ZVONČEK List s podobaml za mladlno Celo 35 Marac 1934 Štev. 7 Marija Jezernikova .- - Pomladanska Zapihal je jug in podil sive obla; — Ampak če mi prineseš, sinko, ke, ki so zakrivali sinje nebo. Sneg srebrn zvon, zlato trobento in svU\ se je le počasi umikal v senčne ko* leno palico, potem ti bom verjel in tanje in na severna pobočja. Tu in potem gremo na pomiadansko slavs tam so že zvončki radovedno dvn je.« gali glavice in spraševali: »Ali je Težko in okorno je stopal medt že čas?« Trobentice pa so zmagovu vedek po zledenelem snegu nat to trobile: »Pomlad je že tu, tutufu!« vzgor, na grebenu gore je sedel in Jug pa je nadaljeval svoje delo. zdrčal po poledici v dolino, kjer je Zagnal se je v staro vrbo, potem jo žuborel potoček veselo pesem oprot je mehko pobožal, da se je kar čez ščenega popoinika; prehudi so mu noč okrasila s srebrnimi mačicami. bili ledeni zimski okovi. Na njegos Južni vetvovi so hiteli naprej preko vem obrežju so veselo cingljali drhtečih brez, rjavega bukovja, ze* zvončki, so piskale zlate trobentice lenega smrečja in so potrkali na in je zelenela mlada ttava. Hitro si edino okno velike udobne votline je utrgal nežne cvetke, da bi ati ko* pod sivo skalo. Skozi okno je po; smatinu pričale o pomladi. A kje giedala okrogla kosmata glava mla- bo našel svileno palčico? Kar na- dega medveda. Široko so se mu prej po južnem pobočju navzgor, odprle začudene oči, globoko je za* čez mlado zelenje, mimo zlatih pot jel toplo sapo s širokimi nosnicami, Ijan samih trobentic, mimo sinjih stresel svoj kožuh in poklical: »Ata, preprog cvetočega resja. Vse je po> mama, pomlad, pomlad!« gledal, vse povohal. A svilene paU »Dvakrat sem se letos že zmotil, čice ni našel- Žalostno je sedel med dvakrat so me potegnili topli ve* cvetie in Poslušal čebele, ki so še trovi, da sem šel pomladi naproti. zaspano brnele okoli njegovih ušes. A nikjer ni bilo žuborečega potoka, Nobena ni omenila svilene palcice. vse je bila velika snežna ravan. Pribrzel je zajec, ušesa so mu ma; Zdaj me ne bodo več premotile hala riazaj, ker je tako razburjeno tople sapice,« tako je godrnjal ata divJal preko pobočja. kosmatin. Mati kosmatinka je prb »Halo, halo!« ga je poklical med> trjevala sinku: »Pomlad je zunaj, vedek. Zajec se je ustavil in strigel pomlad; tudi jaz jo čutim.« — Oče z ušesi. se jima je nasmejal: »Le poglejta, »Prijatelj, ali veš, kje bi dobil svU vse je še belo, nikjer zelenega lista. leno palčico?« 137 »Svileno palčico, svileno palčico? veda, ko mu je obljubil, da jo po^ ¦ Vem, vem, seveda vem, poznam jo, kaže. ¦ saj se je ogibam, strupena je. Diši, Gromko in jezno je medved za- ¦ diši sladko in vabljivo, a ne glodaj klical: »Torej povejte, kje raste svi* 1 je, ne, ne!« lena palčica.« m »Kje raste?« Tedaj so povedale lisica in kuner 1 »Čuj, brate,« je rekel zajec in na- »Sredi bukovega gozda se pokrivajo \ redil tri krasne kozolce preko pisa* njene šibice z gostim rožastim cveU nih blazin. »Pomagaj mi v sili, po* jem> ki dehti opojno, sladko in stru; tem H povem. Ceto košaro svežih peno. One so prve oznanjevalke po? jajc hranim pod grmovjem, poslU mladi v gozdu, pozneje bi jih oviV kati jih moram, a tatovi so mi od- tala gosia senca. Rastlina se ime- nesli čopiče, bojim se, da mi bodo nuje volčin.« še izpili jajca. Pridi z menoj in po= Piruhi so bili pobarvani, ujetnike magaj, potem ti povem, kje raste sfa medved in zajec izpustila in se svilena palčica.