v državni službi, ki »>i želel, ki so bili odlikovani zaradi junaštev v kupiti hišo ali poses.vo. Plačevali uooo vojni, ali potomci onih borcev, ki so pad-! lahko kupovino na dolgoletne obroke. . r staciiab, ki so sicer potekle dostojanstve-v Afriki šc vedno nas* zase dovolj j ^^ y ^ ncUntcr5 neodgovorni ljudje opravka. izvršili dva napada na tujo imovino. Are- tiranih je H!o doslej 5 oseb. V teku je najstrožja preiskava ter bodo storilci pre-;e!i zasluženo kazen. Kljub snlošni preoovedi nadaljnjega zbiranja in manifestiranja, ki se izdaja v posebnem razglasu za vso banovino, vC-glavnem lahko kupili častniki, pro j lia v Mariboru tudi še to, da morajo biti 1 vsi gostilniški, kavarniški in podobni obrati do nadaljnjega zaprti že ob 20. uri. (Iz pisarne kr. banske uprave) Ljubljana 28. marca s svojimi napadi poškodovala okrog 44.000 ton sovražnikovega trgovskega brodovja. O priliki nasilnih ogledmških poletov nad južno Anglijo je bila zadeta neka tovarna za izdelovanje letal in eno veliko skladišče. V nekem pristanišču na juž. angleškem obrežju so bile povzročene Z>@iO ostra Winnton Ch«r?hi!l o obletnic! svo;e viade, povezanosti med Angl Jo in USA težke eksplozije v neki večji tovarni. Niti čez dan niti ponoči sovražnik ni le-tel nad nemškim ozemljeni. Včeraj sta’ bila izbita dva sovražnikova zaporna ba- ški interesi velikih narodov z obeh strani oceana, in ne moreni dvomili, da vam bom že v nekaj mesecih lahko sporočil, da smo zmago izvojevali. Pripravljeni pa moramo bili, kakor smo bili vedno, da sprejmemo vsak neuspeh prav tako kol sprejemamo vsak uspeh. Naš duh mora bili tak, da nam bo vsaka nesreča prinesla čim več Kakor nas vsaka zmaga ohra- LONDON. 28. marca. AA. Reuter. Na zborovanju konservativne slranke v Londonu, je imel predsednik britanske vlade Winston Churchill govor, v katerem je najprej omenil najnovejše dogodke v Jugoslaviji, poleni pa dejal med drugim: Bilka na Atlanl-lona Dve naši letali se nista vrnili do- s|digia\a |>m i ih'\is 1 j , • ,• . i - i j i Domorskim silam, proli letalom, ki nost objavljata, da so sovražna letala | I'UI 1 . , , . 1 sinoči vrgla nekaj bomb na nekatera me- I an v’ (>!)0 sta na vzhodni angleški obali. Človeških | coski in norveški obaJ., da bi pmL žrtev m bilo. stvarna Skoda pa ie olok°v; .^.J.fLmarka , podmornicam, la boj vodi momaric.i. ^LONDON, 28. marca. Reuter. Angleška UUflje» ki delajo v dokih po pnsla- 1 niščili, žene. ki sloje ob svojih možeh nevarnosti. Ta boj je že v teku. V njem so angažirani življenj- letala so napadla danes ponoči zahodno , ' Nemčijo, Poruhrje in Porenje. S(> % 18,1 V Albaniji italijanska poročila Upornost siriiskžh RIM, 28. marca. AA. Stefani. Udejstvo •' . .. vanje artilerije Skupine letal so izvedle j naCŠOna^ISIOV napad na sovražnikovo letalsko oporišče' ŽENEVX 28 marca DNB Po poroči- Paramiti. Zažgana sta bila dva aparata ,h ^ Vjch’ja ; zvezi s prekinitVijo raz- t,pa Gloucester drugi dve letal, pa sta francoskega visokega komisarja bili težko poškodovani. Skupine nasut i bombnikov so v Prevezi napadle ladje, zasidrane v pristanišču, ter pristaniške naprave. Izveden je bil napad tudi na j sovražnikovo pomorsko oporišče na Peloponezu GRŠKA POROČILA ATENE, 28. marca. AA. Reuter. Vrhovno poveljstvo grških oboroženih sil objavlja: Krajevni boji pehote in topništva. Sovražno letalstvo je bombardiralo Prevezo, in neko vas v zahodnem de-lu Peloponeza. Ni bilo žrtev niti škode. LA VALETTA, 28. marca. Reuter. Malta je imela včeraj 6 zračnih alarmov, vendar nobenega napada. ‘4 Afriki italijanska poročila NEKJE V ITALIJI. Poročilo glavnega stana italijanske vojske poroča: Italijanski in nemški oddelki so zavzeli E! Agheilo. V vzhodnem delu Sredozemske za se ri vsega sveta, ki govori angleško, da sc reši človeštvo in Evropa in da ie narodom spel odpro poli k napredku. Imamo mnogo razlogov, če smo zadovoljni. SKgH. • v/< GENERAL DENTZ ;uvemer Sirije, iz katere poročajo v zadnjem času o nemirih nacionalistov ga morja so nemška letala napadla so- v Siriji generala Dentza, se general Dentz vražne ladje. Zadeti sta bili dve tovorni; pogaja za čimprejšnji sestavo sirijske ladji. Več sovražnikovih napadov je bilo vlade z drugimi osebnostmi. Pogajanja z odbitih z močnimi protinapadi. Sovraž- nacionalističnimi voditelji niso uspel' nik ie pretrpel velike izgube. Sestreljeni predvsem zaradi velikih zahtev, sta bili dve letali tipa Hurrican in enoj NF\y yoRK. 28. marca. TASS. Po vrste Blenheim. j poročilu agencijo »Associated Press < so ANGLEŠKA POROČILA ! siri^ke obisti zanrV šolo in prepove- LONDON. 2«. marca. AA. Rcntr r. An- dot«? državl enom Izhod na ui'ce po 1«. sjlcški oddelki so zapustili ii! Wlu-ilo u; • nas naredili jeklene in sposobne večje napore. Ne morem reči kako dolga bo ta pot. Vemo samo to, da bo ležka. mučna in neprijetna in da bomo po lej poti šli do kraja. Narodna sloga se je ohranila in ulrdila zalo, ker smo vsem državam v času nevarnosti dali zgled. Narodna sloga zahteva žrl v c. Tudi v boddčc l>omo žarela ras: turška moč. se ;e ” ■ - • 'ys‘v:č.umak- nil na avstrijska tla. Bil je tudi v Mari- m, li: ■ K«, ■"mm ■i'' t. 1 K * #> Kralj Peier 11. pokuša hrano na manevrih svoje vojske Zmagoviti vo’skovodla Aleksander L Iddinrlei Leto dni kasneje je bila izmučena vojska brez domovine obnovljena, reorganizirana in pod hrabrim poveljstvom regenta Aleksandra poslana na solunsko fronto. Tu so se srbski borci, njim ob strani jugoslovanki dobrovoljei, izkazali oonovno kot neustrašeni borci in so leta 1918 v nezadržnem , poletu prebili sovražne vrste. Plamen brezprimeme ljubezni do kralja in rodne grude je gnal iunake vedno dalje, dokler ni regent A-'eksander na čelu zmagovitih čet vkorakal- v Beograd. Dobljena je bi'a največja zmaga v zgodovini srbske države. sivi kralj Peter J. Osvoboditelj je 11-čakal dneve, ko je njegova ponosna voj-;ka s pomočjo rodoljubov doma in na ujem ustvarila po sloviti deklaraciji dne \ decembra 1918 Veliko Jugoslavijo. In o je legel v grob, smo vedeli vsi. da je 'dšel od nas res kralj Peter I. Veliki 'Lsv-oboditelj, da . je stopil na prestol :raij Aleksander I., njegov junaški sin. ki je vodil svoje čete od zmage do zmage v najtežjih dneh in ni klonil v trenutkih. ko je bila Srbija že zbrisana z zetn-'evida. A 1 e k s a 11 d e 1; I. Z e d i 11 i t e 1 j je vso svojo vladarsko skrb posvetil obnovi države ter njenemu napredku. Vsem so se v spominu leta, ko je junaškega kralja vodila ljubezen do naroda in do-Tiovine, ko se je na zunaj in na znotraj rudil, da okrepi temelje države v miru ni. spoštovanju vseh njenih pravic in svoboščin. S spretno zunanjo politiko je krmaril naš čolniček v varen pristan ter pridobil državi vrsto prijateljev. In so padii usodni streli v Marseilleu, smo vedeli vsi, da smo 'zgubili vladarja, katerega življenje je bilo zakoreninjeno tako na bojiščih naše hrabre voj- ske, kakor v vseh delih naše lepe domovine Predvsem smo Slovenci z viteškim kraljem Aleksandrom Zediniteljem izgubili vladarja, ki mu je bil svet med našimi lepimi planinami globoko pr: srcu »Ko sprejemam to vaše obvestijo, sem uverjen, da izpolnjujem s tem činom svojo vladarsko dolžnost, zakaj z njim sanio končno udejstvujem ono, kar so teli pri pravijati najboljši sinovi naše krvi vseli treh ver in vseh treh imen, na obeli ' straneh Donave, Save in Drine. V imenu N j. Vel. kralja Petra ! nro"':-: >o zedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1 a veliki zgodovinski čin bodo n?'.višja nagrada za iskrena priz • devania vseh, ki So s smelm prevratom stresli in vidi raz sebe tuji Jarem; tu akt bodi t««!! na,v:*l nici Predavanji* SPI) pod v barvah" bo drevi, ineščimski* s ili* v Ci inž. Franci* Avčin i nazivom „Pi*slrl oh 20. v risal ■ijit. Predavatelj z Ljubljane bo sporočili na n:\jvisjc obču li ilu blagovolili mesto srečo in veselje, ki ga prebival si vo (jravske banovine noj na čelu mul prevzemom kraljev ske oblasli po Xj. Vel. kralju Polni 11.. blagovolilo pa mu sporočili ludi izraze naše neomajne zvestobe, in J j n -bežni do krone, dinastije iu države. državno himno, urnebesni klici so gr- J»udo v na (i1: . ki jih V S U i i •. l u pred orga- , j e,.; tildi \ si ob-' v Hujšo sed ne. It tLi A * . KINO 1 \lO\. 'IVI. 22-21. Mneriški Ijliil .,Spomin na ljubezni". Carolr Lombard. Carv Grant in Kav Francis. ' KINO MATICA, l e! 22-11 Senzacionalni Rim ..Arena smrti". V gl. vlogi Ilarrv Piel. KINO SLOGA. Tei. 27-30. Francoska filmska komedija ..Princesa Tani-Tam" z oddelku banske uprave v Ljubljani prva .loščimo Baker. Kol dodatek znanstveni javna pismena ponudbena licitacija del film ..Vremenski preroki". Ufc. fON - Telefon 22-21 TROJICA NAJBOLJŠIH AMERIŠKIH ZVEZDNIKOV j LJUBLJANA CAROLE LOMBARD GARV GRAN T in KAV FRANCIS , prekrasnem filmu, ki obravnava problem ljubezni v krogih Predstave dnevno ob 16., 19. in 21. uri. 3 »Spomin na ljubezen" dolarskih milijonarjev Danes premiera! Zanimivosti Vsak šesti Evropejec ima žolčne kamne Veliko Je takih, ki sploh ne vedo, da imajo žolčne kamne Žolčui kamni so danes ena izmed najbolj razširjenih bolezni. Na jx>dlagi nalančnili stali slik vemo, da ima vsak šesti Evropejec žolčne kamne, a največ je med lemi bolniki žensk. Žensk:' dobijo žolčne kamne zalo, ker se v dobi nosečnosti in dojenja nabira v njihovi krvi v velikih količinah neka mastna substanca, ki jo znanstveno imenujemo holesterin in je glavni sestavni del kamna. Toda obstaja še drug vzrok, da ženske lrpe za žolčnimi kamni. Ker stremijo za vitko linijo in se stiskajo z različnimi pasovi, se trebušne mišice stisnejo, se počasi polenijo in oslabijo ;to pa škoduje tudi žolčnemu mehurji' Veliko je tudi takšnih ljudi z žalčnimi kamni, ki zanje še ne vedo, ker se pri njih ne pokažejo nobeni vidni znaki. Prvi j žolčni napad, tako imenovana „ž.olčna kolika", ne pomeni začetka bolezni, temveč služi kol dokaz ,da že več let obstaja in se potuhnjeno širi v telesu. Nasprotno pa niso vsaki krči v žolčnem mehurju znaki, da že imamo kamne, lenivec so lahko posledica vnetja. V nekaterih primerih so pa ii krči v žolčnem mehurju nekakšni znaki želodčne nervoze. Zdravniki strokovnjaki so že pred mnogimi leli ugotovili, da spadajo žolčni kamin med bolezni, ki jih lahko podedujemo. Ker je danes la bolezen tako razširjena, bi bilo zelo priporočljivo ,da bi se tisti, ki imajo še zdrave žolčne mehurje, varovali te težke in neprijetne bolezni. Pred vsem bi morali vedeti to, da žolčne kamne povzročajo trije činilelji: razmnoževanje holcslerina v krvi in preko nje tudi v žolču" ;zasloj v delovanju žolča, ki se javlja, ako je izločevanje žolča iz jeter ali žolčnega mehurja preprečeno; da sc žolč po jetrih ali črevih okuži. Izmed nalezljivih bolezni so najbolj nevarni li-lus, liri pa in malarija. Tudi prevelika debelost lahko povzroči, da se nabirajo v žolču kamni. Najboljše in najzaueslivejše sredstvo za preprečenje žolčnih kamnov je dieta. Važnejša pravila, ki so v zvezi z dieto, so tale: 1. Na dan moramo čim večkrat jesti (najmanj pelkrat). 2. Jesli moramo počasi in hrano dobro zgristi. ;s. Ne. smemo nikdar veliko hkrati pojesti. 4. Zvečer, preden ležemo spat, moramo popili skodelico toplega čaja (čaja od po- marančnega cvetja, kamilic, lipe, ruskega čaja, "tople limonade), zraven pa pojesti nekaj piškotov ali prepečenca. 