Kako nad steklino? (II.)
(nadaljevanje)
Zmotno je mnenje, da so za steklino enako dovzetne vse vrste živali. Najbolj so dovzetne lisice, volkovi in šakali, nekaj manj pa mačke, govedo in glodalci in šele nato sledijo psi, koze ovce in konji. Občutljivost na bolezen je odvisna od večih faktorjev: v prvi vrsti od količine in virulence virusa, ki pride v rano, pa tudi od mesta samega ugriza in starosti živali.
Med mesojeditni živalskimi vrstmi, ki so glavni prena-šalci stekline, se bolezen razvija, kot ugotavljajo, samo tedaj, te je gostota njihove populacije dovolj velika. Za lisice, na primer, so različni raziskovalci ugotovili, da mora biti populacijska gostota najmanj 2 živali na 1000 ha. Rastlinojede živali, tako divje kot domače, pa so za ohranjanje infekcije verige nepomembne, ker je prenaša-
nje virusa med njimi praktično še neznano; ča pa do bolezni pride, se pa seveda tudi pri njih konča s smrtjo.
Nage! prodor bolezni
Strokovnjaki z epizootiološkega vidika razlikujejo dve vtsti stekline: urbano ali pasjo steklino. ki jo prenašajo psi, in steklino divjih živali (imenovano tudi slivatično), ki jo prenašajo lisice, redkeje pa tudi jazbeci in kune.
Po drugi svetovni vojni se je začela slivatična steklina širiti s Poljske proti Zahodu. Preplavila je domala vso srednjo Evropo in do leta 1968 dosegla Francijo in Švico. Bolezen je napredovala tudi od 40 do 100 km na leto, pač odvisno so lisičje populacije.
V Sloveniji pa smo prvo steklo lisico odkrili septembra 1973 in sicer v severovzhodnem delu Prekmu^a, Bolezen se je počasi Sirila tudi proti zahodu in jugu, vendar reke Mure ni prekoračila. Zato pa je bil toliko nevarnejši val stekline, ki je pljusknil k nam iz sosednje Avstrije. Ta je bila v letih 1977 in 1978 močno okužena. Tako se je že januarja 1979 botezen pojavila v Ratečah, že junija istega leta pa na Jesenicah. Skupno je bilo v letu 1980 tako v Sloveniji okuženih že 29 občin. Strokovnjaki so med 3.414 živalmi, kolikor so jih tedaj preiskali, odkrili kar
807 steklih bsic, 24 srn, 12jazbecev, Ikunoin5dihurjev. Od domačih živali pa so ugotovili steklino pri 3 psih, 9 mačkah in 5 govedih.
Na območju naše občine se je steklina pojavila zlasti po letu 1983 in sicer največ okrog Rakitne, Golega, Zapoto-ka, Vnanjih Goric in Goričice. Pred velikim »udarom« v prvih mesecih letošnjega leta, so na obmoiju ljubljan-skih občin lani organizirali kar 12 akcij za preprečevanje in zatiranje stekline, od tega 5 samo v naši občini. Pri tem je bilo pokončanih 53 potepuSkih psov in takšnih psov, ki so prišli v stik s steklo lisico, ter 40 potepuških mačk.
Zal pa še vedno ni urejen odvoz uplenjenih lisic, ki jih sumijo, da imajo steklino. Zagotoviti bi bilo treba ne-škodljivo odstranjevanje in prevoz teh živali v izkoževa-nje, tako kot pač določa zakon. Za to je pristojna veteri-narsko higienska služba, ki pa še vedno ni zadostno opremljena (nima na primer zank in košar za lov v nase-Ijih). Za zdaj je na voljo le strelno orožje. Vendar pa z rešitvijo nikakor niso zadovoljni tudi lovci, češ da naj bi satni dostavljali pokončane sumljive zivali v izkoževanje. Čas je, si najbrž mislijo, da se tudi tu kaj ukrene, saj bo tudi to prispevalo vsaj kanček k nadaljnjemu boju proti
steklini.                   .,              _.      ., „    .   ,,,
Konec.    Pnpravil: Branko Vrhovec