U D K — U D C 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K LJU B LJA N A , D E C E M B E R 1974 LETNIK 23, ŠT, 12, STR. 317-352 Objekt: Poslovno-stanovanjska stavba na Jemčevem vrtu v Mariboru Izvajalec: SGP STAVBAR MARIBOR Projektant: KOMUNA PROJEKT MARIBOR V E L E T R G O V S K O P O D J E T J E EXPORT IMPORT Z A S T O P S T V O T U J I H F I RM Na tem mestu bi vas radi seznanili s sodobnimi smermi v projektiranju reprezentančnih poslovnih, prodajnih in razstavnih objektov. Da bi sledili tem težnjam, je f. Tem- perit v sodelovanju z zahodnonemško f. Schott-Mainz raz­ vila fasadne elemente z minimalnim odstopanjem v barv­ nem odtenku zasteklitve in fiksnega (neprozornega) para- peta. Slednje je mogoče doseči z uporabo stekla CALO­ REX (proizvod Schotta) tako pri izdelavi termoizolacijskega stekla s steklom min. 6 mm na zunanji, fasadni strani, kjer calorex deluje tudi kot re­ fleksijsko steklo in tako daje določen ton delu fasade, kot pri izdelavi parapetnega sendviča (Temperit), ki sestoji iz — calorex (6—10 mm deb., kaljen, v isti barvi, kot je steklo calorex v termoizolacijskem steklu), emajliran, — foamglass-penasto steklo, — mavčna plošča s kartonom, — kovinska folija, ki je obenem finalni element sendviča. Tako izvedena fasada deluje povsem enotno glede na barvni učinek, da pa se ne bi pojavljala uniformiranost, je mogoče calorex proizvajati vsaj v dveh tonih. Poleg uporabe za tako projektirano fasado je mogoče stekla calorex uporabljati še kot kaljene stene in sekuritna vrata, tako, da je tudi pri zasteklitvah prizemnih etaž po­ slovnih objektov mogoče doseči enotnost barvnega učinka stekla — v takih zasteklitvah namreč običajno kombinira­ mo kaljena steklena vrata oziroma stene z normalno za­ steklitvijo, nekaljeno steklo do 10 mm deb. Potrebno je poudariti optične kvalitete stekla calorex, ki se proizvaja le iz float stekla, kar predstavlja zadnjo be­ sedo tehnike v proizvodnji ravnih stekel. Še za projektante, ki bi jim bilo zanimivo vedeti tehnične podatke — toplotne karakteristike: k 2,7 kcal/m2 h °C, pri medprostoru 12 mm med stekli pri termoizolacijskem steklu s steklom calorex zunaj, k 0,97 kcal/m2 h °C, za parapetni sendvič po gornjem opisu sestava oziroma konstrukcije. G R A D B E N I V E S T N I K GL AS I LO ZVEZE G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V IN T E H N I K O V S L O V E N I J E LETO XXIII Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej B u b n o v , dipl. inž. Tehnični urednik in lektor: prof. Bogo F a t u r Uredniški odbor Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., Viktor Turnšek, dipl. inž. T isk a la : Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani L j u b l j a na K A Z A L O Čl a n k i , š t u d ij e , r a z p r a v e Ačanski Vukašin: Industrijska gradnja viaduktov in mostov, sistem »G ra d is« ................................................. Ačanski Vukašin-Klenovšek Jože: Račun normalnih napetosti z elektronskim ra­ čunalnikom v prerezu poljubne oblike . . . Bubnov Sergej: Sodobni pristopi k seizmičnemu računu zgradb Bubnov Sergej: Pomen in vloga Gradbenega vestnika . . . B. S.: Združeno gradbeno podjetje GIPOSS . . . . Čadež Vladimir: Poročilo v. d. predsednika na občnemu zboru ZGITS v M ariboru............................................. Dreu Milan-Šliber Franjo: Varjenje rebrastega betonskega jekla ČBR 40-2 v p ra k s i...................................................... Faith Štefan: Koeficient uklona oj in reducirane primerjal­ ne vrednosti za jekla po novih standardih JUS C. B O. 500 .................................................. Fajfar Peter: Numerična analiza večetažnih objektov . . . F. B.: Poslovno združenje IM O S ................................ Hoppe H.: Tunelski opaž-pot k industrializaciji gradnje Klenovšek Jože-Ačanski Vukašin: Račun normalnih napetosti z elektronskim ra­ čunalnikom v prerezu poljubne oblike . . . Lapajne Svetko: Študij varnosti stenastih skeletov.................. Legiša Dušan: Mehki j e z o v i ...................................................... Marinček Miloš: Varnost k o n stru k c ij......................................... Pleskovič Milovan: Podtalnica črpališč Ljubljanskega polja in možnosti dodatnega n a p a ja n ja ....................... Rebič M.-Zajc A.: Izotopska metoda za določanje porazdelitve cejmenta in v/c faktorja pri testiranju betonarn Rismal Mitja: Ekologija in gradbeništvo................................ Saje Miran: Račun konstrukcij s programom EASE . . . Schwarzer Ervin: Razmišljanja in prognoze................................ Sever Alojz: Lastnosti mikroaeriranih m a l t .......................179 Spasojevič Desanka: Vloga, ekonomski pomen in mesto našega gradbeništva v zadnjih le t ih ..................142, 186 Šliber Franj o-Dreu Milan: Varjenje rebrastega betonskega jekla ČBR 40-2 v praksi.......................................................... 206 Štular Pavel: Raziskave in razvoj varjenih kovinskih ele­ mentov v gradbeništvu........................................ 170 Umek Andrej: Elasto-plastičen upogib okroglih plošč . . . 242 Umek Anton: Intenzivno mešanje betona z vidika energet­ ske krize v svetu in v S F R J ...............................325 Vogelnik Blaž: Visoka skladišča............................................. 75, 108 Zajc A.-Rebič M.: Izotropska metoda za določanje porazdelitve cementa in v/c faktorja pri testiranju betonarn 114 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Melihar Bogdan: Novice iz kolektivov: GP Obnova L ju b lja n a ..........................................16 GIP Gradis L ju b l ja n a ..........................................16 MPP Cevovod M a r ib o r .......................................... 16 IMP L ju b l ja n a .................................................. 16 SGP Pionir Novo m esto .......................................... 17 SGP Slovenija ceste L ju b ljan a .............................17 GIP Beton Zagorje............................................. 18 GP Obnova L ju b l ja n a ..........................................43 MP Instalacija L ju b ljan a ..................................... 43 IMP M a rib or ............................................................ 44 SGP Gorica Nova G o r ic a ......................................44 GIPP S ežan a ............................................................ 44 SGP Primorje, gradbene e n o te ............................ 44 GP Tehnika L ju b lja n a ..........................................45 SGP Slovenija ceste L jubljana............................ 45 Cementarna T rb ov lje .............................................. 45 SGP Stavbenik K o p e r ..........................................46 GIP Gradis Ljubljana.............................................. 46 GIP Konstruktor M a rib o r ......................................47 SGP Pionir Novo m esto .......................................... 82 318 2 62 286 14 280 206 10 212 119 79 2 138 26 106 32 114 270 249 37 GIP Gradis L ju b l ja n a .................................... GIP Ingrad C e l j e ............................................. SGP Slovenija ceste L jubljana...................... GP Tehnika L ju b l ja n a .................................... SGP Stavbenik K o p e r .................................... Splošna vodna skupnost Drava-Mura Maribor IMP L ju b l ja n a .................................................. GIP Gradis L ju b l ja n a .................................... SGP Stavbenik K o p e r .................................... SGP Slovenija ceste L jubljana....................... RS» ■ Dravske elektrarne M a rib o r ........................... Gradbena podjetja: področni sestanki . . . GIP Obnova L ju b ljan a .................................... GP Tehnika L ju b l ja n a .................................... GIP Konstruktor M aribor............................... IMP I d r i ja ........................................................... MPP Cevovod M a r ib o r .................................... GIP Gradis L ju b l ja n a .................................... SGP Primorje A jd ovščin a ................................ Cementarna T rb o v lje ......................................... GP Tehnika L ju b l ja n a .................................... IMP Ljubljana...................................................... SGP Slovenija c e s t e ......................................... SGP Gorica Nova G o r ic a ................................ SGP Slovenija ceste L ju b ljan a ....................... SGP Pionir Novo m esto .................................... GIP Gradis L ju b l ja n a .................................... MPP Cevovod M a r ib o r .................................... Splošna vodna skupnost Drava-Mura Maribor TOZD Gradis M a r ib o r .................................... GP Obnova L ju b l ja n a .................................... GP Tehnika L ju b l ja n a .................................... SGP Konstruktor M aribor................................ GIP Ingrad C e l j e ............................................. GIP Ingrad C e l j e ............................................. SGP Projekt K r a n j ......................................... Cementarna T rb o v lje ......................................... GP Tehnika L ju b l ja n a .................................... Splošna vodna skupnost Drava-Mura Maribor SGP Primorje A jdovščin a ................................ SGP Slovenija ceste L jubljana....................... GIP Gradis K o p e r ............................................. MPP Cevovod M a r ib o r .................................... SKIP L ju b ljan a .................................................. Hoja L ju b l ja n a .................................................. F. B.: SGP Graditelj Kamnik 20 l e t ....................... MNENJE IN KRITIKA Bubnov Sergej: Dejavnost komisije za razvojno-raziskovalno delo sveta za gradbeništvo in IGM Gospodar­ ske zbornice Slovenije......................................... Čadež Vladimir: Posvetovanje o stan. gradnji v Portorožu . . 86 PRIKAZI IN OCENE B. S.: Tehnični filmi z vseh področij izdelave be­ tonskih konstrukcij so na razpolago . . . . 224 J. V.: Jovo Beslač, Zimsko b e ton ira n je .................. 303 Suša J.: L. Kodelja, Poškodbe in sanacija objektov v S k op ju ............................................................... 193 IZ STROKOVNIH REVIJ IN ČASOPISOV S. A.: - Anotacije iz jugoslovanskih strokovnih revij 20, 50, 87, 154, 193, 225, 257, 337 K NASLOVNI SLIKI N. N.: Strokovno besedilo k naslovni sliki 155, 188, 228 VESTI F. B.: Seminar o cementolih v B ovcu .............................82 Raič Dragan: Strokovni izpiti po zakonu o graditvi objektov 333 Družbeni dogovor o programu din načinu opravljanja strokovnih iz p it o v .......................... 333 Razpis za informativno^pnipravljalni seminar za strokovne i z p i t e ............................................ 335 Razstava gradbenih strojev in strojev za ze­ meljska dela v V e r o n i ........................................335 VESTI IZ ZGIT SLOVENIJE Čadež Vladimir: Plenum glavnega odbora ZGIT Jugoslavije . 151 Peta seja GO ZGIT S lo v e n ije .......................152 Oblak-Rosina Anka: Občni zbor Društva GIT v Mariboru . . . . 153 Marinko Valentin: Tehnični predpisi za gradbeništvo . . . . 194 Strokovni ogledi oktober 1974—januar 1975 . 195 Sanacija Doma inženirjev in tehnikov . . . 195 Vezonik Simon: Strokovna ekskurzija DGIT Maribor . . . . 226 Občni zbor ZGIT Slovenije v Mariboru . . . 276 Poročilo nadzornega odbora na občnem Zboru 290 Iz razprave na občnem zboru 1974 (Miloš Po­ lič, Borut Maister, Rudolf Smrekar, Ciril Stanič) Pravila Zveze gradbenih inženirjev in tehni­ kov S loven ije .......................................................... 295 Vsem naročnikom na Gradbeni vestnik in poverjenikom .......................................................... 336 Vabilo za pristop v članstvo ZGITS . . . . 336 Adaptacija Doma IT v L ju bljan i......................336 JUBILEJ M. M.: Ciril Stanič — sedem desetletnik...................... 150 N. N.: Dva jubileja: Ing. Sergej Bubnov — 60-letnik 331 Prof. Bogo Fatur — ob šestdesetletnici . . . 332 IN MEMORIAM Megušar Maks: Ferdu Janežiču v s p o m in ................................19 Čadež Vladimir: Ljubu Levstiku v s lo v o .................................... 224 Čadež Vladimir: Dipl. ing. Gorazd Berce — v s lo v o .................. 303 83 83 84 84 85 85 85 121 121 123 124 124 148 148 148 149 - 149 189 189 190 191 191 192 221 221 222 223 223 223 224 254 255 255 256 299 299 300 300 302 302 327 328 329 329 330 330 48 INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA Boštjančič Jože-Koprivec Vida-Koren Vinko: Metode opazovanja visokih jezov v Sloveniji 21, 53, 89 Mejak Danijel: Polirnost kamnin in njen vpliv na izbiro kamnitega agregata za obrambne plasti cest 125 N. N.: Začasne smernice za injektiranje cevi napetih kablov (Injekcijska malta za prednapeti beton) 157 G j ura Janez: Informacija o ikomiprimaciji kamnitega nasipa v Črmotičih.......................................................... 197 Dimic Damjana-Droljc Stane: Uporaba pospešila Bribeton pri gradnji pre­ dorov ........................................ .......................... 227 Belšak Danilo: Potresi, posledica m in ir a n j .................. 259, 305 Belšak Danilo: Rušenje z miniranjem mostu čez Savinjo v Laikovi vasi pri Šempetru....................... 306, 339 IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIKU Ačanski Vukašin-Klenovšek Jože: Račun normalnih napetosti z elektronskim ra­ čunalnikom v prerezu poljubne oblike . . . 9 Faith Štefan: Koeficienti uklona a> in reducirane primerjal­ ne napetosti za jekla po novih standardih JUS C. B O. 500 ............................................. 13 Legiša Dušan: Mehki j e z o v i ...................................................... 31 Pleskovič Milovan: Podtalnica Ljubljanskega polja, dosedanje iz­ koriščanje in možnosti dodatnega napajanja . 36 Schwarzer Erwin: Razmišljanja in p rogn oze ................................42 Bubnov Sergej: Sodobni pristopi k seizmičnemu računu zgradb 75 Vogelnik Blaž: Visoka skladišča.........................................79, 114 Marinček Miloš: Varnost k o n s tr u k c ij.........................................108 Rebić Milenko-Zajc Andrej: Izotopska metoda za določanje porazdelitve ce­ menta in v/c faktorja pri testiranju betonarn 119 Lapajne Svetko: Študij varnosti stenastih skeletov......................141 Spasojevič Desanka: Naše gradbeništvo v zadnjih letih, njegova vloga in ekonomski pom en.......................147, 188 Štuiar Pavel: Raziskave in razvoj varjenih kovinskih ele­ mentov v gradbeništvu........................................ 179 Sever Alojz: Lastnosti mikroaeriranih m a l t .......................... 185 Dreu Milan-Šliber Franjo: Varjenje rebrastega betonskega jekla ČBR 40-2 v p ra k s i.......................................................... 212 Fajfar Peter: Numerična analiza večetažnih objektov . . . 220 Umek Andrej: El a sto-pl a st ičen upogib okroglih plošč . . . 248 Saje Miran: Računanje konstrukcij s programom EASE . 254 Rismal Mitja: Ekologija in gradbeništvo................................... 275 Ačanski Vukašin: Industrijska gradnja viaduktov in mostov, sistem »G ra d is« ..................................................... 324 Umek Anton: Intenzivno mešanje betona z vidika energet­ ske krize v svetu in v S F R J ............................... 326 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU Ačanski Vukašin-Klenovšek Jože: Normal stresses calculus by means of compu­ ter in the arbitrary form section .................. 9 Faith Stefan: Bending values w and reduced comparative stresses for steels with regard to the new prescriptions JUS C. B 0 .500 ....................... 13 Legiša Dušan: Inflatable d a m s ............................................. .... 31 Pleskovič Milovan: The groundwater of Ljubljana basin . . . . 36 Schwarzer Erwin: Considerations and prognosis.................................42 Bubnov Sergej: Modem approach to the seismic design of buildings.....................................................................75 Vogelnik Blaž: High-shelf magazines............................... 