5. Hrana mora biti takšna, da ne preobremenjuje želodca in da s svojo sestavo doprinese k redni vsakdanji stolici. Največ pažnje moramo obračati na lo, da bo delavnost črev zmerom normalna, kajti brž ko sc v črevih zapazijo najmanjši nedostakii v delovanju, takrat se v njih kaj hitro prično nabirali strupene snovi, ki zelo rade zamašijo žolčne kanale. Ljudje, ki lrpe od neredne sLolice, morajo jemati kakšna odvajalna sredstva, poprej se pa morajo o njih posvetovali z zdravnikom. Da ohranimo zdrav žolčni mehur, moramo tudi čistiti vse druge trebušne organe. Ce. sc; nam povesijo jetra, se nam tudi žolčni mehur raztegne, zaradi česar se nam zdravljenje žolča zavleče. Zaradi krepitve trebušnih mišic in ohranitve prožnosti trebušne stene, moramo vsako jutro, preden se umijemo, najmanj 15 do 20 minut telovadili. Tudi nekatere športne panoge morejo koristiti, toda samo pod pogojem, da ne pretiravamo. Najprimernejše. so tiste vrste športa, ki so zvezane z ritmičnimi vajami in globokim dihanjem ,kakor je na primer jahanje, plavanje, veslanje in skok v daljavo. Tenis, drsanje na ledu in tipistika so zelo priporočljivi šporli. Toda nogomet, boks in kolesarjenje so pa prepovedani. Tudi dolgotrajno šivanje na šivalni stroj je zelo škodljivo za žolč. Kraljevska pofedina iz krompirja KAKO JE V FRANCIJI DOBIL UGLED TUDI KROMPIR Antoine Auguste Parmentier je bil pameten francoski kmet, toda zaman se Francoski kralj Ludvik XVI. je trudil, da bi vpeljal v Franciji krompir. Vsepovsod so mu postavljali ovire, najhuje je seveda bilo na dvoru. Prizadevnemu možu je slednjič pomagal sam Letalci z libijskega bojišča kralj Ludvik XVI., ki je priredil 25. avg. 1784 na svojem dvoru kaj čudno pojedino. Pojedino, na katero so bili povabljeni vsi takratni pariški odličniki, so tvorila naslednja jedila: dvojna krompirjeva juha, nadalje krompir na mornarski način, krompir v beli omaki, a la maitre d’hotel, krompir s surovini maslom, pečen krompir, krompirjeva salata, beigne- tes de pomrnes. krompirjev sir in slednjič krompirjeva močnata jed. Francoski odličniki, dvorjani in ugledneži so PP prvih jedilih, ki so jih prinašali na mizo sicer vihali nosove, po končani pojedini pa so priznali kralju, da jim je pojedin3 izvrstno teknila. Poslej pa krompir v Franciji ni več imel zagrizenih sovražnikov. 1 uspavata'm praškom nad lisic© Neki norveški lovec je prišel na kaj zanimivo misel. Namesto s strupom ali streli je pričel loviti lisice z uspavalnim praškom, ki jim ga nastavlja po gozdovih in poljih. V dosedanji praksi je ugo* tovil. da lisica, ki poje uspavalni prašek, trdno zadremlje najmanj za 24 ur. Spe-čo lisico nato lovec enostavno pobere, jo odnese domov in malone živo odere. Prednost tega lova. tako pravi ta norveški lovec, je v tem, da lisici na ta način ne pokvari dragocenega kožuščka. SODOBNA ZADNJA ŽELJA V zaporih v Lousiani so pretekli teden obesili štiri zločince. Prodno je bila izvršena justifikacija so vsi štirje izrazili svojo zadnjo željo, da bi mogli po radiu govoriti o svojih zločinih. Uprava kaznilnice njihovi želji sicer ni ustregla, pač na je dovolila, da je smel neki kaznitai-ški uradnik- prebrati po radiu izpoved vseh štirih zfcčincev. Mestni parki se izpremivvao v rt*fve NAMESTO CVETLIC KROMPIR, SONČNICE IN RICINUS. Milanski dnevnik »Corriere della Se-!sti vsa ta površina, bo mogoče pridelati ra« poroča, da je bil v Milanu sprejet sklep, da se vsi milanski parki izpremc-nijo v njive. Na zemlji, kjer so bile prej okrasne cvetlice in lepotično grmičje, bodo nasadili krompir in posejali sončnice. Pretekli teden so plugi zarezali v mestne parke prve. brazde. V Milanu imajo okoli 10 hektarjev mestnih parkov, ki jih bodo sedaj izkoristili za nasad kmetijskih pridelkov. Če se izkori- Gosenica angleških letalcev V Londonu imajo društvo, 'ki so imenuje »Klub gosenic«, člani tega kluba pa lahko postanejo vsi oni, ki so se pri kakršni koli letalski nezgodi rešili s padalom. Značka kluba je prav lepa: zlata gosenica z očmi iz rubina. Gosenico so si izbrali za znak zategadelj, ker se tudi gosenica na podoben način rešuje iz 'nevarnih položajev, ko se po niti, ki jo prede iz lastnega telesa, spušča na varna tla. Klub gosenic, ali »Caterpillars club« je imel pred izbruhom vojne 3000 članov. Po vojni pa se je število članstva precej pomnožilo. Četudi so člani ponosni, da smejo biti v klubu, vendar letalci kraljevskih zračnih sil (R. A. F.) ne smejo nositi na svojih uniformah znakov kluba, ker ga vlada uradno še ni dovolila. najmanj 2000 mtc krompirja. Del parka Lambrate bodo uporabili celo za kultiviranje ricinusa, iz katerega bodo izdelovali olje za letalske motorje. Oblasti sploh priporočajo prebivastvu, naj nasadi na svoje zasebne vrtove krompir in čim več zelenjave. DR. VLADIMIR BREZOVNIK: ALBANIJA VTISI IN SPOMINI 5 Najino pol križa evropsko oblečen Albanec s lesom na glavi. Ogovoriva ga po nemško. Ne razume. Torej po srbsko. Razume prav dobro, govori za sflo. Razlaga nama, kako je bilo pred šestimi leli, ko so si krčili Črnogorci preko Tara-boša pot v Skadar/ Vprašam ga, če jih ima rad. Albanec je lokav in zvit orientalec. Ne ljubi direktnih odgovorov; odgovarja raje po ovinkih, za katerimi sc laže* skriva. Odgovarja sem in Ija, dviga ramena in se izogiba odgovoru. Ne, ne sovraži jih, mi zatrjuje. Vidim pa, tla mu niso pri-raslli k srcu. ,,Videli smo lod hodili različne vojske. Italijansko in črnogorsko in srbsko: zdaj pa imamo vas \u _ Avstrijo. Bojimo sc Srbov — drugo v«! j)a ...' zamahne z roko, položi jo v pozdrav na les in odide. Njegov politični konlileor sem razbral iz mahljaja roke. Sodil sem pravilno, kar sem spoznal pozneje pri drugih Albancih, ki so bili bolj odkritosrčni. Pri njih je užival ugled kot vojak le Srb. Odideva dalje. Pol zasukne na desno in na vznožju slavni1 gore sva. Začneva navkreljcr. Kar kmalu se pozna, da je mandrala tod vojna vihra. M and ral a je hiše, ki so gole razvaline, mandrala zemljo, ki je polna lijakov eksplodiranih granal, mandrala drevje, ki je polomljeno, okleščeno. Od tistilimal je usmiljena priroda skušala zabrisali posledice človeške pobesnelosli. Z mahom je začela prepredali razvaline, po lijakih je nasejala trave in na pohabljeno drevje nataknila veje in vejice, ki so pognale skromno listje. Više gori je zemlja razrila, kakor da so se tod vozili ogromni krti. Strelski jarki turško vojske. Tudi tu je skušala priroda zakrili človeško divjanje. Na leli mestih se je junaško branila Ilirska vojska. Takrat je vladala iu skrajna napetost človeških živcev, oblastno je kosila na vsakem koraku smrt, po teh le strelskih jarkih in okoli njih. Danes vlada povsod Icsnoocn mir; nalahko le s trepetava listje v pomladanskem vetriču in komaj vidno se priklanjajo travna stebelca, letošnja zelena in suha iz prejšnjega leta. To strepetavanje in klanjanje spremlja lahek šum, poln otožne melodije, ki lega na srce in ga zamakne. Tu m