« smejala rdečemu, modremu, vijolU Mladi medved in zajec sta pre- častemu, zelenemu, rumenemu rep? žala za grmom na mimoidoče in fcu bežečih slikarjev. budno stražila košaro z debelimi Medvedek je še pomagal zajcu^ ¦Wf'' ... , ..... da je zadel košaro s piruhi na vo' Siva tacka z zaknvljemmi krem* ziček> potem pa je hitel v gozd plji je segla skozigoste veje, da bi Kmalu mu je občutljivi nosek por izmakmla jajce. Medved jo je hitro vedd< kje dehn svUena palčica vol- pnjet in potegml za dolgo, dolgo čin pa je Ma res sv,/ena. Vse &•&,> nogo divje macke. Hotela ga je ce so Me gos/o pokrite z rožastimi jezno oprasmti, a ze jo je držal dvobnimi cvetki kakor s svilenimf medved kakor z zelezmmi klesčami: krpicamL Hitro je odtrgal eno ve^ »Tatica! za kazen nam boš posodila jico in dirjal proti domu svoj repek zashkanje Macka se je K . L kosmatin videl zvon? ustrasila mocnega strazarja in je Lek t^bentico in volčiTlj se je iakoj pomocila konec repka v rdeco •';» • j ;• ¦ ' i j harvnin s/ika/a nirnhe pncal, da je v dolim ze pomlad, barvo in slikala piruhe zato so šli drugo jutro na pomladan.- Kmalu se je stegmla skozi vejevje sko s\av;e rjava tačka z zlato podlanko. »Oho, Veverica na visoki bukvi je baš kuna zlatica!« je vzkliknil zajec. — čistila in zračl-/a svoje stanovanje Pod strogo besedo mladega med= in se takoj pridružila dmžinici, ko veda se je tudi ona vdala in nama* e izvedeia, kam ;,-/, pe/ye pof. Izpod kala repek v modro barvo, da je n* hrastovih korenin so prilezli kune, sala piruhe. podlasice in dehorji. Nekateri so Tako so se ujeli se kuna belica, imeH pisan repek dehor, vevenca, hsica in podlasica. Pod klancem so srečan prijatelja Medvedek in zajec sta jih stražila zajca in njegove tovariše, ki so se in devala Piruhe sušit. Silno sta se fudi uvrstili v povorko. Po belem veselila ujetnikov in dolgih repkov, pobočju so pridrvele lisice in divje posebno ker sta sama imela pre-- mačke. kratka repka za uspešno slikanje. Dolga vrsta je hitela v dolino pr? Zajec je skočil za nekoliko odda* ve pomladi. Ijen grm in zaklical: Čarobna dolinica! Vsa se je ko? I »Zdaj pa še povejte, kje raste pala v zlatem toplem soncu. Poto? J svilena palčica.« ček je veselo pogrkaval pomladam ™ Medvedu je zastala sapa, ko je ske pesemce, mačice na vrbah so '' spoznal, da zajec tudi ni vedel, kje mežikale v sončni luči, bele proge, bi jo iskal, ampak da je ukanil med- zlate ceste, sinje blazine dehtečih 138 cvetk so oživljale sliko. Račke so Zdaj je pomlad potrkala na naše se gugale na valovih, kosi, ščinkavci domove, srečni blaženi časi nas ča- in strnadi so skakljali po grmovju, kajo, časi neskončne radosti, živ* sinice so se zibale na vejah. Na vi- Ijenje med cvetjem, vonjem in raz^ soko vrbo se je spustila jata zgo= košnim obiljem, veselimo se jih. vornih škorcev, ki so kar naprej Sicer res, da še nimarno lepih po> klepetali: »Smo že prišli, prvi smo mladanskih oblek, a cvetke nas bo- prišli, kmalu jih pride še več, še več, do krasile, da bomo praznovali ve- še mnogo več.« selo svidenje in veselo vstajenje z Živalce so sedle v mah, na tople vso naravo.« skale, na veje, na poševna debla, Medtem so se živalce okrasiJe z slavje se je začelo. venčki, se prijele v krog: Kosma? Črni kos v temnem škricu z zlatim tinovi, Lisjakovi, Dehorjevi, Kunče* kljunom in rumenimi dokolenicami vi, Podlasnikovi, Mačkonovi, Veve; je zažvižgal prvo pomladansko pe- rikovi, Zajčevi,in začele veselo kolo. sem. Sinica je zagostolela, škorci so Na vejah so godli kosi, ščinkavci, zaklepetali, potem pa se je dvignil sinice, škorci, strnadi. V vodi so ata kosmatin: »Pozdravljeni, prija- gagale divje račke, cvetke so dehtet telji! Veselo smo se sešli, srečni, da le, še celo prve vijolice so rado- nam je prizanesla ttda zima. Naj se vedno pokukale v svetlo pomladan= spomnimo vseh onih trpinov, ki so sko luč, vrbe z belimi in rumenimi morali pustiti lepo, toplo življenje mačicami, jelše so se klanjale prav v boju z mrazom, snegom, s krvo= do vode, leske so pa sipale zlat prah ločnimi roparji ali pa na dolgi ne; toplim sapicam v naročje. Večja varni poti v južne kraje. Naj se družba je pa plesala kolo in pela: spomnimo hudih, mrzlih in lačnih »Afj se imamo radi — v zeleni po> časov, ki smo jih prebili tudi mi. mladi!«