79, 114 Marinček Miloš: Safety of s tru ctu res .............................................108 Rebič Milenko-Zajc Andrej: Isotopic method of determining cement/water ratio d is tr ib u t io n ................................................. 119 Lapajne Svetko: Cheeking of the security of wallformed fra­ meworks ................................................................... 141 Spasojevič Desanka: Our building industry in last years, its im­ portance and economical meaning . . . 147, 188 Stular Pavel: Investigations and development of welded metal elements in building construction . . 179 Sever Alojz: The characteristics of microaerated mortars . 185 Dreu Milan-Šliber Franjo: Weldability of the ribbed reinforcement steel CBR 40-2 in p r a x i s .........................................212 Fajfar Peter: Numerical analysis of multi-storey structures 220 Umek Andrej: Elasto-plastic bending of circular plates . . 248 Saje Miran: Analysing structures by E A S E ...........................254 Rismal Mitja: Ecology and building in d u stry ...........................275 Ačanski Vukašin: The industrial erecting of viaducts and brid­ ges — system »G radis«........................................ 324 Umek Anton: Intensive mixing of concrete from de point of energetic crisis in the world and in SFRJ . . 326 VESTNIH ŠT. 12 — LETNIK 23 — 1974 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, studi je, ■ razprave VUKAŠIN AČANSKI: Articles, studies, proceedings Industrijska gradnja viaduktov in mostov — sii.sitem »Gradis« . . . 318 The industrial erecting of viaducts and bridges — System »Gradis« ANTON UMEK: Intenzivno mešanje betona z vidika energetske krize v svetu in v S F R J ....................................................................................................... 325 Intensive mixing of concrete from de point of energetic crisis in the world and in SFRJ Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice 'iz kolektivov: SGP Slovenija c e s te .................................................................................... 327 GIP G radis...................................................................................................... 328 Cevovod M a r ib o r ......................................................................................... 329 SKIP L jubljana..............................................................................................329 Hoja L ju b lja n a ..............................................................................................330 B. F.: SGP Graditelj K am nik...................................................................................330 Dva jubileja Ing. Sergej Bubnov šestđesetJetnik.......................................................... 331 Jubilee Prof. Bogo Fatur ob šestdesetletnici..........................................................332 Vesti DRAGAN RAIČ: News Strokovni izpiti po zakonu o graditvi ob jektov ....................................333 Družbeni dogovor o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov ...........................................................................................................333 Razpis za informativmo-pripravljalni seminar za strokovne izpite . 335 Vesti iz ZGIT Slovenije Vsem naročnikom na Gradbeni vestnik in poverjenikom . . . . 336 News from ACE of Slovenia Vabilo za pristop v članstvo ZGITS .. .........................................................336 V. M.: Adaptacija Doma IT v L ju bljan i................................................................ 336 Iz strokovnih revij in časopisov A. S.: From technical reviews An ota čije iz jugoslovanskih časopisov..................................................337 Informacije Zavoda za raziskavo DANILO BELŠAK: materiala in konstrukcij Ljubljana Rušenje z miniranjem mostu čez Savinjo v Latkovi vasi pri Šem- Reports of Institute for material and petru (K onec).................................................................................................. 339 structures research in Ljubljana O d g o v o r n i u r e d n ik : S e r g e j B u b n o v , d ip l . in ž . T e h n ič n i u r e d n ik : p r o f . B o g o F a tu r U re d n iš k i o d b o r : J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č a d e ž , d ip l . in ž ., M a r ja n G a s p a r i, d ip l . in ž ., d r . M ilo š M a r in č e k , M a k s M e g u š a r , d ip l . in ž ., A n t o n P o d g o r š e k , S aša Š k u l j , d ip l . in ž ., V ik t o r T u r n š e k , d ip l. Inž. R e v i jo iz d a ja Z v e z a g r a d b e n ih in ž e n ir je v in t e h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, t e le fo n 23 158. T e k . r a č u n p ri N a r o d n i b a n k i 50101-678-47602. T is k a t is k a r n a T o n e T o m š ič v L ju b l ja n i . R e v i ja I z h a ja m e s e č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o zn a ša 50 d in , za š tu d e n te 20 d in . za p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 300 d in v s e m Čl a n o m z v e z e g r a d b e n ih in ž e n ir je v in t e h n ik o v , po d je tje m in POSLOVNIM PRIJATELJEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM TER SODELAVCEM GRADBENEGA VESTNIKA ŽELIMO VELIKO STROKOVNIH IN POSLOVNIH USPE­ HOV TER MNOGO OSEBNE SREČE V LETU 1975! Zveza gradbenih inženirjev din tehnikov Slovenije ter uredniški odbor Gradbenega vestnika Industrijska gradnja viaduktov UDK 624.27/.87 1. UVOD Gospodarski razvoj, dvig življenjske ravni prebivalstva in razvoj turizma v Jugoslaviji so po­ vzročili porast cestnega prometa, zato se tudi Ju­ goslavija vključuje v evropsko omrežje avtocest. Relief Jugoslavije je razgiban, zato gradnja av­ tocest narekuje relativno veliko število viaduktov oziroma mostov, torej objektov, ki v preteklosti ni­ so bili tako številni, zato ekonomski in tehnični interesi narekujejo nove tehnološke rešitve grad­ nje mostov, ki omogočajo zgraditev objektov v raz­ meroma kratkem času. Kratki roki gradnje vse številnejših objektov povečujejo potrebe po strokovno usposobljeni de­ lovni sili in po ustrezni tehnični opremljenosti gradbeništva. Pomanjkanje strokovne delovne sile in rela­ tivno skromna tehnična opremljenost jugoslovan­ ske gradbene operative za tovrstne objekte sta na­ rekovali razvoj industrijskih tehnologij. Z industrijsko gradnjo viaduktov in mostov dosežemo naslednje prednosti: — skrajša se čas gradnje, — zmanjša se količina izdelavnih ur, in mostov — sistem Gradis VU KAŠIN ACANSKI, D IPL. ING. — strokovna delovna sila ostane skoncentri­ rana v obratih; gradbeni delavec s tem pridobi sta­ tus industrijskega delavca z bolje urejenimi živ­ ljenjskimi razmerami, — storilnost delavcev v obratih je večja, kot na gradbišču, zaradi boljše organizacije dela in boljših delovnih pogojev, — povečane so možnosti vključevanja nekva­ lificirane delovne sile v tehnološki postopek, — zmanjša se število režijskih delavcev na gradbišču, — zmanjšajo se stroški za ločeno življenje in terenske dodatke delavcev, — ureditev gradbišča je hitrejša, enostavnej­ ša, zato so manjši stroški za uporabo zemljišča, — pomožni objekti (skladišča, betonarna, de­ lavsko naselje, deponije itd.) so manjši oziroma ne­ kateri sploh nepotrebni, — doseže se boljši izkoristek tehnične opreme, ker je ta pretežno skoncentrirana v obratih, zato se zmanjšajo njeni transporti, začasna montaža in de- montaža na gradbišču, — kvaliteta gradnje in njena kontrola sta boljši, Sl. 1. Viadukt R avbarkom anda na avtocesti Vrhnika—P ostojna PREČNI PREREZ Sl. 2. T ipsko p o lje m osta ali viadukta, sestavljeno iz m ontažnih elem entov — zmanjša se vpliv vremenskih razmer na potek gradnje, — gradnja objekta je neodvisna od poteka del na trasi ceste. Še bi lahko naštevali prednosti industrijske gradnje mostov, seveda pa ima ta tehnologija po­ sebne zahteve, ki se kažejo v naslednjem: — potrebna je specialna oprema za montažo elementov, — projekt je obsežnejši in zahtevnejši, — tehnologija je zahtevna, zato so potrebne obsežne študije posameznih faz gradnje, — ekonomski efekt je bolj odvisen od količi­ ne tipskih objektov in od kontinuitete graditve. Izbira tehnologije gradnje mostov j e torej kom­ pleksen problem, katerega rešitev je zelo odvisna od splošnih gospodarskih pogojev. Namen tega članka je prikazati tehnologijo gradnje viaduktov in mostov na avtocesti Šentilj— Razdrto, ki so zgrajeni z industrijsko izdelanimi montažnimi elementi po sistemu »Gradis«. 2. OPIS KONSTRUKCIJE TIPSKEGA OBJEKTA Statično-konstrukcijska zasnova tipskega mon­ tažnega mosta je bila narejena na osnovi ekonom- sko-tehnične analize, ki je obsegala naslednje štu­ dije: — ugotovitev optimalnega razpona med steb­ ri, za povprečno višino stebrov H = 35 m, — izbiro statično ugodnega prečnega prereza zgornje konstrukcije, — določitev najugodnejšega tehnološkega po­ stopka za montažo mostnih elementov z ozirom na njihovo težo in dimenzije, p r e r e z b b p r e r e z dd — tehnologijo izdelave elementov, — notranje in zunanje transporte mostnih elementov. Študija je pokazala, da je za naše podjetje z vidika sedanje in perspektivne dinamike gradnje mostov ob upoštevanju ekonomskih razmer in re­ liefnih specifičnosti v Sloveniji najprimernejša tipska konstrukcija mosta, katere zgornjo kon­ strukcijo tvorijo prostoležeča polja razpetine L = 40,0 m. Določeno število prostoležečih polj nad stebri medsebojno povežemo s členkastimi vezmi in s tem formiramo tako imenovane zavorne eno­ te, ki so medsebojno ločene z dilatacijami. Dolžina ene zavorne enote je odvisna od višine stebrov, in lahko znaša maksimalno 400 m. Nosilni sistem prekladne konstrukcije prosto- ležečega polja sestoji iz voziščne plošče, ki je pod­ prta z nosilci, ti pa so med seboj povezani s kraj­ nima in z vmesnim prečnikom. Nosilci so na raz­ maku 3—3,5 m in ležijo na neoprenskih ležiščih, ki prenašajo obtežbo prekladne konstrukcije na stebre. Stebri so spodaj elastično vpeti v temelje, ki so bodisi plitvi blokovni temelji oziroma globoki temelji iz uvrtanih kolov z blazino. Vmesni stebri imajo po vsej višini konstanten tipski prečni pre­ rez, ki se na vrhu v prečni smeri objekta konzolno razširi. Krajne opornike oblikujemo glede na kon­ figuracijo oziroma geologije terena. 3. TEHNOLOGIJA GRADNJE STEBROV Dimenzije prečnega prereza so konstantne po vsej višini stebra, odvisne pa so od višine stebrov. Stebri višine do 45 m so votli in imajo v prečnem prerezu poligonalno obliko. Debelina sten stebrov je 0,30 m. Betonirajo se v etapah višine 3,00 m v montažnem opažu, ki je pritrjen na spodnjo etapo stebra. Na določenem stebru se lahko zabetonira vsak dan ena etapa. Stebri so armirani z dvojno armaturo, ki se vstavlja v opaž, predhodno zve­ zana v armaturne koše višine, ki je za dolžino pre­ klopa armature večja od višine betonirane etape stebra. Kvaliteta betona se giblje v mejah MB 300 do MB 400. Beton se dovaža k posameznim stebrom v avto mešalcih. Dviganje montažnega opaža, be­ tona in armaturnih košev pa se opravi z avto dvi­ galom oziroma kjer terenske razmere omogočajo, tudi s stolpnim žerjavom. Stebri do 75 m višine so votli, po višini kon­ stantnega prečnega prereza, ki ima pravokotno obliko zunanjih dimenzij 2,60 X 5,00 m. Debelina sten je 0,25 m. Tehnologija gradnje je enaka kot pri stebrih višine do 45 m. 4. TEHNOLOGIJA INDUSTRIJSKE IZDELAVE MONTAŽNIH ELEMENTOV Nosilci Nosilci imajo v prečnem prerezu obliko dvoj­ nega »T«. Višina nosilcev je 2,20 m. Teoretična raz- petina nosilca je 38,40 m, celotna dolžina pa je 39,00 m. Teža nosilca znaša 78,0 Mp. Nosilci se be­ tonirajo v jeklenem opažu. Približno v tretjinah dolžine nosilca je opaž pregrajen s pločevinastimi membranami, ki razdelijo nosilec v tri betonske elemente. Betoniranje vseh treh elementov nosilca se vr­ ši v skupnem opažu istočasno v blagih poševnih plasteh od enega konca proti drugemu. Beton se vibrira pretežno z opažnimi vibratorji, deloma pa dopolnjuje s pervibratorjem. Beton je kvalitete MB 400. Armatura nosilca se vlaga v opaž, zvezana v armaturne koše, v ka­ terih so nameščene tudi rebraste cevi za kable, ki so izdelane iz pločevine. Armaturni koši nosilca se vežejo na posebnih oblikovnikih. Pred pričetkom betoniranja se vložijo v rebraste cevi »delavniški kabli«, ki preprečijo deformacije rebrastih cevi in se po končanem betoniranju izvlečejo ter ponovno uporabijo pri naslednjih nosilcih. Posamezni elementi nosilca teže 26 Mp se po doseženi trdnosti betona 150 kp/cm2 s portalnim žerjavom prenašajo na deponijo. Osvojena tehno­ logija omogoča izdelavo enega nosilca na dan v enem opažu. P rečn ik i, voziščne plošče, hodnički e lementi Prečniki sestoj ij o iz montažnih elementov, ki se vgradijo med nosilca in so pravokotnega pre­ reza. Voziščne plošče so montažne, debeline 20 cm, širine 1,75 m in dolžine, ki je odvisna od zasnove prečnega prereza objekta. Hodniški elementi so oblikovani po tipskih predpisanih detajlih za avto­ ceste in so dolžine 2,0 m. Vsi elementi se betonirajo v obratu v jeklenih opažih na betonskem podu. Armirani so z mehko armaturo, ki se zvezana v koše vstavlja v opaž. Kvaliteta betona je MB 400 za vse elemente. 5. TRANSPORT IN MONTAŽA ELEMENTOV Nosilci Transport elementov nosilca v obratu in na­ kladanje na kamion se opravlja s portalnim žer­ javom. Za prevoz elementov nosilcev pa se uporablja­ jo kamioni-vlačilci. Na gradbišču se nosilci razkla­ dajo s pomočjo konstrukcije za montažo nosilcev na stezo za lepljenje in prednapenjanje. Vstavitvi vseh kablov v elemente nosilca sledi premaz stič­ nih betonskih površin z epoksi lepilom. Nato se krajna elementa nosilca na stezi za lepljenje in Sl. 5. Transport elem enta m ontaž­ nega nosilca na gradblSCe S l. 6. K onstrukcija za m ontažo nosilcev nad stezo za l e p l j e n j e prednapenjanje stisneta s hidravličnimi tlačilkami k srednjemu elementu. Sledi prednapenjanje prve faze kablov. Tako pripravljen nosilec se dvigne z montažno konstrukcijo, nato pa vzdolžno trans­ portira v polje vgraditve nosilca, kjer se konstruk­ cija še prečno premakne, nakar se nosilec odloži na neoprenska ležišča. Konstrukcija za montažo nosilcev je tako kon­ struirana, da lahko dvigne nosilec s tal na po­ ljubnem mestu v območju njenega dosega in ga nato odloži v poljubnem polju, saj je njeno giba­ nje neodvisno od že montiranih nosilcev, ker se premika po jeklenih konstrukcijah, montiranih na posameznih stebrih, ki služijo za vzdolžno in preč­ no premikanje montažne konstrukcije. Nosilci se prednapenjajo s kabli sistema IMS. Vsak kabel sestoji iz 16 žic mm. Žica za kable je iz visokovrednega jekla kvalitete Sm/S 0,2 = 170/150 kp/mm2. P rečn ik i Montaži nosilcev sledi montaža prečnikov, ki se izvede s posebno pomično konstrukcijo — vo­ zičkom, ki se pomika po nosilcih. Voziček je oprem­ ljen z vitli za dvigovanje elementov prečnika in delovnimi odri, ki služijo za namestitev kablov skozi prečnike in nosilce, s katerimi konstrukcijo prečno prednapnemo. Voziček z odri omogoča tudi injektiranje kablov prečnikov in izdelavo betonske zaščite sidrnih glav kablov. Injekcijska masa iz kablov prečnika zapolni tudi prazne prostore v sti­ ku med prečnikom in nosilcem. Po montaži preč­ nikov in njihovem prednapenjanju postane vsako prostoležeče polje v statičnem smislu rešetkasta konstrukcija. Prečniki se prednapnejo s po dvema kabloma sistema IMS. Voziščne plošče Montaža voziščnih plošč poteka v smeri od 'konca proti sredini objekta. Voziščne plošče se pri­ peljejo na objekt s kamioni. Z avto dvigalom se direktno s kamiona polagajo na mesto vgraditve, pri čemer se kamion in avto dvigalo pomikata po že položenih voziščnih ploščah. Končani montaži vseh voziščnih plošč določe­ nega polja sledi prednapenjanje druge faze kablov v nosilcih. Preostane še injektiranje kablov. Ko so montirane vse montažne voziščne plošče določene »zavorne enote« objekta, pristopimo k za­ livanju stikov med ploščami. Po tej fazi dela na­ stane nov statični sistem, v katerem pri obtežbi asfalta, mostne opreme in prometa poleg nosilcev in prečnikov sodeluje tudi voziščna plošča. Vozišč­ ne plošče dveh sosednjih polj se ob krajnih prečni- S l. 8. N am eščeni m ontažni nosilci na viaduktu v času g r a d n je kih nad stebri povežejo z armaturnimi členki, s tem pa nastanejo členkaste vezi, ki povezujejo posa­ mezna polja zavorne enote v statični sistem, ki kot U D K 624.27/.87 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1974 (23) S T . 