lam leži nezakopana, ali pa v hitrosti plitvo zakopana in od vremena izkopana človeška kosi. Rebro, lopatica, čeljust... Kost, ki jo je zavrgla smrl, potem ko je oglodala z nje mlado meso hrabrega borca. Greva više in više. Povsodi lijaki po granatah, Zarjavele žične zavore in jarki, sami jarki, Zarja- — Pomislite, mama mi je prepovedala možitev! — Ali, povejte mi, prosim, kje bi lahko našel vašo mamo, da bi ji goreče poljubil roko! veli kosi železa granat, prazni šrapneli, vseh kalibrov. Dovolj — gospodarila je tukaj smrt. Prideva na vrh. Taraboš je okoli 800 metrov visok. Vrh tvori ozka planota poraščena z mahov-jem. Razgled je veličasten. Proti severu, skoraj na vznožju, podolgast smaragd, temno zeleno jezero, objeto od temno sivega gorovja; nalahko se naslanja nanj Skadar s svojimi vitkimi minareti. Na zahodu ažurna Adrija, vsa trepetajoča in v soncu blesteča. Krasen kontrast vodnih barv. Vprašujoče oko se obrne proti jugu. Tja naju žene usoda. Nič ni videti hiš in človeških selišč, rjava pustinja se širi, kakor daleč nese oko. Albanija. Pri Skadru sc poslavlja Evropa. Daleč doli, v megleno soparo izginjajoč, kipi v nebo Tomo-rica, za Olimpom najvišja gora na Balkanu. Sneg ji pokriva ostre grebene. Naravnost pod nami pa je zemlja razrita in pre-prežemi z jai’ki, kakor na severni strani. Tu je napadala oblegovalna srbsko-črnogorska armada. Zgodaj zjutraj drugega dne se odpeljemo iz Skadra proti jugu. Naložijo nas na dvoje tovornih avtomobilov. Pot gre pod Tarabošem in zavije okoli njega ostro proti jugu. Od blizu vidimo črnogorske jarke izza balkanske vojne; tu pa tam sameva križ na junaškem rovu. Se par mescev, mogoče še leto, bodo slali ti napol strohneli spomini... Poleni pa bo zabrisano mesto, kjer leže junaške kosti. Pozabljeni bodo in ničesar več ne bo molilo njih miru v večnem spanju. Maribor rsa e manifestacije narodno zavednega Mariliora Že v zgodnjih dopoldanskih urah je tudi obdravska metropola izvedela radostno vest o prevzemu vladarskih poslov Po kralju Petru II. Po mestu je zavladalo praznično razpoloženje in ljudje so si od navdušenja stiskali 'roke ter si čestitali k zgodovinskemu državnemu preporodu. Kmalu so se pojavile po mariborskih hišah prve zastave in v nekaj urah je bilo vse mesto v državnih trobojnicah. Staro in mlado je segalo po zastavicah s kraljevo sliko in narodnih trakovih, ki so si jih pripenjali na prša. V prvih popoldanskih urah se je navdušenje naroda stopnjevalo. Zbirale so se že skupine, ki so vzklikale kralju, junaški vojski in domovini ter se pripravljale na večerno manifestacijo. Brez vsakih pozivov se je okoli 19. pričel formirati veličasten sprevod manifestantov, ki so bili namenjeni na proslavo v Sokolskem domu. Od ust do ust je šel poziv, od Sokola do Slovenskega fanta, od delavca do intelektualca. Velika dvorana v Sokolskem domu še ni nikdar sprejela toliko ljudi, kakor pri sinočnji manifestaciji slovenskega in jugoslovanskega Maribora. Brez predsodkov kakor vselej ob ■akih narodnih manifestacijah so se sinoči združili Sokoli in Slovenski fantje v veliki ljubezni do kralja in rodne grude. Na ulicah so bile večtisočglave množice spontanih manifestantov, ki niso 'dobile mesta v sicer prostorni sokolski dvorani. Zbrane Mariborčane vseh slojev in naziranj je nagovoril starosta Sokola -Matice dr. F or n a z a r i č in v občutnih besedah obrazložil pomen včerajšnjega zgodovinskega dne, nakar je tajnik Vlado Kralj prečital prvi in za Jugoslovane tako važen manifest mladega vladarja kralja Petra II. Godba »Drave« je zaigrala državno himno, nakar je navdušeno občinstvo z gromkim odobravanjem sprejelo vdanostno brzojavko, ki jo je odposlal Sokol-Matica našemu vladarju. Pevci »K o 1 a« so zapeli več rodoljubnih pesmi, nato pa je načelnik Jurman dal navodila za sprevod. — Vzpodbuden nagovor na prisotne je imel br. M a č u s. Po vseh bližnjih ulicah je bila zbrana desettisočglava množica, ki je vzklikala udeležencem sprevoda, z godbo na čelu se klanjala številnim praporom in zastavam ter kraljevim slikani, katere so nosili Sokoli v spremstvu Slovenskih fantov, Skavtov in četnikov. Središče mesta, koder se je pomikal veličasten sprevod, je odmevalo v enem samem glasu neprisiljene spontanosti in velike vere v kralja, slavno vojsko in državno edinost. V špalirju so mnogi jokali, ko so bili priča proslavi, kakršne jugoslovanski Maribor še ni doživel, saj so bili vsi, ki čutijo z nami, sproščeni vseh predsodkov in tesno povezani v eno samo dušo. Zato je popolnoma odveč, na- števati posamezna društva, njihove zastopnike in predstavnike oblasti, ker je sinoči manifestiral brez pretiravanja ves zavedni Maribor. Spontanih manifestacij v mestu so se udeležila vsa okoliška društva in tisoči okoličanov. Sinočnje mariborsko slavje je poživilo spuščanje živobarvnih raket, okrašene in razkošno razsvetljene izložbe in z zastavami obložena okna. Ob zaključku naj omenimo, da je bila sinočnja manifestacija tako disciplinirana kot še nikoli. Po več ko enournem obhodu mesta so se udeleženci sprevoda med petjem nacionalnih pesmi v najlepšem redu pred Sokolskim domom razšli. Posamezne organizacije so po mestnih ulicah po oficielnem zaključku sicer še vedno znova dajale duška veselemu notranjemu razpoloženju; pesmi in vzkliki zadnjih manifestantov so se izgubljali v nočni tišini na periferiji, kmalu nato pa je zavladala povsod spokojna noč. Veličastna proslava v Studencih Studenci so dostojno proslavili svoj veliki praznik. Tako dostojanstveno niso do sedaj proslavljali še nobenega. Pred poldnem že, ko so se razširile prve razveseljive vesli, so raz hiše zaplapolale prve zastave lakOj da so bile opoldne le osamljene ncokinčane hiše. Veselega obraza so se ljudje zbirali po ulicah, težka mora jim je padla z duš. Podajali so si roke in sam smeh je bilo slišati. ' . : ' «1: ! I ' . ! I • 1 Ji; , I e tslti ■ . J.:' i tl fl ■ » \j '> 'i • " I ' . Ob štirih so se jele zgrinjati množice v prostrani Sokolski dom, kjer je bi! zbor vsega Sokolstva. Lepo okin-čano dvorano je Sokolstvo, Slovenski fantje in ostalo zavedno ljudstvo na- polnilo. Starosta Jože Vokač je v ognjevitem govoru prikazal razvoj do današnjega velikega dne, dal je duška našemu veselju in naši pripravljenosti (udi na naj večje žrtve za kralja, čast in domovino. Po udarnih recitacijah Grgiča in Mlakarja so vsi navzoči zapeli „Hej Slovani". Po tej proslavi je močna četa studenških Sokolov odkorakala na proslavo v mariborski Sokolski dom. i l' i i S pesmijjo med 'užne brate PEVSK! ZBOR »DRAVE« BO V .MAJU KONCERTIRAL V BEOGRADU IN NIŠU. Moški zbor »Drave«, ki si je z dosedanjimi nastopi utrdit sloves dobrega koncertnega zbora in propagatorja slovanske pesmi ob severni meji, si je nadel novo nalogo: v dneh 21. do 25. maja bo koncertiral v Beogradu in Nišu, ob tej priliki pa se bo poklonil tudi blagopokojnemu viteškemu kralju Zedinitelju in njegovim slavnim prednikom na Oplencn, kamor je zbor že pred več leti nameraval potovati.