12, S T R . 318— 324 Vukašin Ačanski: INDUSTRIJSKA GRADNJA VIADUKTOV IN MOSTOV — SISTEM »GRADIS« Gradnja avtocest zahteva pri nas spričo razgibanega pokrajinskega reliefa veliko število viaduktov oziroma mostov. Z industrijsko gradnjo dosežemo številne teh­ nične in ekonomske prednosti. Članek podrobno ob­ ravnava tehnologijo industrijske gradnje viaduktov in mostov po sistemu »Gradis«, podaja konstrukcijo tip­ skega objekta in tehnologijo izdelave, transporta in montaže montažnih elementov. celota prevzema horizontalno obtežbo v smeri mo­ sta (zavorna sila, krčenje betona, popuščanje be­ tona, temperatura, potresna obtežba). Z izdelavo členkastih voziščnih plošč nad ste­ bri (členkaste vezi) odpadejo med posameznimi prostoležečimi polji sicer potrebne drage dilatacije, izboljšajo pa se tudi voznotehnični pogoji. Dilata­ cije v voziščni plošči se vgradijo le nad stebri, kjer se stikujeta sosednji zavorni enoti. Zalivanje stikov med ploščami se izvede z be­ tonom enake kvalitete, kot je beton nosilcev in plošč. Povezava med nosilci in ploščami je s po­ močjo armaturnih moznikov. F ina lizac ija Zabetoniranju stikov med ploščami in nosilci sledi montaža opreme objekta, polaganje izolacije in asfalta. 6. ZAKLJUČEK Opisani postopek gradnje viaduktov in mostov je plod večletnega razvoja industrijske gradnje z montažnimi betonskimi elementi. Izkušnje, ki so jih projektanti in izvajalci pri­ dobili v teku večletnega dela, zagotavljajo temu sistemu ekonomičnost in solidno kvaliteto končne­ ga izdelka. Razumljivo pa je, da noben sistem gradnje ni univerzalen, zato podjetje Gradis raz­ vija poleg opisane tehnologije gradnje mostov še drugačne tehnologije, ki se medsebojno dopolnju­ jejo in omogočajo podjetju konkurenčno sposobnost pri gradnji vseh vrst mostov iz armiranega in pred­ napetega betona. U D C 624.27A87 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1974 (23) N R . 12, P P . 318— 324 Vukašin Ačanski: THE INDUSTRIAL ERECTING OF VIADUCTS AND BRIDGES — SYSTEM »GRADIS« In our country the building of highways required be­ cause of various relief a great number of viaducts sind bridges. The industrial manner in bridge construction gives many technical and economical advantages. The paper treats in detail the technology of industrial erecting of viaducts and bridges according to system »Gradis«, and indicated the problems of transporta­ tion and instalation of construction elements. Intenzivno mešanje betona z v svetu in v SFRJ UDK 693.542:620.9 Podrtland cement pridobivamo iz apnenca in gline ali iz nekaterih vrst glinastih apnencev, po predhodnem mletju in homogenizaciji, z žganjem do siganja (1450 °C), večinoma v rotacijskih pečeh. Za ves proizvodni proces je potrebna velika količi­ na toplotne energije, okroglo 1 mili j. kilokalorij za 1 tono cementa. To količino toplotne energije lah­ ko pridobimo: iz 100 litrov težkega kurilnega olja iz 200 do 500 Nm3 naravnega ali sintetičnega plina, odvisno od kalorične vrednosti Nm3, ali iz 1,5 do 3,5 ton premoga, v vsakem primeru pa iz dragocenega energetskega vira. Rotacijske ali jaškaste peči, ki bi delovale na osnovi električnega obloka ali nuklearne energije, so šele v stadiju predštudija in jih v našem član­ ku ne bomo upoštevali. Zaradi ekonomskih in tehnoloških prednosti uporabe težkega gorilnega olja in zemeljskega pli­ na je npr. cementna industrija v ZRN tudi v sa­ mem središču pridobivanja premoga — v Porurju — skoraj popolnoma opustila trdo gorivo in upo­ rablja v merilu ZRN v 70 odstotkih kurilno olje ter v 26 odstotkih zemeljski plin. Peči na trdo ku­ rivo so v Zah. Nemčiji skoraj le še muzealna izje­ ma (Technologie & Innovation, Zementindustrie, Industriemagazin, maj 1974 str. 98). Tudi v Angliji, klasični deželi cementa in pre­ moga, je bil do izbruha naftne krize trend od pre­ moga k težkemu olju, vendar pa trenutno dela še 70 °/o rotacijskih peči za cement v Združenem kra­ ljestvu s premogom (isti vir). Po sedanjem stanju, torej po izredni podra­ žitvi surove nafte, je toplotna energija na samem gorilniku cementnih peči enako draga, če je pri­ dobljena iz premoga ali iz nafte. Zadevne ekonom- sko-tehnološke kalkulacije je izvršil šef marketin­ ga tvrdka Pölysius Oberingenieur Th. Diener, ki tudi navaja, da je plin trenutno kot izvor energije pri proizvodnji cementa, ne samo stroškovno naj­ ugodnejši, temveč tudi tehnološko brez problemov. Ni torej pričakovati, da bi lahko dosedanja podražitev surove nafte povzročila povratek pro­ izvodnje cementa k trdemu gorivu, pač pa je bil novi trend že pred podražitvijo nafte od težkega olja k zemeljskemu plinu (v ZRN 1. 1970 plinska kurjava 13 %, 1. 1974 26%). Za SFRJ bo zato predvidoma šel razvoj prav tako od premoga k derivatom surove nafte, kate­ rih znaten del bomo morali uvažati. Ker pa pri nas hkrati raste tudi potrošnja ce­ menta in moramo cement deloma uvažati, se po- vidika energetske krize A N T O N U M E K , D I P L . IN G . javlja pri nas aktualno vprašanje, kako prihraniti na enoto betona pri nezmanjšani kakovosti koli­ čino potrebnega cementa. UVOZ CEMENTA V SFRJ L e t o v 000 to n a h v 000 n o v ih d in 1971 1,094 244,214 1972 590 171,161 1973 605 225,345 Pisec tega članka je v G. V. maja 1972 pri­ kazal dobro raziskan in z obširnimi poiskusi pod­ prt postopek — intenzivno mešanje (IM), s katerim je možno in to pri povečani ce lokupni kakovosti betona, prihraniti do 100 kg cementa na m3 betona. Članek, objavljen pred 2 letoma in dolgo pred naftno krizo, v naši strokovni javnosti in praksi ni našel nobenega odziva. Kolikor je piscu znano, se ni niti eno podjetje potrudilo uvesti na gradbišča ali v obrate intenzivno mešanje, če tudi so strojno- tehnične in tehnološke zahteve tega postopka lah­ ko izpolni j ive. Sedaj, ko je cement za nad 40 % dražji (pred­ vsem zaradi podražitve toplotne energije), se bo seveda vprašanje štednje cementa še zaostrilo in to z ekonomskega, kakor tudi z vidika trošenja deviz. Če suponiramo, da je s pomočjo intenzivnega mešanja (IM) možno prihraniti ob istočasni stop­ njevani kvaliteti na m3 kvalitetnega betona 100 kg cementa, pomeni to energetski prihranek 100.000 Kcal ali ca. 10 lit težkega olja ali energetsko ustrezne količine zemeljskega plina oziroma pre­ moga. Intenzivno mešani beton je možno proizvesti v intenzivnih mešalcih, ki jih trenutno izdeluje le strojna tovarna G. Eirich 6969 Hardheim ZRN. Za IM potreben tehnološki postopek in vsa potrebna navodila za praktično uporabo so bila objavljena v citirani št. Gradbenega vestnika V/72 in jih lah­ ko osvoji vsaka gradbena operativa z minimalnim trudom. Mora pa seveda razpolagati z intenzivnim mešalcem, ki je trenutno dobavljiv le iz uvoza. Koliko se tak uvoz izplača, naj pokaže na­ slednja kalkulacija: Nabava mešalca nominalne vsebine 1000 lit. — DM 50.000. Kapaciteta navedenega stroja 15 m3 betona na uro. Pri supoziciji, da bo stroj obratoval letno 2000 ur, bo proizvedel 30.000 m3 betona letno in prihranil 30.000 • 0,1 ton = 3.000 ton cementa. Ena tona cementa ima danes devizno vrednost najmanj 60 DM. D e v i z n i p r i h r a n e k t o r e j : 3 0 0 0 t X 6 0 D M m a n j D M 5 0 .0 0 0 z a n a b a v o m e š a lc a = D M 1 3 0 .0 0 0 v e n e m l e t u p r i e n e m 1 0 0 0 l i t . m e š a l c u . P r i u s t r e z n i i n i c i a t i v i n p r . z d r u ž e n j a g r a d b e ­ n i š t v a J u g o s l a v i j e b i b i l o v s e k a k o r m o ž n o n a b a v i t i v d o g l e d n e m č a s u z a p o d j e t j a v s e d r ž a v e 5 0 t a k i h m e š a l c e v i n j i h p r i u s t r e z n i r a b i i n o d p i s u d e v i z v e n e m s a m e m l e t u u p o r a b i t i z n a s l e d n j o d e v i z n o b i l a n c o : N a b a v a 50 L e tn a p r o ­ O d s to te k P r ih r a n e k D e v iz n a D e v iz n i L e tn i d e v . k o m 1000 1 iz v o d n ja c e lo t n e c e m e n t a v r e d n o s t p r ih r a n e k p r ih r a n e k in t e n z iv n . m e š a lc e v IM b e to n a le tn e p r o ­ i z v o d n je IM b e to n a p r ih r a n j. c e m e n ta v 1 le tu p r i 3 le t . a m o r t i z a c i j i m e š a lc e v D M v m 3 v S F R J t o n /le t n o D M D M D M 2,500.000 1,500.000 6 °/o 150.000 9,000.000 6,500.000 8,167.000 G o r n j i r a č u n j e i z v e d e n s s u p o z i c i j o , d a b i l e 6 % b e t o n s k e p r o i z v o d n j e v S F R J i z v r š i l i v i n t e n ­ z i v n i h m e š a l c i h . T o j e z e l o p r e v i d n a p r e d p o s t a v k a . I z p o t r o š n j e c e m e n t a v d r ž a v i l a h k o i z r a č u n a m o , d a z n a š a l e t n a p r o i z v o d n j a b e t o n a c a . 2 5 m i l i j . m 3. O d t e g a j e c a . 3 0 ° / » k v a l i t e t n e g a b e t o n a M B 3 0 0 i n v e č . I n t e n z i v n o m e š a n j e j e i z v e d l j i v o , d o k l e r n e b o p o s t a l p o s t o p e k s p lo š e n , l e n a v e l i k i h g r a d b i š č i h d o b r o o p r e m l j e n i h p o d j e t i j . T a k e r a z m e r e p a m o ­ r e m o p r e d p o s t a v i t i l e z a 3 0 % k v a l i t e t n e g a b e t o n a l e t n i h 7 ,5 m i l i j . m 3. T o p a j e š e v e d n o 2 ,2 5 m i l i j . m 3, k a r z n a š a 5 0 % v e č , k a k o r s m o p r e d v i d o m a p r e d ­ p o s t a v i l i v g o r n j i t a b e l i . V s e e n o z n a š a p r i ž i v l j e n j s k i d o b i i n t e n z i v n e g a m e š a l c a l e 3 l e t a l e t n i d e v i z n i p r i h r a n e k c a . 4 8 m i l i j . d e v i z n i h d i n a r j e v . P o g l e j m o p r i g o r n j i h s u p o z i c i j a h š e e n e r g e t s k o b i l a n c o : Pri lm 3 intenzivno mešanega betona bi prihranili pri proizvodnji cementa 10.000 Kcal več potrošili pri mešalnem procesu: 6 KWh/m3 ali 6 . 840 Kcal = 5040 Kcal, č e upoštevamo še izgube pri pretvorbi topi. energije v električno 10.000 Kcal Saldo prihranka pri 1 m3 intenzivno mešanega betona 90.000 Kcal ali ca. 9 lit. težkega kurilnega olja ali drugih tehnološko možnih goriv. P r i 1 ,5 m i l j . m 3 i n t e n z i v n o m e š a n e g a b e t o n a , k a r s m o z e l o p r e v i d n o p r e d p o s t a v i l i v n a š i h k a l ­ k u l a c i j a h k o t l e t n o t a k o j d o s e g l j i v o k o l i č i n o , b i z n a š a l p r i h r a n e k n a t e ž k e m k u r i l n e m o l j u 1 3 ,5 m i l i j . l i t . a l i c a . 1 2 .0 0 0 t o n z d e v i z n o v r e d n o s t j o 1 2 .0 0 0 ■ 2 0 0 D M = 2 ,4 0 0 .0 0 0 D M c a . 1 4 m i l i j . d e v i z ­ n i h d i n . U D K 693.542:620.9 G R A D B E N I V E S T N I K , L J U B L J A N A , 1974 (23) S T . 12, S T R . 325— 326 Anton Umek: INTENZIVNO MEŠANJE BETONA Z VIDIKA ENERGETSKE KRIZE V SVETU IN V SFRJ Članek dokumentirano obravnava vprašanje, ko­ liko intenzivno mešanje betona in s tem doseženi pri­ hranek na cementu lahko zmanjša potrošnjo energije v gradbeništvu, z vidika energetske krize v svetu in v SFRJ. Š i r o k a u v e d b a i n t e n z i v n e g a m e š a n j a b e t o n a j e z a t o p r i n a s t a k o s t e h n o l o š k e g a , k a k o r z d e v i z n e g a i n e n e r g e t s k e g a v i d i k a i n t e r e s a n t n a , i n b i j o b i l o p o v s e h p r i s t o j n i h f o r u m i h p o s p e š e v a t i . P r i t e m p a n i n u j n o , d a b i i n t e n z i v n i m e š a l c i t r a j n o p r i h a j a l i i z u v o z a . N a š a s t r o j n a i n d u s t r i j a , z u s t r e z n o l i c e n ­ c o p a t u d i z l a s t n o t e h n o l o g i j o , l a h k o p r o i z v e d e k v a l i t e t n e i n t e n z i v n e m e š a l c e i n j i h m o r d a c e lo l a h k o i z v a ž a . V t e m p r i s p e v k u s e m n a v e d e l , d a s e n a č l a n e k o i n t e n z i v n e m m e š a n j u v G . V . V / 7 2 š e n i h č e n i o d z v a l p o z i v u , d a u v e d e I M t u d i p r i n a s . O d t e g a , p o p i s č e v e m u p r a v i č e n e g a o č i t k a , p a j e t r e b a i z ­ v z e t i Z a v o d z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j Z R M K v L j u b l j a n i , k i s i n a m e r a v a p r i s k r b e t i l a ­ b o r a t o r i j s k i i n t e n z i v n i m e š a le c z n a m e n o m , d a b i z n a š i m i m a t e r i a l i ( m i n e r a l n i m a g r e g a t o m i n c e ­ m e n t o m ) p o n o v i l p o i z k u s e , k i j i h n a v a j a p i s e c v G . V . V / 7 2 , i n t a k o t u d i z n a š i m i m a t e r i a l i d o k a ­ z a l v e l i k o s u p e r i o r n o s t i n t e n z i v n e g a m e š a n j a p r o t i n o r m a l n e m u . Z a v o d p a n a m e r a v a p r e i s k a t i š e v e č : V s v e t o v n e m m e r i l u j e d a n e s p r o b l e m š t . 1, k a k o i z v e s t i k v a l i t e t n i b e t o n s č i m m a n j š i m k r č e ­ n j e m o z i r o m a s č i m v e č j i m k v o c i e n t o m m e d t r d ­ n o s t j o b e t o n a i n s p e c . k r č e n j e m . K e r u p r a v i č e n o d o m n e v a m o , d a b o k r č e n j e t o l i k o m a n j š e , č i m m a n j b o v b e t o n u p r i i s t i k v a l i t e t i c e m e n t a i n v o d e , s m a t r a m o , d a b o i n t e n z i v n o m e š a n i b e t o n i z k a z o ­ v a l b i s t v e n o m a n j š e s p e c . k r č e n j e . T o v p r a š a n j e b o Z a v o d r a z i s k a l ( v N e m č i j i t e g a p r o b l e m a n i s m o r a z i s k a l i ) i n p r i č a k o v a t i j e , d a b o t a k o p r a v n a š Z a v o d p r v i p r i s p e v a l k r e š i t v i p r o b l e m a š t . 1 s o ­ d o b n i h b e t o n s k i h i n a r m i r a n o - b e t o n s k i h k o n s t r u k ­ c i j , k a r b i b i l i z r e d n o p o m e m b e n p r i s p e v e k v i n d u ­ s t r i j s k i g r a d n j i i n p r i g r a d n j i z a š č i t n i h b e t o n o v p r i n u k l e a r n i h e l e k t r a r n a h . U D C 693.542:620.9 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1974 (23) N R . 12, P P . 