* Za to potovanje se Dravaši marljivo pripravljajo z novim koncertnim programom, ki bo obsegal večino slovenskih umetnih in narodnih pesmi, zastopanih pa bo tudi nekaj srbskili in hrvatskih komponistov. Narodno železn. glasb, društvo »Drava«, ki ga je pred 22 leti ustanovil sedanji predsednik g. Jože Vokač, prvotno kot pevski zbor, je v Mariboru znano po štirih odsekih (pevski zbor, godbeni odsek, glasbena šola in tamburaški zbor). Pevski zbor je pod vodstvom dolgoletnega načelnika Franca M o r d e j a in zborovodje Albina Horvata pogosto nastopal širom vse Slovenije, pa tudi izven nje z Zagrebu, Splitu, Varaždinu, Čakovcu in Sarajevu. Njegovo delovanje pa se je poživilo in razgibalo zlasti tedaj, ko je pred več leti prevzel funkcijo zborovskega blagajnika Janko V e ras, ki je kot organizator koncertnih, izletnih in veseličnih prireditev postal v zboru duša vsega delovanja. Njegove zamisli in realizacije teh zamisli so vodile zbor vedno k lepim uspehom, kar je učinkovalo med člani navdušujoče in vzpodbujajoče. Delovanje narodnega železničarskega zbora v teh težkih časih gotovo ni lahko. Tem hvalevrednejše je zato stremljenje pevcev, ostati vztrajno pri delu ter širiti med narodom pevsko kulturo. Prav tako pa je potrebno, da vzdržujemo kulturne stike med se Poštne položnice so danes listu priložene. Ceni. naročnike prosimo, naj čirn-prej nakažezo naročnino za april, da jim ne ugasne pravica za zavarovalnino na 10.000 din. One ceni. naročnike, ki imajo naročnino že plačano, prosimo, da pridobijo novega naročnika in mu izročijo položnic. UPRAVA. m Opozorilo trgovcem in pekom. Mestni preskrbovalni urad opozarja vse trgovce in peke, da j;' zadnji dan za oddajo marčnih odrezkov 1. april t. 1. ter bo urad brezpogojno, odklanjal sprejem odrezkov, ki bi brli predloženi po gornjem terminu. Nadalje opozarja preskrbovalni urad, da odpade J. aprila oddaja moke. m Združenje gostilniških podjetij sporoča, da je po odredbi predstojništva me-verom in jugom naše države tudi potoni naše j sine policije do nadaljnjega določena poli-južnih krajih še vse cijska ura na 20. slovenske pesmi, ki je v južnih krajih premalo znana. Zato pozdravljamo korak | in Ort doma je odšel neznanokam 20 naših »Dravašev« in jim želimo na jugu čim : letni kovaški pomočnik Anton Repnik i/. lepših uspehov! Slavnostna sefa mestnega sveta Mestni svet mariborski bo imel drevi ob 17.30 pred redno 2. sejo v mestni posvetovalnici slavnostno sejo. * Mestni svet mariborski bo imel drevi ob 18. v mestni posvetovalnici svojo 2. sejo. Na dnevnem redu je med drugim tudi vprašanje uslužbeiiega davka mestnih uslužbencev za !. 1941, uporaba ostanka proračunske rezerve za leto 1940-41, uporaba socialne davščine v 1. 1941, izredni draginjskj prispevek uslužbencev za 1. 1941, pogodba med mestno občino in Muzejskim društvom ter Banovinskim arhivom, pooblastilo župana, da razpolaga s preračuusko rezervo za L 1941 do zneska 37.5.00 din itd. Vdanostna brzo avka marbors^ega župana Predsednik mariborske mestne občine dr Alojzij J u v a n je poslal Nj. Vei. kralju Petru II ob prevzemu vladarskih poslov -ledečo brzojavko: »V slovesnem trenutku, ko je Vaše \ i'- v ‘vo slepijo na jugoslovanski pre- ža vc, pošiljam v imenu obmejnega Ma-,skl Posla.l‘-ribora in njegovega prebivalstva zagotovilo globoke vdanosti in neomejne zvestobe. — Predsednik mesta Maribora Juvan.« Pivole na Dravskem polju. Kdor bi kaj izvedel o njem, naj lo javi najbiižji orožni* m Sokolsko akademijo priredijo ptujski naraščajniki v soboto, 5. aprila v Mariboru. Pri lej akademiji bodo nastopili naraščajniki s pestrim programom, ki bo spo-polnjen z nekaj novimi točkami. Zanimanje za to akademijo je zelo veliko. in Tatvina desk. Stavbeniku Franju Špesu so ukradli neznani zlikovci iz skladišča na Tržaški cesti stavbene deske ter ga precej oškodovali. m Žensko kolo je izginila dijakinji Leji Zemljičevi iz veže stanovanja na Grajskem trgu. Kolo je znamke „Brandenburg“ ter ima cvid. štev. 2-25140. m Od' Sv. Jakoba so pripeljali v bolnišnico 83 letnega občinskega reveža Miho Škergeta, ki je padel s postelje ter se precej poškodoval po rebrih. m Obsodba po zakonu o zaščiti države. Muli kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v lajni razpravi obsodil 27 letnega zidarja Antona Jankoviča iz Zagreba na 2 meseca zapora in 3000 din globe zaradi prekrška ČL 1 zakona o zaščiti države. m Razne nezgode. Pri obrezovanju drevja je padel po nesreči z drevesa 42 letni viničar Simon Kranjc iz Rance (Pesnica). Poškodoval se je po glavi ter dobil tudi notranje poškodbe. — Konji so se splašili 18 letnemu hlapcu Ivanu Ko-baletu iz Jarenine. Padel je pod voz ter si precej poškodoval roko. — Voz se je zvrnil na 39 letnega hlapca Alojza‘Gosaka iz Zreč ter mu poškodoval rame. * Gallusova „GIejh‘, kako umira pravični". jc bila že mnogokrat izvajana. Tudi v Mariboru smo jo že večkrat slišali. Skladba ima loliko lepot, da jo je tudi pevski zbor ,,KOLA“ stavil na svoj program. Izvajal jo bo na svojem prvem koncertu v sredo, 2. aprila v Sokolskem domu. Vstopnice so v predprodaji pri Put-niku. * Dospelo nove iihuske razglednice v veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Mariborski skladatelj prof. V. Mirk bo zastopan na koncertu .,KOLA“, ki se bo vršil 2. aprila v Sokolskem domu s tremi skladbami. Izvajala sc b° njegova „Pomlad", ki je sicer umetna kompozicija a pisana v narodnem tonu; potem .še njegovi harmonizaciji „0 pohorskem kmetu1 in prleška „Gosluvanje se sliiži“. Vstopnice v predprodaji pri Putniku. * Razmnoževanje vseh tiskovin v vsakem formatu in kakovosti papirja Vam nudi TISKOVNA DRUZRA, Maribor, Cankarjeva 1. ni. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. marca Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Narodno gledališče Petek, 28. marca: zaprto. Sobota, 29. marca, ob 20.: .,Doroteja An-germann-varo. ZVOČNI KINO POBREŽJE. 29. in 30. marcu „Tajinstveni robijaš“, Mr. Moto Peter Lorre. Mhii ob pogledu s Kalvarije Z IZVRŠEVANJEM SVOJIH DOLŽNOST! BOMO NAJBOLJE SLUŽILI KRALJU IN DOMOVINI! Predstojaišlvo mestne policije v Mariboru poziva občinstvo v interesu splošnega- i;eda in miru, da preneha z nadaljnjimi manifestacijami Ler se posveti svojemu vsakdanjemu delu. S lem bo najlioije p r;.’nizalo svojo udanost Nj. Vel. kralju Petru II. in domovini! Obenem se prebivalstvo opozarja, da se po 21. uri ne zadržuje brez tehtnih razlogov po ulicah. Policijska ura za vse gostinske obrate je določena do nadaljnjega ob ‘M), ari. Zdaj, v prvih rahlih dihih bližajoče se po- j njih okoliških njivah in travnikih, ln ti do-rnladi, je ob sončnih dnevih pogled s Kalva- niovi segajo sedaj že tja v bližino pekrske rije na Maribor še posebno lep. Doli po rav- j gorce in Pohorja samega, silijo daleč na jug v Dravsko polje in tja v Stražunski gozd. Studenci so sami zase že mogočno naselje, prav tako se je bohotno razrastlo Pobrežje. Slovenski Maribor se je razbohotil iz svojih skromnih sil. Postal je s svojo okolico tudi zares enota, šele s Kalvarije to opazimo v vsej resničnosti. Kdo bi od tu doli mogel samo slutili, da one obsežne kolonije hišic v Studencih, na Teznem, na Pobrežju in one lepe vile pod Piramido in Kalvirajo ne spadajo k mestu? To morejo trditi samo tisti, ki nikoli ne gledajo Maribora s Kalvarije, ampak preživljajo vse svoje življenje samo v svojih tesnih uličicah. Da, Maribor je s svojo okolico zares nedeljiva enota in bo moral to postati tudi uradno. Prej ali slej... Ta skupni Veliki Maribor je tudi po številu duš, ki so navezale nanj svojo usodo ugleda vreden. Ta Veliki Maribor ni več mesto nini dobivajo travniki že rahli zeleni nadih, gori po vrhovih Pohorja in Kozjaka pa se širijo še bele liže zadnjega snega. Sredi te po-mladno-zimske pokrajine leži med Kalvarijo in Pohorjem Maribor in po sredi teče sedaj rumenozelena Drava. Pred dvajsetimi leti tak pogled s Kalvarije na Maribor še ni bil tako veličasten. Takrat je bilo naše mesto vse bolj majhno in stisnjeno, kakor je sedaj. Od nekdanjega Ljudskega vrta na zahod so se širili še sami travniki, pod Piramido še ni bilo vil, v Melju se niso dvigali proti nebu ponosni tovarniški dimniki, Studenci so bili še ozka dolga vas, trg Kralja Petra onstran mostu se je končaval v njive in travnike, Kadetnica je samevala sredi polja, Tržaška cesta je bila le ozka črta sredi praznine, Tezno je bila mala, idilična vasica, in doli na Pobrežju so se skupine in ter vzelo v svoje roke vodstvo dr-1 slike. m Sestanek motoristov z dresi in motorji ob pol 18. — Mariborski dvor. hi Rdeči križ obvešča vso udeleženke in adelcž 'lice, ki so se prijavili za bolničarski tečaj, da se pričuo' predavanja v torek, 1. aprila ob pol 20. v prostorih državna ! bor se je v tem času mogočno razširi' in to realne gimnazij: v Mariboru, Gregorčičeva 1 predvsem z napori in žrtvami naših malih uj o i ljudi, kajti vsa tista obširna nova predmestja m*' i JndSka univerza v Mariboru. Drevi j na zahodu, vzhodu, uri Magdaleni, v Studen-<>b 20. bo predaval prof. Branko Rudolf eih, Novi vasi, na Teznem in Pobrežju so > lemi ..Ali 'ja umetnost zrcalo zgodovine?" zgraditi naši mali t unije, predvsem naši de-Prednvanje bodo pojasnjevale skiopličnv lavci. Z neskončnimi mukami in odrekanji so skupinice hiš klicale druga drugo čez polja, 30.000 prebivalci pred 20 leti, ta veliki Ma-kakor izgubliene prepelice. I ribor se je podvojil. Združite ga in seštejte Kako vse drugače je sedaj, po dveh deset- | nas, pa nas bo gotovo najmanj 60.000. To je letjih! človek mora v resnici stopiti na Kal-! veliko število, pred katerim ima človek vse varijo, da vse to tako jasno opazi. Da, Mari- j drugačen rešpekt, kakor pred mestecem s 30 si ustvarili skromne, tihe domove na nekda- tisoč dušami. Prav letošnje leto bi moralo biti zopet leto ljudskega štetja. Doslej se tega še nihče ni spomnil in nobenega znaka ni, da bi se to štetje sploh pripravljalo. In vendar bi nas bilo treba nujno zopet prešteti! Posebno nas v Mariboru, v Velikem Mariboru! Tu, oh pogledu s Kalvarije čutimo to še prav posebno. nj. mu iProtifuherkulozna Siga v Ptuju bo sedaj lahko uresničila načrt, da zgra- ga v Ptuju že ima. V letošnjem protitu-di protitufoerkttlozni dispanzer, ki je za mesto Ptuj in ves okraj izredno važen radi precej razširjene jetike. Po sklepu mestne občine dobi sedaj Protituberku-lozna iiga brezplačno zemljišče v izmeri okrog 1800 kvadr. metrov na severni strani ob poti proti kraju Štuki od Adels-bergerjevega posestva. Ta sklep mestne občine je vse hvale vreden, ker bo premnogim omogočil popolno ozdravljenje jetike in nadaljnje življenje, ki bi sicer mnogo preje ugasnilo. Vendar je za zgradbo dispanzerja potrebno mnogo o Sobota. V torek so v Soboti pokopali ob veliki udeležbi občinstva Gregoriča Franca, žand'. narednika-vodaika v. p., dolgoletnega občinskega tajnika in predsednika Prekmurske posojilnice. Gregorič .se je v vsem življenju mnogo udejstvoval v berkuloznem tednu, ki bo od 11. do 17. življenju Sokola in bil znan kot nooma- , ’ . . i en m zvest sin slovenske domovine. ! i maja, na] ne bo med nami človeka, ki J0(lprlcm grobu sc jc poslovil od njega na j- j ne bi daroval Protituberkulozni ligi vsaj, prej predsednik občine g. Ilarlner Ferdi- ; za