325— 326 Anton Umek: INTENSIVE MIXING OF CONCRETE FROM DE POINT OF ENERGETIC CRISIS IN THE WORLD AND IN SFRJ This paper deals with the question to what degree the consumption of energy in building construction is reduced by the saving of cement achieved in intensive mixing of concrete, from the point of energetic crisis in the world and in SFRJ. i i naših holehtivov IZ GLASILA »KOLEKTIV« Glasilo št. 70-71 delovne skupnosti SGP »Sloveni­ ja ceste« Ljubljana objavlja med drugim: V I. polletju je bil pri neto proizvodnji 206,8 milijona dinarjev le s 44 «/o dosežen gospodarski načrt. Da je fizični in vrednostni obseg proizvodnje ne­ koliko pod planom v tem času, je glavni razlog v iz­ redno slabem vremenu in daljši mrtvi gradbeni se­ zoni. Poslovni rezultat je pod planom predvsem iz na­ slednjih razlogov: — zaradi močnega in hitrega porasta cen repro­ dukcijskega materiala in uslug, ki trenutno vplivajo na porast stroškov. Razlike v ceni zaradi tega zuna­ njega vpliva še niso dokončno urejene z investitorjem na avtocesti Hoče—Levec, le-te v pretežni meri vpli­ vajo v merilu podjetja na tako stanje. Razgovori so v zaključni fazi, zato se pričakuje ugodna rešitev, ki bo dokaj korigirala poslovni uspeh v prihodnjem obdobju; — kot nadaljnji problem, ki vpliva na poslovni rezultat, je porast fiksnih (režijskih) stroškov, ki so povezani z neugodnimi vremenskimi prilikami in za­ radi tega zastoji v proizvodnji; — pomemben vpliv na porast stroškov je tudi večja obremenitev gospodarstva z raznimi prispevki in dajatvami, ki so splošen pojav pri vseh podjetjih. O tem problemu je bilo že veliko pisanega v dnev­ nem časopisju. Samoupravna interesna skupnost za ceste in cestni promet Nova zvezna in republiška ustava prinašata bi­ stvene spremembe tudi v odnosih, ki se ustvarjajo v samoupravnih interesnih skupnostih — v našem pri­ meru v samoupravni interesni skupnosti (SIS) za ceste in cestni promet. Tu gre za republiško SIS za ceste in cestni pro­ met, ki je V fazi konstituiranja do konca letošnjega leta. Tako kot na drugih področjih se bo odslej tudi po­ litika gospodarjenja s cestami odvijala preko posebne SIS. kjer bodo poleg upravljalcev cest (cestna pod­ jetja), uporabnikov cest (cestna transportna podjetja) po svojih delegatih zastopani tudi TOZD, ki v delov­ nih organizacijah neposredno izvajajo gradnjo cest in mostov. S sprejetjem samoupravnega sporazuma o zdru­ žitvi v SIS za ceste in cestni promet SR Slovenije bodo torej dani pogoji, za katere se že dolgo borimo, da tudi SGP »Slovenija ceste« prek svojih delegatov iz specializiranih TOZD sodeluje pri upravljanju in gospodarjenju z republiškimi cestami, pri programi­ ranju. raziskavah in projektiranju razvoja cestnega omrežja, pri rednem in investicijskem vzdrževanju cest in cestnih objektov, pri gradnji cest in cestnih objektov, pri financiranju cestnega gospodarstva in pri tehničnem urejanju cest in cestnega prometa. Delovni osnutek samoupravnega sporazuma je pri­ pravila posebna delovna grupa iniciativnega odbora za ustanovitev republiške SIS za ceste in cestni promet. Podpis sporazuma naj bi se izvedel 15. decembra 1974. Skupščina SIS bi se po predvidenem terminskem planu konstituirala do 20. decembra 1974. Stabilizacijski program V septembru smo dočakali drugi del stabilizacij­ skega programa, ki ga je izdelal Biro za operacijske in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici SR Slo­ venije. Dolgo pričakovano gradivo je torej pred nami. Vsekakor lahko rečemo, da gradivo ni za v predal in ga je treba krepko proučiti in pripraviti konkretne akcije brez lepih deklaracij. Dvajsetletnico obstoja praznuje projektivni biro Po reorganizaciji podjetja in ustanovitvi posamez­ nih TOZD se je projektivni biro priključil delovni skupnosti Skupne službe kot samostojni sektor. Tre­ nutno je naše delo organizirano tako, da imamo svoj obračun v delovni skupnosti, drugače pa poslujemo popolnoma samostojno. Reorganizacija projektivnega biroja je že izvede­ na in sicer tako, da v sklopu biroja delujeta dva sa­ mostojna oddelka in sicer: ODDELEK ZA PROJEKTIRANJE NIZKIH GRA­ DENJ in ODDELEK ZA PROJEKTIRANJE ZGRADB IN MOSTOV. V preteklih 20 letih obstoia projektivnega biroja smo izvršili preko 1000 najrazličnejših projektov, torej ca. 50 na leto. Naj se ob tej priliki spomnimo delčka teh projektov, kateri so bili realizirani: Koprska ce­ sta, Litijska cesta, avtocesta Macelj—Ptuj, Bulevarji v Portorožu, Zadru, Rovinju itd. Na splošno pa je realizacija pri nas izdelanih pro­ jektov izredno visoka, in sicer 90 %> izgrajenih objek­ tov. Ves čas obstoja projektivnega biroja, tj. 20 let, v njem sodelujejo trije delavci, in sicer dipl. ing. Erik Mühleisen, Alojz Pavlovčič in Milan Kumer. Skupna investicijska vrednost obiektov, katere ob­ deluje naš projektivni biro v obdobju konec leta 1973 in v letošnjem letu. je okoli 368.000.000 N din, seveda bodo še nekatera dela ostala za leto 1975 in delno 1976. leto. Novo v oddelku za umetne mase Letos smo opremili tudi oddelek za umetne mase in oddelek za kemijske preiskave našega centralnega laboratorija v Slovenčevi ulici. To je bilo nujno, če hočemo slediti napredku v sodobnem gradbeništvu, ki s pomočjo umetnih mas rešuje sicer včasih nerešljive probleme. Z novo opremo je oddelek za umetne mase dobil vse možnosti za normalen potek dela. Z našim delom in možnostmi, ki jih dajejo v gradbeništvu sodobni materiali, bomo v zimskih mesecih seznanili vse na­ še in tudi zunanje strokovnjake, saj niti ne vedo, da bi jim z nasveti in preiskavami lahko priskočili na nomoč pri reševanju problemov, s katerimi se vsako­ dnevno srečujejo na gradbišču ali pri projektiranju. Laboratorij je že davno prerasel vlogo nekdanjega in­ ternega laboratorija, zato smo pričeli s postopkom za registracijo naše dejavnosti. Sekretariat za gospodar­ stvo je že izdal odločbo za vpis v sodni register. S tem pa so pred nami nove še večje naloge, ki bodo od nas zahtevale največja prizadevanja. 15 let centra za strokovno izobraževanje Delavski svet podjetja je dne 11. novembra 1959 sprejel sklep, da se v podjetju ustanovi center za stro­ kovno izobraževanje odraslih. S tem pa smo postali prvo gradbeno podjetje v Sloveniji, ki je imelo lasten center že pred tzdv. predpisi, ki so izšli šele naslednje, tj. 1960. leto. GRADISOV VESTNIK št. 198 Obala za les n v Kopru 11. VII 1.1. je začela obratovati obala za les II v koprski luki. Naši delavci so zgradili nov navez v dol­ žini 124m; skupaj z železniškimi tiri portalnih žer­ javov znaša investicijska vrednost tega objekta 1,48 stare milijarde din. Dela na tem objektu so bila iz­ vršena prej kot v 6 mesecih in kljub kratkemu roku je bilo vse narejeno zelo kvalitetno. Objekt je armiranobetonska konstrukcija na jekle­ nih pilotih do globine 33 m. Pilotov je 101 kos, njihov premer pa je 60 cm. Dela so izvajali tako. da so na refulirani material zabili pilote, nato so zabetonirali konstrukcije, nakar so s sesalnim bagrom odstranili teren pod konstrukcijo v globino 12 m, kar je dovolj globoko za pristajanje večjih ladij. Z gradnjo so za­ čeli 15. januarja, končali pa 15. julija. Za tako uspešno in hitro izvajanje del se imajo zahvaliti tudi Gradi­ sovi mehanizaciji, ki razpolaga z enim od naisodob- neiših načinov zabijanja jeklenih pilotov v večjih glo­ binah. Največja težava pri gradnji je bila pomanjkanje potrebnega železa za armirano betonsko konstrukcijo. Zato je bilo treba med gradnjo samo projektirati pro- iekt na ustrezne profile, ki so jih takrat imeli pri Gradisu. Ze naslednji dan, tj. 20. julija, so predali investi­ torju še en objekt in sicer od podjetja za remont in popravilo plovnih objektov »2. oktober«. Gradnja je traiala skoraj dve leti. Z izvedbo je investitor za­ dovoljen. Naše podjetje se imenuje Gradis Naše podjetje ima zelo veliko poslovnih stikov z investitorji, dobavitelji, obrtniki, raznimi ustanovami kakor tudi s posamezniki. Dnevno napišemo stotine pisem, računov, obvestil, poročil — in skoraj povsod navedemo tudi ime našega podjetja — Gradis. Poglejmo najprej različne inačice pisave, kot jih doslej uporabljamo: GRADIS. »GRADIS«. Gradis. »Gradis«; enkrat s pristavkom GIP, drugič brez njega. Potem pišemo še v drugih sklonih »GRADIS«-a, -u, »GRADISA«, »Gra- dis«-a. »Gradis-a«. »Gradisa«. Pristavka GIP nismo sklanjali, poznamo pa tudi primere, ko je bilo napisano GlP-a. Pred časom smo vprašali znanstvenika, univerzi­ tetnega profesorja, doktorja Antona Baica za mnenie. kako se pravilno piše ime našega podjetja, ki izhaia iz kratice besed gradbena direkcija Slovenije, le-ta je delovala takoj po vojni. Dejal ie. da se ime našega podjetja piše pravilno Gradis, Gradisa, brez nareko­ vajev in po možnosti z malimi črkami ter v drugih sklonih brez ločilne črtice za obrazilo. Pristavek GIP ali pa samo podjetje, bomo v tek­ stih izpuščali, navedli pa ga bomo bodisi v naslovu ali pa samo enkrat na začetku teksta. Tudi pisava z velikimi črkami naj bo omejena le za naslove (npr. glave dopisov). Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdaja prvo knjigo slovarja slovenskega književnega jezika od črke A do črke H. Na strani 744 je med gesli tudi beseda gradisovec-vca, označena kot beseda iz vsak­ danje govorice ljudi. Lahko nam je v čast, da je pojem člana našega kolektiva že tako znan, da je do­ bil mesto v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Skrb za pravilen in lep slovenski jezik je naša skupna skrb za slovensko kulturo, tembolj, če gre za tako pomembno besedo, kot je ime našega podjetja ali uradno — ime firme. Vsa stanovanja že vseljena V sklopu »Akcije 26.000 stanovanj« je tudi pre­ daja in vselitev treh stolpnic na Planini pri Kranju. V vsaki je po 55 stanovanj. Tri stolpnice so zgradili naši delavci, tri pa delavci »Projekt« Kranj. Začetek del v Anhovem Tudi v Anhovem so imeli sredi septembra kratko slovesnost, katere se je udeležil sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc. Le-ta ie imel pred začetkom del za no­ vo cementarno krajši govor, v katerem je poudaril predvsem to. da bo potrebno vložiti še veliko naporov za vzpostavljanje resničnih samoupravnih odnosov. Po uradnem govoru je svečano izročil svojemu namenu nov most čez Sočo in položil temeljni kamen za novo cementarno. Nadpovprečen porast obsega poslovanja V obdobju od 1. I. do 15. VIII. 1974 (januar— avgust) smo obračunali 943 milijonov din vrednosti proizvodnje. V primerjavi z enakim obdobjem v lan­ skem letu. ko smo obračunali 577 milijonov din, znaša povečanje 366 milijonov din ali 63 °/o. Obrtniški del smo obračunali 186 milijonov din ali 83 % več. Tako je vrednost čiste proizvodnje znašala 757 milijonov din, kar predstavlja povečanje za 59 %>. V tako velikem povečanju obsega del pa sodeluje v veliki meri tudi povečanje cen naših storitev in iz­ delkov. Če merimo fizični obseg del z urami, namreč ugotovimo, da so se povečale le za 9 #/o. Upoštevajoč še porast produktivnosti prek 10°A>. nam podatki ka­ žejo na porast cen naših del za blizu 30 %>. Materialni stroški so po vrednosti porasli za 70®/" in so znašali 508 milijonov din ter s tem predstavljali 67 °/o vrednosti čiste proizvodnje. Gradis je zgradil vse nadvoze na novem odseku avtoceste Postojna—Razdrto Tako kot pri vseh odsekih avtoceste smo tudi na tem krajšem odseku sodelovali tudi mi gradisovci. Naša TOZD GE Nizke gradnje je zgradila vseh 5 nad­ vozov, kolikor jih je na tem odseku. Sistem gradnje ie bil tudi tu enak sistemu iz pododseka na že zgra- i°ni A C Unice—Postojna in sicer na »V« podporah. Prednosti tega sistema je več, sai daje majhna višina preklade konstrukcije videz lahke konstrukcije, ter dejansko predvsem pa optično poveča svetli profil avtoceste pod nadvozom, kar ugodno vpliva na voz­ nika. Nova veleblagovnica v Slovenjem Gradcu 10. septembra je bila nadvse slovesno predana svojemu namenu nova, največja in najmodernejša ve­ leblagovnica na tem območju, ki so jo naši delavci napravili za trgovsko podjetje Nama iz Ljubljane. Nova veleblagovnica na 2800 m2 površine se izred­ no dobro vključuje v okolico, čeprav je ena najvišjih zgradb v mestu, nikakor ne daje takšnega videza. Sele ob prelepem razgledu s terase se prepričamo, da je temu tako. Ob terasi je v tem nadstropju tudi restav­ racija, ki ima ločeno stopnišče, tako da bo le-ta lahko odprta dlje kot sama trgovina. Poleg prodajnih pro­ storov so v objektu še samopostrežna trgovina, skladi­ šče, pisarne, vsa postrojenja, restavracija s kuhinjo in pripadajočimi sanitarijami. Pomemben objekt, ki so ga naši delavci zgradili, je torej končan in zdaj so na vrsti drugi. IZ MONTAŽNO-PROIZVODNEGA PODJETJA »CEVOVOD« MARIBOR Naših uradnih 25 let Ustanovitev podjetja: 17. 11. 1949 Ustanovitelj: Mestni ljudski odbor Maribor, Ime podjetja: Mestno inštalatersko in kleparsko podjetje Maribor Predmet poslovanja: Opravljanje inštalacije vodo­ vodnih in sanitarnih naprav, centralne kurjave in kle­ parske obrti, Vrednost osnovnih sredstev, danih podjetju v upo­ rabo: 138. 179,31 S dinarjev, Vrednost obratnih sredstev, danih podjetju v upo­ rabo: 1.436,8 S 'dinarjev, Število zaposlenih: 60. In Cevovod danes Ime podjetja: MONTAŽNO PROIZVODNO POD­ JETJE CEVOVOD MARIBOR Obrat MPP Cevovod Tezno; Finančna operativa Maribor; Skladišče gotovih izdelkov Maribor; Vod­ stvo gradbišč Ljubljana; Vodstvo gradbišč Varaždin. Predmet poslovanja: opravljanje instalacij vodo­ vodnih in sanitarnih naprav, ogrevalnih naprav, hla­ dilnih, sušilnih, termotehničnih in namakalnih naprav, cestnih vodovodov, plinskih naprav, opravljanje kle­ parske dejavnosti, izdelava in montaža vseh vrst kli­ matskih in prezračevalnih naprav, proizvodnja ele­ mentov za instalacije vodovodnih in toplovodnih na­ prav, proizvodnja birotehničnih izdelkov, proizvodnja, montaža in prodaja hlevskih naprav za živino, tu in v inozemstvu, uvoz in izvoz teh izdelkov reproduk­ cijskega materiala in opreme za lastne potrebe in po­ trebe sorodnih podjetij ter zastopanje inozemskih firm, projektiranje vseh vrst parnih toplo- in vročevodnih centralnih kurjav, komfortnih in industrijskih klimat­ skih naprav ter 'prezračevanja, vodovodnih instalacij in bazenskih naprav; kopiranje vseh vrst tehnične do­ kumentacije za naročnike. Nabavna vrednost osnovnih sredstev, ki so v upravljanju delovne skupnosti na dan 31. 7. 1974 — 19,746.787,48 din. Vrednost obratnih sredstev, 'ki so v upravljanju delovne skupnosti na dan 31. 7. 1974 — 46,465.210,11. Članov delovne skupnosti: 412, učencev 74 in 9 za­ stopnikov. SKIP k IMK — prvi člen integracij? 150 delavcev podjetja SKIP iz Vižmarij pri Ljub­ ljani se ukvarja s proizvodnjo določenih vrst gradbe­ ne opreme, jeklenih konstrukcij, cistern za goriva, ko­ vinskih posod z mešali, tlačnih posod, kmetijske opre­ me itd. Že na prvi pogled je jasno, da pomeni pro­ izvodni program SKIP predvsem vodoravno širjenje poslovnega predmeta IMP, kar bo v primeru uspešno izpeljane integracije pomenilo nastop IMP na trgu nekaterih novih izdelkov. Sama razširitev poslovnega predmeta seveda ni osrednji vidik te integracije. Pri izdelavi elaborata in drugih pripravah bo največ časa in prostora posveče­ no ustrezni delitvi proizvodnega programa med SKIP in našo temeljno organizacijo TRAA ter razreševanju kadrovske in organizacijske problematike v SKIP. Prav problemi s teh dveh področij in ustrezna sa­ moupravna osveščenost so kolektiv SKIP kljub izred­ no ugodnim poslovnim rezultatom v I. polletju letoš­ njega leta popeljali v povezovanje z IMP. 9 naših kotlarn v NDR V obdobju od leta 1971 do danes so delavci IMP izvajali montaže na naslednjih objektih: 1. delo v inženiringu na kotlarni »PLANETA« RADEBEUL v Dresdenu, ki je obsegalo: — projektiranje gradbenih in instalacijskih mon­ tažnih del ter izvajanje gradbenih, konstrukcijsko montažnih del ter vsa montažna dela, povezana s teh­ nologijo kotlarn. Ogrevalni medij te kotlarne je vroča voda siste­ ma 160/100° C. Zmogljivost je 80 Gcl/h, obratovalni tlak znaša 15 kp/cm2. Pri gradbenih delih na tej kotlarni so sodelovali GP »Konstruktor« TOZD »KOVINAR«, GP »Kijevo« in »Vatrostalna« iz Zenice. Kotle je dobavil »Djuro Djakovič«, pri ostali do­ bavi opreme in montaži pa so sodelovali obrati odnos­ no sedanji TOZD IMP. Vrednost vseh del je znašala 1.865.000 dolarjev in 18.000 DDR mark; 2. delo na montaži kotlarne v SCHMALKALDE- NU — projektiranje in montaža. Ogrevalni medij navedene kotlarne je vroča voda sistema 150/100° C, zmogljivosti 34 Gcal/h, obratovalni tlak pa znaša 14 kp/cm2. Montirali so tudi podpostajo za 110/80° C, 8 Gcal/h, kot tudi uredili skladišče in čr­ pališče mazuta. Vrednost vseh del je znašala 356.000 dolarjev in 60.000 DDR mark. 3. Delo na montaži kotlarne v KARSDORFU — kompletno projektiranje in montaža. Projekti in montaža so bili izvršeni na podlagi priprave vode in vseh drugih del, povezanih s tehno­ logijo kotlarn. Vrednost vseh del na tej kotlarni znaša 775.000 do­ larjev in 90.000 DDR mark. Zmogljivost kotlarne je 63 t/h, medij para 220° C, obratovalni tlak 11,5 kp/cm2. 4. SCHWERIN. Tudi v tem mestu so bila dela na kotlarni s pripravo vode iin s kompletno izdelavo teh­ noloških in elektro projektov. Kapaciteta kotlarne 24 t/h, medij para 187“ C, obratovalni tlak ll,5kp/cm2. Vrednost vseh izvršenih del je znašala 328.000 do­ larjev in 54.000 DDR mark. 5. Na kotlarni »7. OKTOBER« v Berlinu, kapaci­ tete 12,0 t/h, medij para 187° C, obratovalni tlak 11,5 kp/em2 smo izvršili kompletni tehnološki in elektro projekt, delno pa smo sodelovali pri dobavi in mon­ taži tehnologije kotlarne. Vrednost vseh del je znašala 19.000 dolarjev in 45.000 DDR mark. 6. FRANKFURTER ALLEE. Tu smo izvajali del­ no montažo tehnologije kotlarne, kapacitete 27 Gcal/h, medij vroča voda 160/100® C, obratovalni tlak 16 kp/cm2. Vrednost vseh del je znašala 64.780 dolarjev in 10.000 DDR mark (samo dela, ki jih je opravil IMP). 7. Letos pa naši monterji že od julija delajo na montaži po načrtih IMP v BADSALZUNGENU. Na­ vedena kotlarna bo zmogla 96 t/h, medij para 220° C, tlak 15 kp/cm2. Vrednost vseh del znaša 195.000 dolarjev ter 45.000 DDR mark. 8. NEUBRANDENBURG. V tem mestu tudi letos delajo pri dobavi in montaži tehnologije kotlarne, ka­ kor za vse ostale, je IMP izdelal tehnološki in elektro projekt. Zmogljivost kotlarne je 27 Gcal/h, medij vroča voda 155/100° C, tlak 16,5 kp/am2. Vrednost vseh del bo znašala 238.300 dolarjev in 45.000 DDK mark. Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da je bi­ lo opravljeno v DDR ogromno delo, ki je bilo izvr­ šeno ne samo kvalitetno, temveč tudi dokončano v po­ godbenih rokih. Razumljivo je, da je imelo solidno delo in dosled­ no izvrševanje pogodbenih obveznosti pri investitorjih velik odmev, tako, da so nam letos ponudili izdelavo kompletnih projektov za kotlarno v ERFURTU. Gre za kotlarno zmogljivosti 140 t/h, pare 220° C, tlak 13 kp/em- ter podpostajo 160/90" C, 75 Gcal/h. Vrednost vseh del bo znašala 3,000.000 dolarjev in 925.000 DDR mark. Kotlarna bo ogrevala večja stanovanjska naselja v mestu ERFURT, s toplotno energijo pa bo oskrbo­ vala tudi industrijo tega mesta. Dogovorili so se, da začno delati v začetku febru­ arja 1975, rok dovršitve je december 1975. Ta velik posel bo opravilo v MDR okoli 60 delav­ cev TOZD Maribor, ki bodo morali zastaviti vse sile, da bodo prevzeto delo kvalitetno in pravočasno opra­ vili. O,menimo naj še to, da znaša vrednost že prevze­ tih in izvršenih del IMF TOZD Maribor v NDR v na­ štetih kotlarnah 7 milijonov 12 tisoč dolarjev in mili­ jon 454 tiso. DDR mark. NAPORI IN USPEH KOLEKTIVA »HOJA« LJUBLJANA (Iz glasila Hoja, št. 5-6) — Nova tovarna pohištva v Polhovem Gradcu: Po izdelani lokacijski dokumentaciji so bili v za­ četku lanskega leta izdelani projekti za prvo fazo iz­ gradnje v Polhovem Gradcu. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja je izvajalec del SGP Grosuplje začel z de­ lom 10. 12. 1973. Na srečo je bila zima naklonjena gradbincem, pa je bil objekt končan konec marca. Zgrajena sta dva trakta širine 15,10 m in dolžine 56,40 m. Skupno je 2680 m2 na novo pokrite površine. Zdaj postavljen objekt naj bi v bližnji prihodnosti pridobil še 2 trakta iste dolžine, tj. nadaljnjih 1680 kv. metrov. S tem bi za daljše obdobje prostorsko re­ šili probleme v proizvodnji pohištva. Pogoj, da bi se kompletna proizvodnja preselila v nove prostore, pa je izgradnja energetskega objekta in pomožnih pro­ storov. — Kaj pa v tovarni oken? Minilo je leto dni od začetka obratovanja nove tovarne oken »HOJA«, TOZD Stavbno mizarstvo v Ljubljani. Toliko časa je že preteklo, odkar sta bila ukinjena stara obrata v Parmovi in Slomškovi ulici, katera smo zapustili zaradi urbanizacije mesta ter ju preselili v popolnoma nove tovarniške hale poleg obstoječe pro­ izvodnje Velox plošč v industrijski ooni na Viču. Na sedanjih 4.000 m2 proizvodnih površin ter 2.000 m2 pomožnih prostorov, sušilnic z zmogljivostjo 120 m3, kotlovnico moči milijona kcal/h in upravno stavbo, ne upoštevajoč tovarne Velox, proizvajamo okna s 180 delavci. Zavedamo se, da smo v pogledu kvalitete izdelanih izdelkov naše kupce v glavnem zadovoljili, nismo pa zadovoljili v pogledu doseganja fizičnega obsega pro­ izvodnje in predvidenega finančnega rezultata. Po enoletnem obratovanju na novi lokaciji ugo­ tavljamo, da smo še vedno ostali pri indiv. naročilih, tj. na proizvodnji za kompletne objekte po naročilu. Kljub prvotnemu predvidevanju o serijski proizvodnji za »nepoznanega kupca« smo uspeli dati v proizvodnjo en večji delovni nalog, ki je v zaključni fazi. Takšen nalog nam uspešno dopolnjuje nesinhroniziranost in­ dividualnih naročil, ki so vezana na roke glede na zmogljivost delovnih mest v proizvodnji. Torej lahko rečemo, da smo ostali še vedno zvesti proizvajalci oken po naročilih. Teh naročil je namreč toliko, da si ne more privoščiti še serijske proizvodnje za tržišče, ampak komaj pokrivamo potrebe indiv. kupcev. Imamo svoj tip okna, ki ga imenujejo »HOJA« okna. Vsem investitorjem in projektantom najprej predlagamo naš tip okna, vendar smo pripravljeni na­ praviti tudi drugačne izvedbe pod pogojem, da željo predhodno konstrukcijsko in tehnološko obdelajo naše strokovne službe, potem pa zahtevamo potrditev de­ tajlov od investitorja oziroma izvajalca. Vsa okna barvamo s kvalitetno belo ali z drugimi barvami ter jih vgrajujemo na objektih. Okovje upo­ rabljamo v glavnem enoročično za horizontalno in ver­ tikalno odpiranje, po želji kupca pa lahko vgradimo tudi druge vrste okovja. Za okna dajemo dveletno ga­ rancijo. Naša okna kompletiramo tudi z lesenimi in pla­ stičnimi roletami ali žaluzijami, ki jih izdelujejo in vgrajujejo naši kooperanti. Po dosedanjih bogatih izkušnjah lahko rečemo, da so kupci izredno zadovoljni s kvaliteto in dobavni­ mi roki oziroma izvajalskimi roki na objektih, kar nam je najlepše zagotovilo za prihodnost. Operativa na potrebnem področju Ko so bili dani osnovni pogoji za začetek organi­ ziranega angažiranja slovenske gradbene operative preko njihovih pristojnosti koordinacijskih občinskih ali področnih odborov za odpravo posledic potresa, je le-ta takoj pričela s pripravami za sanacijo in izgrad­ njo objektov neposredno na terenu. Iz poročila št. 2 Biroja gradbeništva Slovenije je razvidno, da je bilo s stanjem 15. oktobra 1974 pri tem skupaj zaposlenih 271 delavcev gradbenih podjetij, ki so imeli v delu 59 objektov za sanacijo (III. kategorija poškodovanosti in 35 novogradenj nadomestnih objektov za IV. katego­ rijo, katere bo treba porušiti). Doslej je bila končana sanacija na 20 objektih, od novogradenj pa so konča­ ne 4. Bogdan Melihar SGP GRADITELJ KAMNIK 20 LET 1954—1964 To obdobje predstavlja začetek razvoja podjetja, ki je začelo s skromno mehanizacijo in tehnološkimi postopki graditi objekte, med katerimi so bili taki, ki so predstavljali trd oreh za tako opremljeno gradbe­ no operativo in se je zahvaliti samo skrajni požrtvo­ valnosti kolektiva, da ti objekti danes stojijo, kot temelj zgodovinske poti razvoja podjetja. Med temi objekti bi našteli samo nekatere, ki so po svoji veliko­ sti in tehnični zahtevnosti vredni omembe: Stolpnica na Duplici, Objekti na kopališču Kamnik, Proizvodna hala v Mlinostroju Domžale, Stanovanjski bloki v Za- priškem naselju, Stanovanjski blok Rudnika kaolina Crna, Bencinska črpalka, Dijaški Dom invalidne mla­ dine, Zavod za socialno zavarovanje, Tkalnica Svilanit ter ostali objekti v tovarni SVIT Kamnik, razni objek­ ti za tovarno usnja UTOK Kamnik, objekt gondolske žičnice na Veliko planino in še drugi objekti, ki skupno predstavljajo oziroma dajejo podatek, da je bilo v tem obdobju zgrajeno ca. 20.000 m2 stanovanj, 10.000 m2 objektov za družbeni standard in 10.000 m2 industrijskih poslopij. 1964—1974 Drugo desetletje predstavlja razvoj podjetja v glavnem v naslednji smeri: 1. Izgradnjo baze, to je dograditev in usposobitev lastnih obratov betonarne, gramoznice, železokrivnice, strojnega parka z avtoparkom. 2. Načrtovano gradnjo stanovanjskih sosesk s tr­ govskimi lokali po lastnih projektih. 3. Mehanizirano gradnjo zahtevnih polmontažnih in montažnih industrijskih objektov. Glavna smer vlaganj je bila resnično izgradnja srca podjetja, to je betonarna, separacija in ostali po­ možni obrati, ki so neobhodno potrebni za suvereno nastopanje na polju gradbene operative. Če samo naštejemo nekaj zanimivih podatkov iz proizvodnje teh obratov, bomo takoj videli, da z dru­ gačno tehnologijo danes ni kaj iskati. Kapaciteta betonarne je 20.000 m3/leto. Kapaciteta železokrivnice je 1000 ton/leto. Kopalni stroji 200.000/leto — 800 mVdan. Od leta 1964 do danes smo dogradili v doma pro­ jektiranih soseskah ca. 20.000 m2 stanovanj in ca. dva j ubi l e j a ING. SERGEJ BUBNOV ŠESTDESETLETNIH Glavni urednik Gradbenega vestnika dipl. ing. Sergej B u b n o v je pred dnevi proslavil šestdeset­ letnico svojega rojstva. Njegovo ime in delo na strokovnem področju sta znani ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, ampak tudi v zunanjem svetu. Posebno poznano in priznano je postalo njegovo udejstvovanje na področju seizmič­ nega gradbeništva, saj so predpisi za gradnjo objek­ tov na potresnih področjih, h katerim je ing. Bubnov osebno zelo veliko prispeval, izšli še pred katastro­ falnim potresom v Skopju leta 1964. 500 m2 stanovanj po ostalih projektih. V tem obdobju smo dogradili ca. 9000 m2 objektov za družbeni stan­ dard, med katerimi so nekateri zelo zanimivi objekti v otroškem varstvu in šolstvu. Gradnjo industrijskih objektov moramo deliti na dve skupini, in sicer objekte za industrijo, grajene ria klasični način, katerih je ca. 12.000 m2, montažno gra­ jenih industrijskih hal pa ca. 15.000 m2. Iz podatkov je razvidno', da montažna gradnja v industriji krepko izpodriva težko klasiko, čemur bo treba v prihodnosti prisluhniti. Nizke gradnje predstavljajo v podjetju v glavnem izvajanje —- graditev zbiralnih kolektorjev kanaliza­ cije, katerih je bilo izvršenih ca. 15.000 m. Izvajanje in urejanje cestnih površin zajema ca. 200.000 m2 asfaltiranih površin, ter hortikulturno ure­ janje sosesk in industrijskih objektov. B. F. Kot član raznih strokovnih komisij in odborov, kot predsednik Jugoslovanskega društva za seizmično gradbeništvo od leta 1969, kot soustanovitelj in gene­ ralni sekretar (od leta 1964) Evropskega komiteja za seizmično gradbeništvo, kot predsednik komisije UNESCO za seizmično mifcrorajonizacijo Balkana od leta 1971, kot poročevalec Mednarodnega komiteja za visoke zgradbe je aktivno sodeloval in sodeluje pri vseh jugoslovanskih in mednarodnih posvetovanjih, simpozijih in kongresih, ki so obravnavali in obrav­ navajo v sodobnem svetu tako zelo perečo potresno problematiko, in je predstavljal naše gradbeništvo kot ena njenih osrednjih osebnosti. V našem domačem slovenskem okviru je ing. Bubnov član in vodilni sodelavec Zveze GIT Slove­ nije vse od leta 1952. Hkrati je med najpomembnej­ šimi in najplodnejšimi avtorji na področju gradbene stroke, saj je od leta 1950, ko je izšel njegov prvi čla­ nek, pa do danes objavil blizu 80 strokovnih člankov, prispevkov in študij, od dnevnega časopisja do ugled­ nih inozemskih revij in do publikacij Združenih na­ rodov. Od leta 1963 je glavni urednik Gradbenega vest­ nika, ki si je v tem 12-letnem razdobju izhajanja pri­ dobil ugled in pomembno mesto v krogu splošne ju­ goslovanske gradbeniške periodike in v inozemstvu, kjer njegove prispevke redno registrirajo, kot lahko sodimo po pogostih odzivih na posamezne njegove objave. V okviru Zveze GIT Slovenije je organiziral in vodil številne strokovne seminarje in simpozije, zlasti za prednapeti beton, za gradnjo na seizmičnih področ­ jih in za elektronsko obdelavo podatkov v gradbeni­ štvu. Izredno pomembna je dejavnost ing. Bubnova v Komisiji za razvojno-raziskovalno delo pri Svetu za gradbeništvo Gospodarske zbornice Slovenije, prav ta­ ko pa tudi v številnih strokovnih komisijah in odbo­ rih Zvezne gospodarske zbornice in v Komisiji za teh­ niške vede Sklada Borisa Kidriča. Kakor je ing. Sergej Bubnov v vsem svojem udejstvovanju veliko prispeval k teoretičnemu na­ predku gradbene stroke, tako je zlasti v obdobju zad­ njih desetih let zelo uspešno posegal tudi v prakso ter zadostil tej potrebi predvsem kot direktor podjetja GIPOSS, ki ga je kot poslovno združenje vodil vrsto let ter ga uspešno pripeljal do statusa združenega podjetja. Posebno pozornost je vselej posvečal kon­ kretnemu reševanju problematike stanovanjske grad­ nje, kjer se je upiral papirnatim rešitvam in težil h konkretnim možnostim in realizacijam. Prav na tem področju bo v prihodnje kot pomoč­ nik republiškega sekretarja za urbanizem pomagal voditi nadaljnjo stanovanjsko in urbanistično izgrad­ njo Slovenije. Za svoje uspešno in plodno delo je ing. Sergej Bubnov prejel odlikovanje Red dela z zlatim ven­ PROF. BOGO FATUR ob Šestd e se tletn ici Zveza GIT Slovenije, uredniški odbor, sodelavci in bralci Gradbenega vestnika z enako iskrenostjo čestitajo ob šestdesetletnici tehničnemu uredniku in lektorju Gradbenega vestnika prof. Bogu F a t u r j u . V slovenskem kulturnem krogu je prof. Fatur prav gotovo med zelo redkimi izobraženci humanistične sme­ ri, ki se je ob izredno plodnem in ustvarjalnem udej­ stvovanju na svojem delovnem področju znal z enako zavzetostjo in uspešnostjo vključiti tudi v delo na področju tehnične publicistike, zlasti še pri izdajanju Gradbenega vestnika kot kvalitetne slovenske grad­ beniške revije, pri kateri opravlja lektorstvo in teh­ nično uredništvo prav tako od leta 1963. Skupaj z glavnim urednikom ing. Bubnovom je bistveno pri­ cem leta 1966 in druga častna priznanja. Tako je častni član ZGIT Slovenije, častni član ZIT Jugosla­ vije in dopisni član Nemške akademije za urbanizem in regionalno planiranje. Vsi njegovi znanci, prijatelji, sodelavci, gradbeni strokovnjaki in bralci GV mu ob njegovem življenj­ skem jubileju iskreno čestitamo in želimo novih uspe­ hov v nadaljnjem življenju in delu! Zveza GIT Slovenije pomogel k rednemu izhajanju glasila slovenske grad­ bene stroke in k njegovi visoki vsebinski, stilistični in tehnični ravni, ki je dobila lepa priznanja piri nas in v inozemstvu. Bogomil Fatur je v času med obema vojnama študiral slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodo­ vino na univerzi v Ljubljani in se hkrati zelo aktivno udejstvoval v organiziranju naprednega slovenskega študentskega gibanja. Po diplomi filozofske fakultete v Ljubljani (slavistika) je nadaljeval študij umetnost­ ne zgodovine v Firenzah in svetovne literature v Pragi. Bil je vrsto let profesor za slovensko in sve­ tovno književnost. Priznanje na literarnem področju je dosegel v zelo mladih letih, saj je bil kot osemnajstletnik opazno zastopan v znani antologiji Slovenska sodobna lirika (1933). Njegov literarni opus obsega do danes pet iz­ virnih 'knjig poezije (Knjiga lirike 1947 v Ljubljani, Pesniški list 1973 v Trstu, Teme in variacije 1973 v Mariboru, Beli galeb 1974 v Kopru, in obširni antolo­ gijski izbor najboljših pesmi z naslovom Minuta tiši­ ne 1974 pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani). Kritika je poudarila, da je »razpon Faturjeve lirike izredno širok, saj sega od intimno ljubezensikih verzov do skoraj esejistično racionalne poezije, inspirirane ob najbolj aktualnih temah našega časa«. Drugo področje Faturjevega literarnega dela predstavlja izbrana lite­ rarna esejistika v dveh knjigah (Osebnosti-dela-ideje 1967 v Mariboru in Literarni eseji, pripravljeni za knjižno izdajo 1975). Tretje področje, na katerem se je prof. Fatur izredno uveljavil, so številni prevodi kulturno zgodovinskih, biografskih in leposlovnih del, zlasti iz francoskega, nemškega in italijanskega jezi­ ka, ki do danes obsegajo nad 50 knjižnih objav. Tu se je prof. Fatur ustvarjalno srečeval s svetovnimi avtorji kot so: Maupassant, Ibsen, Shaw, Salacrou, Anouilh, Wassermann, Pirenne, Burckhardt, Hazard, Gide, Kesten, Van Tieghem, Maurois, Momigliano, De Gaulle, Ludwig, Fischer in Han Suyin. Kot lektor in redaktor je prof. Fatur dolga leta urejeval Gledališki list, Knjižnico slovenskega gleda­ lišča, Informacije ZRMK (15 letnikov), Poročila Skla­ da Borisa Kidriča (od začetka do danes), Bibliografijo znanstvenih in strokovnih objav, in zlasti Gradbeni vestnik (dosedaj 12 letnikov). Ob njegovem življenjskem prazniku, ki ga je pre­ živel sredi neutrudnega dela, mu hkrati s priznanjem sporočamo iskreno željo za nove uspehe kot ugled­ nemu slovenskemu književniku in prevajalcu, in tudi kot pomembnemu soustvarjalcu na področju naše teh­ nične publicistike. Zveza GIT Slovenije vesti STROKOVNI IZPITI PO ZAKONU O GRADITVI OBJEKTOV V decembru leta 1973 sprejeti zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/1973, 13/1974 in 17/1974) je v 16. členu predpisal, da morajo imeti strokovni izpit delavci, ki izdelujejo tehnično doku­ mentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovorni vodje del in nadzorni organi. Pri tem je še določil, da se program in način opravljanja strokovnih izpi­ tov uredi z družbenim dogovorom. Z navedenim predpisom so za določene strokov­ njake postali strokovni izpiti obvezni. Do izdaje uvo­ doma omenjenega zakona so gradbeni strokovnjaki opravljali strokovni izpit pri Gospodarski zbornici SRS, ki je na podlagi predloga delovnih organizacij s pod­ ročja gradbeništva izdala pravilnik o strokovnih izpitih oseb, ki delajo posamezno vrsto investicijske tehnične dokumentacije in oseb, ki vodijo ali nadzirajo gradnjo posameznih vrst objektov ali posamezne vrste del na teh objektih. Izpite je vodil izpitni odbor, ki ga je imenoval svet za gradbeništvo in IGM leta 1967. Izpite so opravljali gradbeni strokovnjaki tistih delovnih or­ ganizacij, ki so se odločile in z internim aktom dolo­ čile, da je za njihove strokovnjake izpit po omenje­ nem pravilniku obvezen. Tako pa se je odločila velika večina gradbenih in projektantskih organizacij. Po no­ vem zakonu strokovni izpit ni obvezen le za gradbene strokovnjake, temveč tudi za strokovnjake drugih strok, ki sodelujejo pri izdelavi gradbenih projektov. To so strokovnjaki strojne in elektro stroke. Na pobudo Gospodarske zbornice