eno opeko, da tako pripomore kjnand ,nato starosta Sokola g. Velnar Jo/..1 zgradbi in k zdravljenju te zavratne N« .pokopališče , . . n , • i , . niki. Na grobu mu je moški pevski zooi bolezni. Prav lepa m humana pa bi bila gesta kakega ptujskega društva, da bi izvedel prireditev izključno v ta namen. Z realizacijo tega dispanzerja bi Ptuj zelo mnogo pridobil, še več pa bi pridobili siromašni jetični bolniki, ki jih je v zapel žalost inko. denarja. Nekaj ga Protituberkulozna li- r.emu pa bolniško posteljo! n 15.900 kmetov se je naučilo čiiali in pisati v treh okrajih zapadne Bosne. To-je uspeh triletne akcije Seljačke Sloge za pobijanje nepismenosti . , . „ n Koruzno žganje „kliparo“, so začeli okraju največ. Torej na delo: Ptuju pro- v precejšnjih količinah po nekaterih tituberkulozni dispanzer, vsakemu jetič- POŽAR V PETANJCIH. V noči od torka na sredo je začelo v Petanjcih nenadoma goreti v zadnjem delu hiše Šafarič Katarine. Kmalu so plameni zajeli tudi sprednje dele in vsi domači, ki so spali, so se šele v zadnjem trenutku rešili. Hiša je stala osamljeno, senu kak tihotapec, kar se je že večkrat zgodilo. so postali po sklepu mestne občine in sicer v upravi odbora dr. Kuhar Aleksander. primarij bolnišnice, g. Zorčič Alojz, posest, in trgovec na Sr. Bregu in kakih 700 metrov od naibližjega soseda, i zobozdravnik g. dr. Brenčič v Ptuju. Za sredi polja, zato ni bilo nikogar, da biielana nadzornega odbora pa jc bil. ime-t i • t i* • novan <*. Bacnar Boris tre kaj rešil. Ko so pribežali drugi ljudje, ni no' bito mogoče več ničesar rešiti iz plamenov. Zgorelo je vse poljedelsko orodje, vsa krma in slama, kokoši in tudi vsa hrana. Škoda je tembolj občutna, ker nimajo upanja, da bi dobili kaj zavarovalnine. Ker zaradi težkih razmer niso mogli plačati letnih- obrokov, jim je ban- krajih banovine Hrvatskc. To žganje jc zelo škodljivo ljudskemu organizmu. Zato skušajo z raznimi ukrepi oblasti njegovo uživanje zatreti. Lani so samo v Basniji in na Kordunu porabili za to žganje 10 vagonov koruze, n Dva požara so imeli v noči na 27. p Novi elani mestne hranilnice v Ptuju m- Y Zagrebu. Gorela je nejta mizarska 1 - - - - - • delavnica ter skladisce drv. Oba požara so lokalizirali, dasi je škoda precejšnja. n Gluhonemi je izpregovori! po padcu v sanjali. V Dugi Besi je izgubil dar govora in oglušel delavec Josip Poškarič, družinski oče. Zdravniki so konstatirali ,da |e to posledica psihične motnje ter da bo že ozdravel, posebno če ga kdo nenadoma prestraši. Puškarič jc bil 17 dni gluh in govec v Ptuju. p Mestna občina v Ptuju je odkupila hišo pekovskega mojstra Josipa Ramšaka na Ljutomerski cesti za ceno 170.000 din z inventarjem in zemljiščem vred. p Pametna narsdba jc izšla te dni po mestnem županstvu. Prepoveduje namreč trgovcem prodajo kaliklorata vse do 20. aprila, da ne bodo otroci z njim streljali kaznovali , , , . . in pokali. Prekrški se bodo kaznovan z •:a odpovedala zavarovanje. Ogenj je; denarno kaznijo od din 10-150 ali zapo-moral hiti podtaknjen ali pa je spal na rom do 10 dni. POPLAVE PESNICE Na ozemlju vasi Formin in Osluševci je pretekli teden narastla Pesnica prestopila bregove in preplavila obširno o-kolico. Občutek škode je tem večji, ker že desetletje sem stopnjujejo pogoste povodnji v čedalje večjem obsegu in zadnje čase prav resno ogrožajo gospodarski obstoj več posestnikom. Povodnji so povzročile tekom zadnjih let veliko gospodarsko škodo zlasti na poslopjih, zemljiščih in na 'sadnem drevju. — Travniki so posipani s prodcem in so poleg tega zaradi stalne mokrote gojišče klic metljavosti. Zaradi dolgotrajnega zastoja vode propadajo poslopja, ki so vlažna in nezdrava stanovanja ljudem in živini. Mnogokrat kmetje ne morejo pravočasno opraviti poljskih del, šolarji ne morejo redno obiskovati šole. Navedena resnična dejstva nujno kličejo po pomoči. Pristojne činitelje pozivamo, da na pristojnem mestu store potrebne korake. nem. Nato pa se mu je neke noči sanjalo, da je padel z višine ,ter se je v sanjah tako prestrašil, da je takoj ozdravvd. NOVA CESTA SV. OŽBALT . KAPLA Sv. Ožbald v Dravski dolini j« z novo železniško postajo mnogo pridobil. Postal je izhodišče za ves promet v on-dotnem odseku Kozjaka. Da bi pa bil ta promet olajšan, so pred nekaj leti pričeli graditi novo vozno cesto do Kaplje, ki leži na Kozjaku ne daleč od meje. Vendar moramo na žalost ugotoviti, da dela na cesti zelo počasi napredujejo in bo preteklo še dosti let, predno bo dokončno dograjena. Tu ni nikakih ovir, ker je ves material kakor kamen, les, zemlja itd. na licu mesta in ga ni treba dovažati. Delovnih moči je tudi dosti, saj se naš kozjaški delavec bori za vsakdanji kruli. BELEC STRAŠI PO PRLEKIJI. Mnogo razburjenja vzbuja po vsej Prlekiji Belec, ki še ni v rokah pravice. Sedaj straši po Prlekiji in vznemirja ljudstvo, Ker mu menda prede trda, vlamlja povsod, kjer kaj pričakuje. Tako je na predvečer praznika sv. Jožefa vlomil v Logarovcih pri posestniku Žnidariču ter se založil s svinjskim mesom, z žganjem in z drugimi dobrotami, povrhu pa je še odnesel gospodarjevo zimsko suknjo. Očividno si je te dobrote odnesel, da bi lepše in v izobilju z dobrotami založen obhajal svoj god. V O-česlavcih pa je odpeljal posestniku Klobasi motorno kolo znamke »Viktorija«. Vlomi so tudi po drugih krajih in gredo večinoma na Beličev račun. Soarf Slovensko prvenstvo v cross-coufiry|u bo priredila Slovenska lahkoatletska zveza v nedeljo, G. aprila, na 7.5 km dolgi progg. Starlala bodo moštva šestih tekmovalcev, izmed katerih se bodo prvi štirje upoštevali za plasma. Zmagovalec poedinec ter zmagovito moštvo bosta dobila naslov slovenskega prvaka v cross-countryju za 3'. 1941. Prijave jc treba poslati najkasneje do ponedeljka, 31 .marca, na naslov SLAZ, Ljubljana, poštni predal 15G. s Slovenska lahkoatletska zveza beno). Vse klube opozarjamo, da h? soboto, 29. t. m., posebna verifikacij.1'j™ seja zveze. Atleti, za katere zveza-no uu prejela do lega dne verifikacijskih P javnic ,ne bodo mogli nastopili na sionskem prvenstvu v cross-coimtrvju. Sobota, 29. marca. Ljubljana: 12 veseli napevi (pl.), 13.02 KO, 17.30 pravljični svet (pl.), IS orgeljski koncert, 19.25 drobiž (pl.), 20.30 pisan glasbeni večer. — Beograd: 17.35 vojaška godba- 21 zabavni koncert RO, 22.50 plesna gl. 7" Praga: 15 pisan koncert, 16.30 plesna gJ-> 17.20 alhka gl., 13.45 pisan spored, 21.J1; plesna gl., 22.30 zabavni spored. — Sonja. 