SRS je bivši iz­ pitni odbor pripravil osnutek družbenega dogovora o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov. Ta osnutek je bil več mesecev v obravnavi, nato pa je bil na podlagi pripomb dopolnjen. Pred obravnava­ njem pred Izvršnim odborom združenja TOZD grad­ beništva in industrije gradbenega materiala Gospodar­ ske zbornice SRS je predlog družbenega dogovora obravnavala tudi koordinacijska komisija Izvršnega sveta SRS za gospodarstvo in finance, ki je zavzela stališče, da naj družbeni dogovor sklenejo Gospodar­ ska zbornica SR Slovenije, Republiški sekretariat za gospodarstvo in Zveza sindikatov Slovenije. Z ozirom na to je bilo sestavljeno končno besedilo družbenega dogovora, ki so ga podpisali navedeni podpisniki, na­ kar je bil objavljen v Uradnem listu SRS. Ta druž­ beni dogovor je objavljen tudi v tej številki Gradbe­ nega vestnika. Po uveljavitvi družbenega dogovora je Izvršni od­ bor združenja TOZD gradbeništva in IGM imenoval v soglasju s podpisniki izpitni odbor, ki šteje 12 čla­ nov in 6 namestnikov. Ta odbor se je na prvi seji konstituiral v skladu z določili 5. člena družbenega dogovora. Za predsednika je bil izvoljen ing. Vladimir Čadež, za podpredsednike ing. Dragovan Sever, ing. Vla­ dimir Žvab in ing. Vekoslav Korošec, za tajnika Dragan Raič, za namestnika tajnika pa dr. Milan Orožen. Na isti seji je izpitni odbor ustanovil izpitne komisije za kandidate gradbene, strojne in elektro stroke. Pred­ sednik prve komisije je ing. Dragovan Sever, druge ing. Vladimir Žvab, tretje pa ing. Vekoslav Korošec. Izpitni odbor je tudi določil listo izpraševalcev za gradbeno stroko in sprejel izpitni program za kandi­ date gradbene stroke, ki pa ga morajo še potrditi vsi trije podpisniki družbenega dogovora. Določeni so bili tudi termini za pismene in ustne strokovne izpite v letu 1975 za kandidate gradbene stroke. Za strojno in elektro stroko bodo izpitni programi izdelani kasneje, pri čemer bodo sodelovale strokovne zveze, ki bodo predlagale tudi izpraševalce in izpitne termine. Admi­ nistrativne posle izpitnega odbora in izpitnih komisij opravlja po pogodbi z bivšim izpitnim odborom Biro gradbeništva Slovenije, novi izpitni odbor pa mora v skladu s 7. členom družbenega dogovora rešiti tudi ta vprašanja. Pismeni izpiti se bodo do nadaljnjega opravljati v prostorih Gradbene tehniške šole v Ljub­ ljani, Titova 100, ustni izpiti pa v prostorih Biroja gradbeništva Slovenije, Titova 40/IX. Izpitni odbor je tako pripravil vse potrebno, da lahko izpitna komisija za gradbeno stroko začne z de­ lom takoj, izpitne komisije za strojno in elektro stroko pa bodo začele z delom, čim bodo izdelani izpitni programi. Dragan Raič GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO, LJUBLJANA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE S K L E N E J O DRUŽBENI DOGOVOR O PROGRAMU IN NAČINU OPRAVLJANJA STROKOVNIH IZPITOV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki sklenejo ta družbeni dogovor na pod­ lagi 16. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73), ki določa, da morajo imeti delavci, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, izvršujejo kon­ trolo med njo, odgovorni vodje del in nadzorni organi nad deli, strokovni izpit in da se program in način opravljanja strokovnih izpitov uredi z družbenim do­ govorom. Podpisniki ugotavljajo, da so strokovni izpit dolžni opraviti delavci, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo po 5. členu zakona o graditvi objektov (gradbene pro­ jekte), oziroma izvršujejo kontrolo nad njo, ter odgo­ vorni vodje del in nadzorni organi nad deli, ki se izvajajo na podlagi izdelane tehnične dokumentacije. Zato ta družbeni dogovor ne obvezuje delavcev, ki sodelujejo pri izdelavi investicijskih programov, ker se investicijski program po 7. členu zakona o graditvi objektov ne šteje za tehnično dokumentacijo. Sklenjeni družbeni dogovor ureja program in način opravljanja strokovnih izpitov delavcev gradbene, strojne in elektro stroke. Podpisniki se sporazumejo, da se strokovni izpiti izvajajo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. 2. člen Delavci, ki opravljajo strokovni izpit, so gradbeni tehniki, gradbeni inženirji, diplomirani gradbeni in­ ženirji, diplomirani komunalni inženirji in diplomirani inženirji arhitekti. Strokovni izpit opravljajo tudi strojni in elektro tehniki, strojni in elektro inženirji in diplomirani stroj­ ni in elektro inženirji, če opravljajo dela iz 1. člena tega družbenega dogovora. 3. člen Podrobnejše določbe o strokovni izobrazbi in uspo­ sobljenosti ter morebitne druge posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje del iz 1. člena tega družbenega dogovora, urejajo organizacije združenega dela s samoupravnimi sporazumi o med­ sebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. II. IZPITNI ODBOR IN IZPITNE KOMISIJE 4. člen Strokovne izpite izvaja in vodi izpitni odbor, ki šteje dvanajst članov in šest namestnikov, in se ga imenuje za dobo štirih let. Člane izpitnega odbora in namestnika imenuje izvršni odbor panoge gradbeništva in industrije grad­ benega materiala Gospodarske zbornice SRS v soglasju s podpisniki tega družbenega dogovora. 5. člen Izpitni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve: 1. Na prvi seji izvede konstituiranje s tem, da iz svoje srede izvoli predsednika, tri podpredsednike in tajnika ter njihove namestnike; 2. izdela podrobnejše izpitne programe; 3. sprejme poslovnik o pripravah in organiziranju strokovnih izpitov; 4. opravlja vse potrebne priprave za izvedbo po­ sameznih strokovnih izpitov; 5. ustanovi izpitne komisije za področje gradbe­ ništva, strojništva in elektrotehnike in imenuje stro­ kovnjake iz navedenih področij za izpraševalce v iz­ pitnih komisijah; 6. izdaja potrdila o opravljenih strokovnih izpitih; 7. sprejme poslovnik o registriranju opravljenih strokovnih izpitov; 8. sestavi predračun dohodkov in izdatkov in ga predloži izvršnemu odboru panoge za gradbeništvo in IGM Gospodarske zbornice SR Slovenije v potrditev. 6. člen Izpitna komisija za posamezen izpit ima predsed­ nika, dva člana, tajnika ter ustrezno število izpraše­ valcev, ki jih imenuje izpitni odbor. Predsednik izpit­ ne komisije je lahko le član izpitnega odbora ali nje­ gov namestnik. Za člana izpitne komisije ali izpraševalca je lahko imenovan le tisti, ki ima visoko strokovno izobrazbo in najmanj 15 let strokovne prakse v svoji stroki. 7. člen Za opravljanje administrativno-tehničnih poslov izpitnega odbora in izpitnih komisij pooblasti izpitni odbor katero izmed organizacij združenega dela v gradbeništvu. III. PRIJAVA K STROKOVNEMU IZPITU 8. člen K strokovnemu izpitu se lahko prijavijo delavci, ki so: a) končali tehnično šolo in opravili po zaključnem izpitu najmanj M leta delovne prakse ter inženirji z najmanj triletno delovno prakso; b) diplomirani inženirji, oziroma diplomirani in­ ženirji arhitekti, ki so po diplomi opravili najmanj dve leti delovne prakse v tisti stroki in stopnji, za katero polagajo strokovni izpit. 9. člen Pismeno prijavo k strokovnemu izpitu vložijo kan­ didati pri organizaciji združenega dela, kjer imajo lastnost delavca v združenem delu. Ta pošlje vloženo prijavo s predpisanimi prilogami in dokazilom o pla­ čani izpitni pristojbini izpitnemu odboru. 10. člen Redna izpitna roka sta v mesecu aprilu in oktobru. V rednih izpitnih rokih se opravljajo strokovni izpiti ne glede na število prijavljenih kandidatov. Kandidati bodo poklicani na strokovni izpit v red­ nih izpitnih rokih, če bo izpitni odbor prejel prijavo k strokovnemu izpitu najpozneje do 15. marca oziroma do 15. septembra. 11. člen Izredne izpitne roke lahko po utemeljeni potrebi določi predsednik izpitnega odbora. Kandidat mora biti obveščen, da je poklican na strokovni izpit najmanj 8 dni pred dnem, ki je dolo­ čen za pismeni del strokovnega izpita. IV. POTEK STROKOVNIH IZPITOV 13. člen Podrobnejše določbe o poteku strokovnih izpitov predpiše izpitni odbor s posebnim poslovnikom. Te podrobnejše določbe morajo vsebovati tudi določbe o vodenju zapisnika pri poteku strokovnega izpita, obra­ zec zapisnika, način evidentiranja izpraševanja pri strokovnem izpitu ter obrazec potrdila o strokovnih izpitih in drugo dokumentacijo, ki jo mora voditi in hraniti izpitni odbor. 14. člen Strokovni izpit dela kandidat pismeno in ustno. Nalogo za pismeni del izpita sestavi ■strokovnjak iz tiste skupine strokovnjakov izpraševalcev, ki so na listi strokovnjakov za izpraševalce v izpitnih komisi­ jah. V izjemnih primerih lahko izpitni odbor pooblasti za to nalogo tudi drugega strokovnjaka. Naloga Obsega snov iz izpitnega programa, ki naj čimbolj ustreza stroki in praksi, v kateri je bil kan­ didat na delu. Pismeno nalogo je treba sestaviti tako, da je iz njene obdelave mogoče ugotoviti, v kolikšni meri kan­ didat obvlada s prakso pridobljeno znanje, ki je po­ trebno za delo, katerega opravlja. 15. člen Predsednik ali član izpitne komisije, ki je za to določen, da kandidatu nalogo tik pred začetkom pi­ smenega dela izpita. Kandidat sme pri pismenem delu uporabljati tehnične pripomočke (strokovna literatura, tehnični pribor), ki jih uporablja pri svojem rednem delu. Uporaba nedovoljenih pripomočkov ali prepisova­ nje nalog imata za posledico odstranitev kandidata z izpita v tem izpitnem roku. 16. člen Pismena naloga se izdeluje kot klavzurna naloga, ki jo je treba obvezno izdelati v enem dnevu. Čas, ki je določen za to nalogo, znaša čistih osem ur poleg enournega odmora in se računa od takrat, ko je kan­ didatu omogočeno začeti z izdelovanjem naloge. Ustni izpit dela kandidat le, če je uspešno izdelal pismeno nalogo in opravil njen zagovor. Ustni izpiti se morajo praviloma izvršiti najkasne­ je v 30 dneh po pismeni nalogi, o čemer morajo biti kandidati obveščeni vsaj 8 'dni prej. Pri ustnem izpitu je kandidat izprašan iz izpitnega programa, ki obsega naslednje predmete: 1. tehnični predpisi in standardi, 2. predpisi iz varstva pri delu, 3. poznavanje mehanizacije in orodja, 4. pravni predpisi, 5. poslovanje in kalkulacije. 18. člen Način izvedbe ustnega izpita določi izpitna komi­ sija, M upošteva poslovnik in praktični značaj stro­ kovnega izpita. Pri ustnem izpraševanju morata biti praviloma navzoča poleg izpraševalca za posamezni predmet še dva člana izpitne komisije. O spornih odločitvah med ustnim izpitom odloča izpitna komisija z večino glasov. 19. člen Končno oceno uspeha kandidata ugotavlja izpitna komisija. Pri tej ugotovitvi je upoštevati pismeno nalogo, njen zagovor in vse ocene odgovorov pri ustnem iz­ praševanju. Končni oceni za uspeh kandidata sta: 1. »kandidat je opravil strokovni izpit« ali 2. »kandidat ni opravil strokovnega izpita.« 20. člen Kandidat, ki ne opravi strokovnega izpita iz enega ali največ dveh predmetov, lahko opravlja iz tega dela gradiva popravni izpit v izpitnem roku, ki ga določi izpitna komisija. Kandidat, ki ni uspešno opravil pismenega dela strokovnega izpita oziroma ni napravil strokovnega izpita iz treh ali več predmetov, ponavlja strokovni izpit v celoti. Kandidat lahko največ dvakrat ponavlja stro­ kovni izpit. 21. člen Če kandidat brez opravičenega razloga ne pride točno ob določeni uri k strokovnemu izpitu, izgubi pravico do polaganja strokovnega izpita v tem izpit­ nem roku. Šteje se, da kandidat ni opravil strokov­ nega izpita, če brez opravičenega razloga odstopi po začetku strokovnega izpita. Kandidat, ki se je prijavil k strokovnemu izpitu, lahko odstopi najkasneje 5 dni pred dnevom, ki je določen za pismeni del strokovnega izpita. Odstop od strokovnega izpita mora kandidat obrazložiti pismeno in predložiti dokazila. Do pričetka strokovnega izpita se šteje za opra­ vičen razlog za odstop od strokovnega izpita le, če je v zvezi z višjo silo oziroma z neodklonljivimi objek­ tivnimi ali subjektivnimi okoliščinami. Kandidatu, ki krši določbe tega člena, zapade iz­ pitna pristojbina. 22. člen Po končanem strokovnem izpitu sporoči predsednik izpitne komisije v navzočnosti članov komisije kan­ didatu njegov uspeh. Kandidat, ki je uspešno opravil strokovni izpit, dobi takoj po objavi potrdilo, da je strokovni izpit opravil. Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu podpišeta pooblaščeni predstavnik Gospodarske zbor­ nice SR Slovenije in predsednik izpitne komisije. 23. člen Kandidat se lahko pritoži o kršitvah postopka pri izvedbi strokovnega izpita po določbah tega družbene­ ga dogovora ali poslovnika na izpitni odbor v roku 3 dni po končanem strokovnem izpitu. Izpitni odbor mora o pritožbi sprejeti sklep najkasneje v 15 dneh po prejemu pritožbe. Sklep izpitnega odbora je dokončen. 24. člen Delavci, ki so po opravljenem strokovnem izpitu z nadaljnjim šolanjem dosegli višjo stopnjo strokovne izobrazbe, se lahko prijavijo k strokovnemu izpitu glede na izobrazbo višje stopnje. Ti delavci opravljajo samo pismeni del strokovnega izpita in se jim naloga določi ustrezno doseženi izobrazbi. Če pismeno nalogo uspešno zagovarjajo, dobijo potrdilo, da so strokovni izpit opravili. K strokovnemu izpitu po tem členu se lahko pri­ javijo delavci potem, ko so opravili vsaj eno leto de­ lovne prakse v novem nazivu. V. IZPITNI PROGRAM 25. člen Podrobnejše določbe o izpitnem programu iz 2. točke 5. člena tega družbenega dogovora obsegajo ce­ lotno izpitno gradivo za pismeni in ustni del stro­ kovnega izpita in jih sprejme izpitni odbor v soglasju s podpisniki tega družbenega dogovora. VI. KONČNE DOLOČBE 26. člen S strokovnimi izpiti po tem družbenem dogovoru so izenačeni strokovni izpiti, ki so jih opravili delavci do začetka dela izpitnega odbora po tem družbenem dogovoru po določbah Pravilnika o strokovnih izpitih oseb, ki delajo posamezno vrsto tehnične dokumenta­ cije in oseb, ki vodijo ali nadzirajo gradnjo posamez­ nih vrst objektov ali posamezne vrste del na takih objektih. Pravilnik iz 1. odstavka tega člena je na podlagi 55. člena statuta Gospodarske zbornice SR Slovenije sprejel svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Gospodarske zbornice SR Slovenije na svojih sejah 6. 11. 1967, 12. 3. 1970 in 29. 12. 1971. 27. člen Delavci, ki so opravili strokovni izpit na podlagi prej veljavnih zakonitih predpisov pred državnimi or­ gani, ohranijo pridobljene pravice. 28. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. R A Z P I S ZA INFORMATIVNO-PRIPRAVLJALNI SEMINAR ZA STROKOVNE IZPITE Prijavijo se lahko gradbeni tehniki, gradbeni inženirji, diplomirani gradbeni inženirji, diplomirani komunalni inženirji in diplomirani inženirji arhitekti. SEMINARJI BODO TRAJALI TEDEN DNI, S PRIČETKOM: 10. FEBRUARJA 1975 10. MARCA 1975 (8. APRILA 1975) Organizator — Zveza gradbenih inženirjev in tehni­ kov Slovenije — bo sprejemal p rija v e za vse seminarje do 31. januarja 1975. Pravočasno prejete prijave imajo prednost pri sprejemu na seminar. Štirinajst dni pred pričetkom bodo podjetja dobila potrditve o sprejemu, ostali kandidati pa bodo v evidenci za naslednji se­ minar. Seminarji se bodo nadaljevali jes-eni predvidoma od oktobra dalje. Prijave naslovite na Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, 61000 Ljubljana, Erjavčeva 15. Izpitni -odbor je določil termine za pismene in ustne izpite: I. KANDIDATI GRADBENE STROKE S t. iz p ita P r i j a v e d o P is m e n i d e l U s tn i d e l 1/75 28/XII-1974 11/1-1975 21., 22., 23/1 II/75 25/1-1975 8/II-1975 18., 19., 20/11 III/75 22/11-1975 8/III-1975 18., 19., 20/III IV/75 22/III-1975 5/IV-1975 15., 16., 17/IV V/75 26/IV-1975 10/V-1975 20., 21., 22/V VI/75 24/V-1975 7/VI-1975 17., 18., 19/VI VI1/75 20/IX-1975 4/X-1975 14., 15., 16/X VIII/75 25/X-1975 8/XI-1975 18., 19., 20/XI IX/75 20/XI-1975 6/XII-1975 16,, 17., 18/XII Prijave za strokovne izpite pošljejo kandidati na naslov Gospodarska zbornica Slovenije, izvršni odbor združenja TOZD gradbeništva in IGM, izpitni odbor za strokovne izpite, sedež pri Biroju gradbeništva Slovenije, Ljubljana, Titova 40. vesti iz ZCIT Slovenije VSEM NAROČNIKOM NA GRADBENI VESTNIK IN POVERJENIKOM Po sklepu skupščine Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije 18. oktobra 1974 v Mariboru dne 1. I. 1975 je povečan prispevek za Gradbeni vestnik in znaša: 76.00 din. Članarina s prispevkom pa je 100 d in a r je v le tno . Skupščina je -bila soglasna, da je predlog o uskla­ ditvi prispevka članov za Gradbeni vestnik dovolj utemeljen, saj je bil ta od leta 1970 dalje vsa leta neizpremenjen in je znašal 50 dinarjev -letno. Skupščina Zveze je priznala študentom FAGG in gradbenih tehničnih šol ugodnost, da plačujejo za Gradbeni vestnik samo 50*/o prispevka tj. 38 din za letnik, plačevanja članarine pa so opravičeni za čas rednega študija. Po odločitvi skupščine Zveze GITS bodo člani Zveze prispevali do največ 1/3 k stroškom Gradbe­ nega vestnika, -manjkajoča sredstva pa bodo zagotov­ ljena iz drugih virov z izvajanjem celotnega programa Zveze. Prosimo člane, kjer ni poverjenikov, da članarino nakazujejo na žiro račun Zveze 50101-678-47602. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije V A B I L O za pristop v članstvo Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. December in januar sta najbodj ugodna meseca za vpis v Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, zato vabimo nečlane, da se priglasijo n a j ­ p o zne je d o 31. ja n u a r ja 1975. Vsi novi člani, ki bodo sprejeti v glavno eviden­ co članov (Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov OD 2. DO 9. FEBRUARJA 1975 STROKOVNA RAZ­ STAVA GRADBENIH STROJEV IN STROJEV ZA ZEMELJSKA DELA 12. SAMOTER V VERONI (Italija) V času od 2. -do 9. februarja 1975 bo naslednji SAMOTER v Veroni v Italiji. 12. SAMOTER -bo torej po časovnem redu v letu 1975 -prva, in hkrati edina velika mednarodna stro­ kovna razstava Evrope na področju gradbeništva in cestogradnje. Na razstavi SAMOTER leta 1974 je razstavljalo blizu 1000 razstavljalcev na razstavni površini 240 ti­ soč m2 stalnega razstavišča Mednarodne razstaviščne družbe v Veroni. Prikazali so stroje, naprave in po­ strojenja iz 14 evropskih in prekmurskih dežel. Za razstavo v februarju 1975 je -prišlo na direkcijo družbe toliko prijav, -da bo treba razstavno površino še -povečati. Enako kot v letu 1974 bo. prirej eno tudi tekmovanje »Novi stroji za nove namene«, iki se ga bodo udeleželi ne samo- proizvodi italijanske indu­ strije, ampak tudi na razstavo poslani eksponati iz inozemstva. Z-a obiskovalce iz inozemstva so predvidene šte­ vilne olajšave (znižana vožnja na železnici, brezplačne trajne vstopnice, prevajalska služba in trgovska za­ stopstva). Vse podrobne informacije dobite neposredno na naslovu: Fiera Intenazionale di Verona (Italia) — C. P. 525 — 37100 Verona — tel. 045/504022 — telex 48034 GOTTAGVR. B. F. Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15) do tega dne, bodo prejeli vse številke Gradbenega vestnika (vključno številko eno) -sredi februarja. Vpisnina znaša 10 din, letna naročnina pa 100 dinarjev. Prijave v članstvo naslovite na Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavče­ va 15. Novi člani bodo prejeli legitimacijo, znak IT in položnico za nakazilo članarine. ADAPTACIJA DOMA IT V LJUBLJANI Objavljamo posnetek adaptacije Doma IT v Ljub­ ljani, ki se je pričela v oktobru 1974. Poleg popravila fasade je potrebna celotna iz­ vedba notranje ureditve. Stroški skupnih popravil bodo veliki. Zato se je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije obrnila na svoje člane s prošnjo, da se zavzamejo, da bi njihove delovne organizacije dale svoj pri­ spevek. iz st r o k o v n i h r e v i j in č asopi sov NASE GRAD JE VINARSTVO — Beograd, 1974. St. 7—8 Dr. ing. M. S e k u l o v i č , docent univ.: Linearna teo­ rija tankozidnog prostornog krivog štapa. Str. 1—12 3 sl. Ing. Z. K a p e t a n o v i ć : Kritički osvrt na Simpo- zijum o snabdevanju vodom Šumadije i Pomorav- lja. Str. 13—18, 5 sl. Dr. ing. M. S e k u l o v i č : Numeričko rešen j e dife­ rencijalnih jednačina linearne teorije tankozidnog štapa. Str. 19—31, 8 sl., 2 tab. Mgr. ing. M. M u r a v l j o v i ing. R. D i m i t r i j e ­ v i č : Analiza ponašanja montažnog skeletnog si­ stema od prednapetug betona IMS — Žeželj pod dejstvom seizmičkih opterećenja. Str. 32—34, 4 sl. Ing. M. C v e t k o v i č : Rešen j e problema toplotnih mostova u složenim gradjevinskim pregradama, pomoću armature od sintetičkih smola sa stakle­ nim vlaknima. Str. 34—36, 4 sl. J. S u š a : Značajan doprinos obrazovanju gradjevin- skih kadrova. Str. 36—37. Knjige i časopisi: Str. 38. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Str. 39—40. V isti številki Tehnike: Dr. ing. B. V u k a n j a c, prof. univ.: Varijeteti i do­ mača sirovinska baza prizadetih mineralnih pu­ nila. Tehnika 7. 8. 1974, str. 1—8. Dr. S. M a r j a n o v i č , prof. univ.: Modelovanje kao instrument organizovanja intelektualnog rada. Or­ ganizacija rada 7-8/1974, str. 1—2. Dr. V. M a t e j i ć : Predvidjanja pomoću Delphi me­ tode — kitična analiza. Organizacija rada 7-8/1974, str. 2—8, 2 sl., 3 tab. Ing. M. A b d o m e r o v i č : Analiza resursa u tehnici mrežnog planiranja. Organizacija rada 7-8/1974, str. 11—22, 20 sl. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1974, Št. 9 B. V u l i č e v i ć i R. M a r t i n o v i ć : Smičući na­ poni u poprečnom presjeku krivog štapa. Str. 1—3, 8 sl., 1 tab. Ing. D. M i r k o v i č : Zaštita zgrada od sunčevog zračenja. Str. 4—9, 17 si. Iz inostrane prakse: str. 9—12. Iz naše prakse: str. 13—16, si. 3. V isti številki Tehnike: Dr. V. V u j i č i č , prof. univ.: Prilozi opštoj meha­ nici (referat na IX. kongresu za racionalnu i pri- menjenu mehaniku u junu 1974). Tehnika 9/1974, str. 1—2. Dr. ing. J. S t r n a d , prof. univ.: Dopplerov efekt i princip relativnosti. Tehnika 9/1974, str. 13—14. Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Tehnika 9/1974, str. 15—18. Polazna baza za šesti Petogodišnji plan. Tehnika, Oba- veštenja — informativni 9/1974, str. 1—2. Uspeh akcije je zadovoljiv, saj se je s prispevkom odzvalo že 75% zaprošenih podjetij, medtem ko od ostalih še sprejemamo spodbudna sporočila, da bodo akcijo za Dom IT v Ljubljani ustrezno podprli. Tako upamo, da vam bomo lahko predstavili Dom IT v obnovljeni obliki in pomlajen. V. M. IZGRADNJA — Beograd, 1974. Št. 8 Ing. E. B a 1 g a č : Utica j pretpostavljene raspodele pritiska u tlu na računsku vrednost momenta u te­ meljnoj gredi. Str. 1—13, 12 sl., 9 tab. Mgr. ing. Z. P r a š č e v i č : O faktorima koji utiču na tečenje i skupljanje betona. Str. 14—24, 10 si. Ing. M. K r a s t a v č e v i ć i ing. V. D u č i ć : Kise- linska korozija betona i mogućnosti njegove za­ štite upotrebom kiselotopnih kompozicija. Str. 25 do 27, 2 tab. Prof. ing. A. S t e f a n o v i č : Proračun radne spo­ sobnosti klipnih pumpi za beton. Str. 28—32, 4 si. Ing. P. P e t r o v i č : Tehnologija industrijske obrade armature po sistemu »KOMGRAP«. Str. 33—42, 6 si., 4 tab. Ing. arh. I. M l a đ j e n o v i ć : Od ideje do racional­ nog stana (VII). Str. 43—49, 7 si. Ing. M. S t o j i č : Samoupravno udruživanje u gra- đjevinsku radnu organizaciju — organiziranu po osnovnoj specijalnosti. Str. 50—54, 1 si. Pregledi i mišljenja: str. 55—57, 2 si. Projektovanje — Gradjenje — Objekti. Str. 58—59, 2 si. Iz inostranih časopisa: str. 60—61, 5 si. Vesti i saopštenja. Str. 62—63. Pregled periodike i knjiga. Str. 64. IZGRADNJA — Beograd, 1974. Št. 9 Mgr. ing. R. V u k o t i ć : Nosivost armirano-beton- skih nosača na čistu torziju. Str. 1—21, 17 si. Ing. A. R a d a s : Gradjenje 16-katne stanbene zgra­ de po sistemu krupnopanelne prefabrikacije tipa »Jugomont« — »Jugobeton« u naselju Utrina u Zagrebu. Str. 22—33, 13 si. Prof. ing. B. A l e k s i č : Prikaz predloga — idejnog rešenja stanbenog naselja Kumođraž II. Str. 34 do 42, 8 si. Mgr. ing. B. G r u j i č : Metode i oprema za naknad­ no pređnaprezanje betona. Str. 43—57, 32 si. 16 tab. Ing. J. M l a d e n o v i č : Od ideje do racionalnog stana (VIII). Str. 58—59. 3 si. Iz inostranih časopisa. Str. 60—61, 5 si. Vesti i saopštenja. Str. 62. Pregled periodike i knjiga. Str. 63—64. GRADJEVINAR — Zagreb, 1974. Št. 5 Dr. ing. J. D v o r n i k : Dimenzioniranje proizvoljnog armiranobetonskog presjeka. Str. 145—149, 4 si. Ing. M. D a b i č : Korozija metala i katodna zaštita. Str. 149—158, 14 si. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 158—161, 5 si. Ing. J. M r đ u l j a š : Kopanje tunela krog rasjed s vođom. Str. 161—166, 6 si. Kratke vijesti: str. 166—168. Iz inozemnih časopisa. Str. 168—173, 8 si. Iz Saveza gradjevinskih inženjera i tehničara Hrvat­ ske. Str. 173—177. Obavijesti. Str. 177. A. S. ELEKTROINSTALACIJSKI VOZEL EIV 2400 »DONIT« je kot proizvajalec različnih plastičnih mas za gradbeništvo prisluhnil potrebam po novih re­ šitvah tudi pri elektroinstalacijskih elementih in razvil elektroinstalacijski vozel EIV 2400 v poliesterskem ohišju. EIV 2400 je elektroinstalacijski element, namenjen predvsem za blokovno gradnjo in združuje v ohišju, ki je iz armiranega poliestra vertikalne (dvižne) vode v obliki zbiralk, merilno in zaščitno opremo. Novost je v tem, da je ohišje izkoriščeno za dve funkciji; služi za vodenje zbiralk in namestitev celotne opreme. Zbiralke so ulite na hrbtni strani ohišja, ki je iz armirane negorljive poliestrske smole in raz­ deljeno na štiri prekate za vgraditev glavnih varo­ valk, električnih števcev, varovalk tokokrogov in dru­ ge opreme po naročilu. Izvedbe so za montažo v steno ali na steno. Z EIV 2400 dosežemo naslednje: — koncentracijo enega dela elektroinstalacij v ob­ jektu na enem mestu — industrijsko proizvodnjo, ki zagotavlja preciznost in kvaliteto — skrajšanje montažnih del na gradbišču — tipizacijo — določene ekonomske prednosti. Razpored, obseg in vrsta vgrajene opreme so lahko tudi po naročilu, seveda v mejah, ki jih dovoljuje velikost ohišja. EIV 2400 je namenjen predvsem za stanovanjsko gradnjo, vendar tehnologija izdelave omogoča tudi izvedbe za objekte družbenega stan­ darda in druge objekte. V proizvodnem programu imamo tudi razdelilne omarice iz armiranega negorljivega poliestra z istim profilom ohišja, kot je EIV 2400. Celotno ohišje je iz izoliranega materiala. Vrata so kaširana s tapetami. Asortiment tipov razdelilnih omaric je izbran tako, da zadovolji vse variante, ki se pojavljajo pri izvedbi elektroinstalacij v individualni in blokovni gradnji. KEM IČNA INDUSTRIJA D C N IT M E D V O D E TELEFON 71106 TELEX 31365 INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X V 12 Serija: RAZISKAVE DECEMBER 1974 Rušenje z miniranjem mostu čez Savinjo ■v v Latkovi vasi pri Šempetru (Konec) Za medsebojno vezavo posameznih min in skupin min ter za Iniciranje pretežne vrste razstreliv smo porabili 6.250 metrov detonacijske vrvice. Celotna kubatura mostu je znašala ca. 470 m3. Spe­ cifična poraba razstreliva: q = 935 : 470 = 1,99 kg/m3. Cepljenje vseh minskih vrtin smo izvajali z vlaž­ no mivko. To delo je moralo biti še posebno skrbno in natančno izvedeno, saj so bili čepi v plošči dolgi le 12 cm. Injiciranje razstreliva smo izvedli z detonacijsko vrvico z izjemo Kameksa C, katerega smo zaradi za­ nesljivosti injicirali s pentolitskimi detonatorji PD 80. Vezavo minskega polja smo izvedli z detonacijsko vrvico tako, da smo vse elemente mostne konstrukcije povezali v enotno minsko polje. Mine na plošči smo povezali v posamezne odseke tako, da smo na posa­ mezni vzdolžni vod detonacijske vrvice, ki je potekal po celotni dolžini mostu, vezali po tri vrste min. Po tri takšne vzdolžne vode detonacijske vrvice smo po­ vezali skupaj in injicirali z milisekundnim električnim detonatorjem. Zaradi zanesljivosti prenosa detonacije N >0 «O v !=□ - m ///s ek u n d n / e /e k fn cn / de fon a /o r X — m t//s e k u n d n i zakasn f/c f 2o ̂ u. sek 3//kcc š/. Q na vse mine smo posamezne glavne vode ene skupine premostili z detonacijsko vrvico na vsakih pet metrov. Principialna skica vezave minskega polja v celoto je razvidna iz slike št. 8. Milisekundne intervale smo izbrali tako, da sta bila najprej aktivirana oba rečna opornika. Nato pa po vrstnem redu od vzvodne proti nizvodni strani plošča in ostali elementi konstrukcije. S tem smo do­ segli glavni razmet proti vzvodni strani Savinje, kjer je obstajala manjša nevarnost poškodovanja bližnjih objektov zaradi razmeta materiala v času eksplozije. Ča s o v n i p o t e k r u š it v e n ih d e l Celotno delo rušenja mostu čez Savinjo v Latkovi vasi je trajalo 18 delovnih dni. Od tega je odpadlo na vrtalna dela 14 delovnih dni, na polnjenje in ve­ zanje minskega polja pa štiri delovne dni. Vrtalo se je s povprečno tremi vrtalnimi kladivi RK 18 in eno garnituro »Geomašina« proti koncu del pa še z do­ datno vrtalno garnituro enakega tipa. Polnjenje in vezanje ter ostala potrebna minerska in zaščitna dela je izvajala ekipa petnajstih minerjev in njihovih pomočnikov. ZAŠČITNI UKREPI Pred nameravano eksplozijo smo izvedli obširne zaščitne in varnostne ukrepe, s katerimi smo do naj- večje možne mere zaščitili premoženje, zlasti pa še življenja ljudi, katerih pa v času miniranja ni bilo malo v bližini mostu. Od zaščitnih ukrepov so bistveni naslednji: 1. Zračni u d a rn i v a l. Izračun zračnega udarnega vala je pokazal, da obstaja resna nevarnost poškodb okenskih šip in strešnih konstrukcij zlasti še na sta­ rejših hišah v okolici. Največji zračni udarni val je povzročala detonacijska vrvica, v kateri je bilo 62,5 kg močnega razstreliva pent rita, ki bi sicer eksplodiral v zraku. Zaradi zmanjšanja tega delovanja smo pre­ krili celotno ploščo, na kateri se je nahajala pretežna večina detonacijske vrvice s 15 cm debelo plastjo fi­ nega livarskega peska, ki je bil nekoliko vlažen. Tak­ šna zaščita se je pokazala izredno učinkovita, saj ni bila razbita ob priliki eksplozije niti ena šipa. Z a š č ita o ko lic e . T e le fo n ske lo k a ln e n a p e lja ve v neposredni bližini mostu nismo zavarovali, zavedajoč se, da jo bo eksplozija v vsakem primeru poškodovala. Da bi kar najhitreje vzpostavili poškodovano telefon­ sko zvezo, so delavci PTT položili provizorično na­ peljavo ca. 200 m vzvodno prek Savinje. K o a k s ia ln i kab e l, ki je potekal pod mostom, je bil prestavljen približno 180 m nizvodno in prek dveh obrežnih drogov ter jeklene nosilne vrvi speljan prek Savinje. G o s t iš č e »P le v č a k « je predstavljalo najbolj ogro­ žen objekt, saj se nahaja le 102 metra oddaljeno od mostu. Stavba je montažna, streho stavbe in streho terase smo zaščitili z lesenimi plohi. Vrata in okna smo sneli. Vse vrednejše predmete in aparate smo iz­ selili. S p o m e n ik N O B stoji le 30 m od mostu. Zaščitili smo ga s starimi avto gumami in lesenimi plohi. S lik a 9 S U k a 10 V o d o m e rn a p o s ta ja je locirana okrog 70 m od mo­ stu. Njo smo prav tako zaščitili z lesenimi plohi in avtogumami. C e s ta rsk e h iše , ki je oddaljena približno 120 m od mostu, vendar za cestnim nasipom in obdana s koša­ tim drevjem, nismo posebej ščitili. S ta n o v a n js k e h iš e v k ro g u z ra d ije m 300 m smo pismeno obvestili z navodili o varnostnih in zaščitnih ukrepih v času miniranja mostu. Varnostni ukrepi so se nanašali predvsem na odpiranje oken in vrat ter umaknitev ljudi v primerna zaklonišča. Pol ure pred nameravano eksplozijo smo z vencem straž pregledali sleherni grm in usmerjali ljudi na varno razdaljo. Pri tem delu so nam nudili delavci postaje LM Žalec izdatno pomoč. Točno ob 10.00 uri smo z električnim strojčkom za vžiganje min aktivirali minsko polje. Odjeknila je močna eksplozija, ki je celotno mostno konstrukcijo spremenila dobesedno v prah. Po eksploziji ni ostalo praktično nobenega betona več. Na mestu, kjer je bil most, je ležala razmetana in ukrivljena armatura. Učinek tega miniranja nam nazorneje predstavijo fotografije, ki so bile posnete pred eksplozijo, v času eksplozije in po eksploziji. Slika l l S lik a 13 UGOTOVITEV Ugotovitve učinka miniranja so nadvse pozitivne. Takšen način dela je smatrati med drugim tudi kot delovno metodo, pri kateri je mogoče hitro in učinko­ vito odstraniti takšne in podobne objekte. *V No, pri tem delu nam pa sreča ni bila povsem naklonjena. Nastale so tudi nekatere manjše poškod­ be, od katerih je predstavljala poškodba koaksialnega telefonskega kabla največjo. Kabel prek Savinje ni bil zaščiten z debelostensko alkatensko cevjo. Slučaj je hotel, da je udaril drobec betona ali jekla v ta kabel in povzročil kratek stik na koaksialnem paru. Poškod­ bo je bilo toliko težje ugotoviti, ker ni bila vidna na izolacijski plasti kabla. Mesto poškodbe so delavci PTT ugotovili šele z meritvami, kar pa je zahtevalo določen čas. Po ugotovitvi mesta kratkega stika je bila napaka hitro odstranjena Vendar pa so bile telefon­ ske zveze po tem kablu pretrgane okrog 7 ur, kolikor časa je zahtevalo delo ekipe PTT. Esplozija je neko­ liko nagnila spomenik NOB. To poškodbo pa smo sami kaj hitro odpravili s tem, da smo ga namestili zopet v prvotno lego. Od 12 žic telefonske napeljave ob mostu je bilo pretrganih 10, razbita dva izolatorja ter poškodovan obrežni »A« drog na levem bregu Savinje. Gostišče »Plavčak« in cestarska hiša nista pretr­ peli niti najmanjše poškodbe. Tudi ostale stanovanjske hiše in drugi objekti razen opisanih so ostali nepo­ škodovani. Razstrelivo je mostno konstrukcijo tako temeljito zdrobilo, da praktično ni ostalo od betona ničesar ter bo odpadel vsakršni odvoz miniranega betona. Slika št. 13 nam prikazuje tok Savinje tik po mi­ niranju in razkaditvi prahu in plinov. Danilo Belšak, dipl. inž. DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MARIBOR VABI NA GRADBENIŠKI PLES KI BO 15. FEBRUARJA 1975 V VSEH PROSTORIH HOTELA RADIN V RADENCIH. POKROVITELJ PLESA JE GIP GRADIS MARIBOR S SVOJIMI TOZD. CENA ARANŽMAJA JE 250 DIN NA OSEBO (VRAČUNANO PRENOČIŠČE). REZERVACIJE SPREJEMA TOV. FERLETIC MAJDA, PROJEKT MARIBOR, TEL.: 26 285, 26 161. 