12.50, 17, 18.30 in 21 lahka in plesna gL 20.30 operetna gl. — Beromiinster: gosli in klavir, 21.25 plesna gl. — Budimpešta: 17.15 ciganski orkester, 19.55 opereta, | 22 plesna gl. Čaff 57. šahovski oreh Med nizozemskimi komponisti je precej znan tudi W. J. G. Mees iz Delita. Posebno sepe so njegove kmečke končnice. Poglejte naslednjo. Beli Kb3, smeta na in h4. črni: Kci in kmeta na c6 in g6. Beli na potezi zmaga. Zadeva je na prvi pogled jasna. Vendar pa je v končnici pre cej poučnega, zlasti kar tiče potez s kraljem, ki jih povprečen igralec tako rad prezre ali pa neka-končnico rešili, boste videli, kako odločilne so vprav poteze s kraljem. fffl i j m m. W'"' ■ i Sk HAP11) IZSTOPIL IZ POKALNEGA PRVENSTVA Vodstvo SK Itapida je javilo MNP, da klub ne Iio nadalje sodeloval v pokalnem prvenstvu. Zaradi tega odpade nedeljska tekma s Slovanom v (»listanju. POKALNA TEKMA V PTUJU Druga pokalna tekma v okviru pi-ven-slva SNZ na področju MNP bo v Ptuju, kjer sc bosta pomerili ptujska ,,Drava"1 ter „Murai; iz Murske Sobote. Tekma bo ob 15. v Ljudskem vrtu. Beli na potezi zmaga ko bagatelizira. Ko boste Rešitev 36. šahovskega oreha A .J. VVijnans (Beli: Ke6, Dh6, La6. Črni: Kd4, Da7, kmet na e7). Beli na potezi zmaga: 1. Dd2+, Kc 5 (1...., Ke4 2. Lb7+, Dxb7 3. Dg2+ in beli zajame damo) 2. Da5 + (zdaj pa beli ne more več zajeti na diagonali črne dame, kajti na 2. Df2+ bi sledilo enostavno 2_____ Kc6! 3. Dxa7 in črni je pat), Kc6 (2_______ Kd4 3. De5+ mat) 3. Lb5+» Kb7 4. Lc6+, Kb8 5. Dd84- mat. Tokrat je bilo 32 pravilnih rešitev. Pravilno so rešili: J. Šneberger, dr. R. Klasinc, F. Kobilica, I. DasKO, A. Ploj, A. iz Ljubljane; Č. Goršič, O. Berdnik, M. Langus, Šoštanj; dr. D. Senčar, Prevalje; A. Koline, Ruše: A. Kožuh, Zidani mosl; A. Dolher, Medjurečjc—Ivanjica; A. M., Murska Sobota; F. Deliček, Šmarje pri Jelšah; V. Kočan, A. Jurhar, Mežica; mn. | Hočevar, Radeče; F. Planinc, B. Mijanovič, s Sekcija ZNS v Mariboru (službenoV Dravograd-—Meža; J. Jordan, Sv. Jurij ol> Delegiranje sodnikov za 30. III.: Drava— Mura g. Nemec. s Koča na Korošici bo stalno oskrbovana od 29. marca dalje. Snega je mnogo ter se obeta prav prijetna smuka do sredine maja. s Drugi občni zbor Slovenske kolesar-ske zveze bo 6. aprila ob 10. v Mariboru! v lovski sobi hotela Orel. Kakor smo po-! ročali, jc bil prvi občni zbor 14. marca prekinjen. Ščavnici. Žreb je naklonil nagrado — A. P. Cehov „Sosedje“ — Otu Berdnik«, dijaku iz Šoštanja. SCupon za šahovsko nagrado „ Večernik", 28. marca 1941 do 20 besed stanejo * davkom vred !5.— din. Vsaka nadaljnia beseda l,— din. Kdor Išee službo, plača za tak oelas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno reklamo oa stanejo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasili stane 2.— din. /a oisracne odgovore glede naslovov v malih oglasili znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je treba orilo/lti v znamkah. Malo oglase |o treba plačati tako! pri naročilu. Pri plsuenlli naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvoina tarifa. SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I din SLUŽKINJA za vse. ivridna in poštena, ki zna kuhati, ljubiteljica otrok, se sprejme. Vprašati Vrtna ul. 21, desno. 24398-2 t HOAPAVE II* RDEČKASTE ROKE POSTANEJO UPORABO PERMA kreme GLADKE IN LEPO BELE o » o g e » • J * KANC SLUŽBO IŠČE 1o 20 besed 12 din. vsaka nadaHnTa beseda 1 din KROJAŠKI POMOČNIK išče delo, moško ali damsko, eventuelno tudi na doni Točne ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Nevojak«. 24419-3 STANOVANJE IŠČE io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnia beseda 1 din Iščem STANOVANJE sobo in kuhinjo, sončno, s 1. aprilom- Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod št. 1 24407«. 24407-6 SOBO ODDA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din OPREMLJENA SOBA s štedilnikom se odda Fran-kopanova 41. 24406-8 Odda se mala SONČNA SOBICA s prostim vhodom. Vrazova ul. 6-111. desno. 24405-8 Lepo opremljeno SONČNO SOBO s posebnim vhodom oddam event z oskrbo. Frankopano va 23-1. Ogledati od 3. do 6. popoldan. Kabinet za boljšo I gospodično. __________ 24404-8 POHIŠTVO-OPREMA d' 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja heseria 1 din Prodam B M W. AVOTOR s prikolico radi selitve. Nasi-v oglasnem oddelku »Večcr-nika«. 24424-22 OPOZORILA dc 20 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din PODPISANI Rudi Franc izjavljam, da nisem plačnik dolgov svoje žene Marije Rudi. Rudi Franc, pleskar drž. žel 24415-25 OBVESTILA do 20 besed 20 din. vsaka nadalhia beseda 2 din JAVNA DRAŽBA V neposredni bližini Prevalj v Mežiški dolini, okrai Dravograd, se proda na dražbi 'dne 5. aprila 1941 lepo kmečko posestvo. Cenilna vrednost 321.000 din Najmanjši ponudtk 214.000 din. Vsa podrobna pojasnila daje: Hra- nilnica in posojilnica, Prevalje. 24396-26 Spomnite se CMD l Širile ..Večernik” ! io 20 besed 15 din. vsaka nadalinla beseda 1 din Prodam POLOVICO SPALNICE barvane, kuhinjsko kredenco in trgovski pult. — Vprašati: Vojašniški trg 2, mizarstvo-24423-17 Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Večernika" čimprei v tednu, najkasneje do petka \7. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi urez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »VEČERNIK« Oglasni oddelek. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, se utt vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Tiska Mariborska tiskarna d. d., odgovarja MILAN MALOVIC v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi Kopališka ul. 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 iu uprava štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11.409.