12 . v& M d T E R MEDNARODNI STROKOVNI SEJEM GRADBENIH STROJEV IN STROJEV ZA ZEMELJSKA DELA VERONA, 2. do 9. februarja 1975 Po časovnem redu je to v letu 1975 na svetu prva, in hkrati edina velika medna­ rodna strokovna razstava Evrope na tem področju. Vsa pojasnila nudi: E. A. FIERE Dl VERONA — Poštni predal 525 — I 37100 VERONA (tel. 045/504 022) OGLED RAZSTAVE GRADBENIH STROJEV SAMOTER Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo priredila v dneh 6., 7. in 8. februarja 1975 O GLED RAZSTAVE GRADBENIH STR O JEV SAM OTER V VERONI. Cena potovanja za osebo je 990 din. Prijave sprejema organizator: Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana — Erjavčeva 15, do zasedbe avtobusov. OGLED RAZSTAVE KLIMA — (klima naprav, sanitarij, ogrevalnih naprav) v Frankfurtu Ogled bo prirejen z letalom v dneh 19.—21. marca 1975. Cena potovanja za osebo je 2370 din. Organizator bo spre­ jemal prijave do zasedbe 40 mest v letalu. 1 1. dan: Odhod avtobusa izpred poslovalnice PUTNIKA, Ljubljana, Trg OF 15, ob 8. uri. Prevoz na letališče Brnik. Po opravljenih obmejnih in carinskih formalnostih polet letala ob 9.55 s pristankom v Frankfurtu ob 11.10. Po prihodu prevoz z avtobusom na sejemski prostor, kjer bo ogled do 18.00. Prevoz z avtobusom v hotel, večerja in prenočišče. 2. dan: Po zajtrku prevoz na razstavišče. Ogled sejma ves dan, ob 18. uri prevoz v hotel, večerja in prenočišče. 3. dan: Po zajtrku prosto do 11. ure, ko je predviden pre­ voz na letališče. Polet letala ob 12.35 s pristankom na ljubljanskem letališču ob 13.50 Po opravljenih formal­ nostih prevoz z avtobusom v Ljubljano. Podrobnejše informacije za ogled obeh razstav dobite pri Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije — Ljub­ ljana, Erjavčeva 15 (tel. 23158). enterplast material prihodnosti S3 ENTERPLAST je sodobna, trajna in higienska obloga notranjih in zunanjih zidov, stropov in nadstrešnic v vseh vrstah javnih in stanovanjskih objek­ tov. ENTERPLAST je odporen proti udar­ cem in spremembam temperature, pro­ izvaja pa se v več niansah imitacije lesa in v drugih pastelnih barvah. ENTERPLAST sistem vključuje tudi vezne elemente za izvajanje notranjih in zunanjih vogalov in zaključnih ro­ bov, ki montažo olajšajo, da jo lahko izvede tudi amater. 9S , 60r , » j. n i =d ENOJNI ENTERPLAST — lahek ele­ ment za oblaganje zidov manj promet­ nih prostorov, plafonov, kot tudi fa­ sad, kjer ne obstoji možnost mehanskih poškodb. DVOJNI ENTERPLAST —. zelo čvrst element za oblaganje zidov prometnih prostorov, kjer obstoji možnost mehan­ skih poškodb, kot tudi za oblaganje fa­ sad in nadstrešnic. V kombinaciji z me­ talnimi elementi primeren za izdelavo predelnih sten, garaž in parävanov. C A L E N U C a GALENIKA, OOUR FABRIKA ZA PROIZVODNJU I PRERADU B E O G R A D PLASTIČNIH MASA I GUME — ZEMUN, Senski trg 7 Industrija stavbnega pohištva Ribnica telegram: Inles - Ribnica telex: 3I2G2 • YU • INLES telefon: direktor (061) 87050 h. c. (061) 87-069 . 87-068 . 87-125 okna vrata vezana okna 80/120 100/120 120/120 180/120 PRODAJNA SKLAD40ČA RIBNICA, Partizanska ul. 3, tel. 061-87-212 BEOGRAD, Ul. 29. november 188, tel. 011 -762-910 ČUPRUA, Ul. Cara Lazara 92, tel. 035-80-409 NIŠ, Ul. Mramorska b. b., tel. 018-24-585 JUŠIČI-JURDANI (Reka) telefon (051)72-206 SLAVONSKI BROD, Svačičeva ul. 1. tel. 055-41-026 VINKOVCI, Ul. Moše Pijade 101, tel. 056-22-682 TO-MO-DI TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISLOODPORNO OGNJESTALNO ŠAMOTNO CEVJO ■ Uporabljamo ga pri vseh vrstah kurjave. ■ To je najnovejša konstrukcija dimnika s termičnim efektom segrevanja zgornjega dela dimnika s pomočjo segretih sten in zraka. B S tem je zmanjšana kondenzacija vodnih par dimnih plinov na izhodu dimnika na minimum. ■ Mineralne vrvi na robovih reber cevi nam omo­ gočajo, da se cev dimnika termično giblje po vertikalni in prečni smeri. ■ Enostavnost pri montaži nam TO-MO-DI omogoča, da se gradnje takšnega dimnika lotijo lahko tudi amaterji. ■ Kisloodpornost in ognjevzdržnost šamotnih cevi nam zagotavlja, da v premiru pojava žveplene ali žveplaste kisline dimnik ostane nepoškodovan. ■ Minimalni vlek je s tem, ko je dimnik še dodatno ogrevan po celi višini od lastnih dimnih plinov, popolnoma zagotovljen. ■ Konstrukcijsko vidimo, da so cevi med seboj vezane po celi višini in s tem je zavarovano, da ne more priti zaradi katerihkoli dinamičnih ali termičnih sunkov do negativnega vpliva sekun­ darnega zraka. ■ Po ustreznih tabelah in praktičnih izkušnjah lahko TO-MO-DI uporabljamo kot zbirni dimnik do 12 priključkov na eno tuljavo. N O T R A N J I P R E M E R C E V I 0 K c a j / n V I Š I N A D I M N I K A V m Š T . A R T . 16 6 0 0 0 — 3 0 0 0 0 7 - 1 1 1 21 2 5 0 0 0 — 4 5 0 0 0 11 - 2 0 3 0 0 0 0 - 5 0 0 0 0 2 0 - 3 0 2 0 3 0 0 0 0 — 5 0 0 0 0 7 - 10 2 2 2 4 0 0 0 0 — 6 0 0 0 0 1 0 - 1 2 6 0 0 0 0 — 7 0 0 0 0 12 - 14 7 0 0 0 0 — 8 0 0 0 0 14 - 17 8 0 0 0 0 — 9 0 0 0 0 17 - 21 9 0 0 0 0 — 1 0 0 0 0 0 21 - 2 8 1 0 0 0 0 0 — 1 2 0 0 0 0 2 8 - 4 0 13. Krovna plošča je za širino fasadne opeke širša kot so zunanji bloki 12. Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji šamotni cevi zapremo zračne komore 11. Zunanji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev polagoma skrije tako, da od zunanjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora 8. Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo rebra šamotnih cevi 10. Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika 7. Žične sponke ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo 9. Konzoina plošča je za širino fasadne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju 14. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s šamotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko 6. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika 5. Priključni element za kotel ali peč 4. Odbojni blok Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika 1. Prvi zunanji plašč 2. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča M ONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA, OPEKARSKA 13 TELEFON 22 113, 20641 TELEX 31420 KU KIP 1EK0ČI RAČUN 50103-601-23238 r"Ni a Zidanje z dipester bloki omogoča lahek, hiter in ekonomičen način gradnje zaradi izredno ugodnih specifičnih fizikalnih lastnosti: specifična teža: 647 kg/m:! toplotna izolacija: /. = 0,13 kcal/mh °C je praktično negorljiv. Tovarna penobetona proizvaja: PENOBETON D I P E S T E R Dimenzije: dolžina 49 cm višina 24 cm debelina 5 cm, 6 cm, 7,5 cm, 10 cm, 12 cm, 15 cm, 18 cm, 20 cm, 24 cm in 30 cm Dipester je praktično negorljiv Obdelava in dodelava izredno lahka: dipester lahko žagate, vrtate, brusite. Sodoben transport: nakladanje in razkladanje vam omogoča paletizacija. Dipester je izredno lahek gradbeni material VSE INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO V OBRATU PENOBETONA V VODICAH — Tel. 83 279, 51618 Oblaganje zidov z N O V O L I T ploščami _____ « _ 1 1I 1 i____ ilJn T _____L __ ILJ m 1 ; 46,5 ' ' ' Tcm ,. Polna opeka NF MODULARNI NOVOLIT blok plošča toplotno JI T 60 cm r VOTLA opeka MODULARNI NOVOLIT blok plošča toplotno gramex ljubljana, kurilniška 10 telefon 3 10 14 4 NOVOLIT plošča je lahka gradbena plošča iz lesne volne in cementa. Pod raznimi imeni je poznana že 70 let in je zaradi vse­ stranske uporabnosti in odličnih lastnosti cenjena v gradbeništvu. NOVOLIT plošča ima dobre toplot- no-izolacijske lastnosti ( = 0,07 kcal/mh°C za 5 cm debelo), je lahka ( = 300 do 400kp/m3), je odličen nosilec ometa, ne gori, ne gnije, dobro vpija zvok itd. Od številnih možnosti uporabe vam predstavlja­ mo oblaganje zidov z NOVOLITOM, z namenom izboljšati toplotno izolacij­ sko kvaliteto zidu. Pozidan zid naknadno obložimo z NOVOLIT ploščami. Kot vezivo uporabimo podalj­ šano cementno malto. Vsako ploščo sproti pri­ bijemo še s tremi žeblji s podložko, da se plošča ne bi odmaknNa1, dokler malta ne zatrdi. Plošče postavljamo vodoravno z daljšo stranico, naslednjo vrsto plošč pa postavimo z zamikom, tako da ne nastanejo zvezni vertikal­ ni stiki. Vse stike pred ometava- njem armiramo s protl- korozijsko zaščitno mreži­ co RIFUSI, ki ima 33 prečnih vezi na dolžinski meter. Tako pripravljen zid omečemo z ometi. Točnejša navodila, mre­ žica RIFUSI In NOVOLIT PLOŠČE so na voljo pri: GRAMEX LJUBLJANA POTRESNIKI »CIGON« Že nekaj let uporabljajo projektanti in gradbena podjetja sistem po patentu Lojzeta Čigona, dipl. ing., ki dopušča zidanje tudi visokih objektov na potresnem območju 9. stopnje, pa čeprav je debelina zidu 19 cm. Kot je znano, obdelava zidov ne zahteva nikakršnih opečnih zvez, saj zidamo zidak na zidak in takemu zidanju se v kratkem privadijo tudi nekvalificirani delavci. Avtor je predvidel zidake v obliki črhe H v različnih debe­ linah ter materialih in tako so trenutno v uporabi zidaki iz gline, glinopora in betona. Za zunanje zidove debeline 19 cm so potrebne toplotne obloge kot pri betonskih in tanjših opečnih zidovih, za zidove iz glinopora v debelini 29 cm in uporabo malte prav tako iz glinopora bi bila top­ lotna izolacija zunanjih zidov povsem zadovoljiva. Če take zidove ustrezno armiramo, bi dosegli znatne dopustne obremenitve, kar bi zadoščalo za gradnjo zahtevnih stolp­ nic. Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij s po­ sebnimi zidaki v obliki črke H dopušča gradnje podzemnih in nadzemnih objektov. DOMA IN NA TUJEM Del stanovanjske soseske Nove Dravlje, ki je zgrajena po sistemu »čigon« Pri dosedaj izvršenih objektih, pa čeprav so bile to 14- etažne stolpnice, smo uporabljali za ojačitev praznin med zidaki ie po 2 0 10 do največ 2 0 12 mm. Zidovi, ki so bili obremenjeni z znatnimi horizontalnimi silami in manjšimi vertikalnimi, pa so dobili na konceh zidov ojačitve z nekaj več armature. Uporabnost sistema »čigon» je široka, saj lahko gradimo zidove iz zidakov, pa tudi stropnikov, montažne preklade iz polovičnih zidakov, gradimo oporne zidove, kletne zidove, septičnejame, ograje, vse vrste visokih gradenj .dimnike, saniramo po potresu poškodovane objekte itd. Dosedaj je zgrajenih že več garaž, tudi pod zemljo, stanovanjskih hiš, poslovnih zgradb, industrijskih objektov, šol, bolnic, otro­ ških vrtcev, atrijskih hiš, kombiniranih objektov — celega niza stolpnic z armirano betonskimi zidovi, temeljnimi zi­ dovi in podobno. Debeline zidov so lahko 15, 19 in 29 cm, prav tako tudi stropniki, ki se lahko uporabljajo za montaž­ ne stropove do 10,00 m razpetine. Kot že omenjeno, strop­ nike lahko uporabimo, čeprav so popolnoma izvotljeni, tudi za zidove, če jih med zidanjem obračamo. Nekateri projektanti so predvideli zidove kot vidne s fugiranjem, kar je dalo dober zunanji videz. Stropniki so debeli tudi 8 in 10 cm, kar je uporabno za predelne zidove tudi v mon­ tažni izvedbi z istočasnim vgrajevanjem instalacij. Nekateri gradbinci so uporabili zidake tudi v nearmirani izvedbi s klasičnim zidanjem, to je z zamikanjem zidakov, le na stičnih mestih zidov so predvideli armaturo. Opisani sistem zidanja prodira tudi prek naših meja, celo Japonci zidajo po sistemu »čigon« z uporabo zidakov v obliki črke H, zidajo zidak na zidak k prej postavljeni ver­ tikalni armaturi in zalivajo praznine med zidaki ter sproti polagajo horizontalno armaturo. Tak način armiranja slo- pičev med zidaki dopušča znatne upogibne in tlačne na­ petosti, še prav posebno pa zavarovanje proti strigu, kar je pri gradnji na potresnih območjih največji prispevek. Po nosilnosti se zidovi približujejo armirano betonskim, zahtevajo manj armature, eliminirajo opaže, vendar pa le zahtevajo neko število usposobljenih zidarjev, ki naj vodijo priučene. Ta sistem je dobrodošel predvsem gradbincem, ki niso kupili pomičnih opažev, dobrodošli pa so tudi pro­ jektantom arhitektom, ker ne diktirajo prostorskih rešitev in oblikovanja fasad. Kot že povedano, v prodaji so samo zidaki debeline 19 cm in delno tudi stropniki, proizvodnja ostalih dimenzij in uporabnost pa je odvisna od povpraše­ vanja na tržišču oziroma od pripravljenosti proizvajalcev elementov. STAN D AR D IN V EST Podjetje za organizacijo in graditev investicijskih objektov Ljubljana, Celovška cesta 89 Telefon 57 477 J O T O M [ L JU BL JA NA ) GRADBENO PODJETJE TEHNIKA proizvaja že vrsto let v svojih strojnih obratih Ljubljana, Kajuhova 35 Ljubljana, Vošnjakova 8 TEHNIČNI PODATKI: □ MEHANIČNE LOPATE: MELOP 170 TEHNIČNI PODATKI: Normalni polmer: 25 do 30 m v krogu 360“ Kapaciteta lopate: 170 litrov Povprečna hitrost lopate: 0,73 m/sek Premer vrvi: 7 do 8 mm Vlečna sila vrvi: normalno 300 kg, maksimalno 600 kg Pogonski motor: 2,2kW, 1400 vrt./min; oblika B5 Primarni tok: 380 voltov Sekundami tok: 42 voltov Teža: reduktor z elektromotorjem in bobnom ca. 180kg, okvir in vse drugo ca. 70 kg, skupaj 250 kg. Do sedaj v eksploataciji že 1000 lopat. Daleč najbolj razširjena lopata v Jugoslaviji! □ PREKLADALNE BETONSKE SILOSE 4 m3 IN 6 m’ BS-4 BS-6 Vsebina enega polnjenja Cas dviganja polnega silosa ca. Moč pogonskega motorja hidravlike Moč pogonskega motorja vibratorja Dovoljena hitrost med prevozom Teža kompletnega silosa ca. Celotni volumen silosa Delovni tlak hidravlike 4 m3 60 sek 5,5 kW 0,75 kW 20 km/h 2300 kg 6,45 m3 170 atm. 6 m3 60 sek 7,5 kW 0,75 kW 20 km/h 3540 kg 8,20 m3 200 atm. Do sedaj v eksploataciji približno 250 naših silosov. Naši silosi so brez reklamacij, preizkušeni in zato najbolj razširjeni. C e ž e l i t e s ilo s e b r e z p r o b le m o v , p r i d i t e k n a m ! □ m o t o r n e Šk a r j e t i p a m š 25 ZA BETONSKO JEKLO TEHNIČNI PODATKI: Rezanje jekla — do 0 25 mm Kvaliteta jekla — C 0300 do C 0445 Moč motorja — 1,5 kW Gabaritne mere — 800 X 750 X 520 mm Teža Škarij — 290 kg Za vse prodajne pogoje se obrnite direktno na GP »Tehnika«, tel. 314 929. Te informacije lahko dobite tudi pri trgovskih podjetjih, ki prodajajo gradbeno opremo. s c h i e d e l - Y U - k a m i n montažni d im niki z gibljivo - kislinoodporno - ognjestalno šamotno cevjo PROIZVAJA PGP GRADNJA ŽALEC PGP GRADNJA 63310 Žalec, Aškerčeva 4, tel. (063) 710 740, 710 783 INŽENIRING IN PREDSTAVNIŠTVO 61000 Ljubljana, Herbersteinova 15, tel. (061) 345 248 KOMERCIALA ZA SR HRVATSKO »UDRUŽENI RUDNICI« Poslovno udruženje 41000 Zagreb, Ivekovićeve stube 9, tel. (041) 36 165 PREDSTAVNIŠTVO ZA SR SRBIJO 11030 Beograd, Gruje Miškovića 4, tel. (011) 555 402 PRESEK PRIKLJUČNEGA IN KONČNEGA DELA DIMNIKA SCHIEDEL — YU — KAMIN ima poslovno — tehnično sodelovanje s firmo SCHIEDEL Rund­ kamin, ki ima svoje obrate v večini evropskih držav in dolgoletne izkušnje v reševanju pro­ blemov v odvajanju dimnih plinov. Več priznanih strokovnjakov dela na tem področju, na raz­ polago so jim moderno opremljeni laboratoriji, poleg tega so v tesni povezavi s sorodnimi insti­ tucijami na raznih tehničnih visokih šolah in univerzah. V okviru poslovno — tehničnega sodelovanja je vse to na razpolago našim kupcem. Za vsak vaš problem bomo skušali najti tehnično in ekonomsko najugodnejšo rešitev. Vse probleme iz tega področja, ki jih srečujete pri projektiranju, gradnji ali pri obstoječih obratih zaupajte našemu Inženiring — biroju. sop oradileliI kamnik