Gospodarski in političen list za KorošK? Slovence. Izhaja vsako drugo soboto v Krau ju (liska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij „Gorenjca“ ; odgovorni urednik Lavoslav MikuS). Velja za celo leto 4 K in se ilačujejo narofninainin-, serati naprej. Vsi ro kopisi pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na r uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vra-fajo. Za oglase se plačuje za enostopno petit vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vfn. Štev. 13. V Celovcu, v soboto, dne 25. junija 1910. Leto III. Borovlje in koroški Slovenci. NapaCno bi sodil kdor bi mislil, da Nemci na Koroškem prodirajo proti Slovencem na ta način samo, da potiskajo narodno mejo čedalje bolj proti jugu. V zadnjem desetletju ostala je na mnogik krajih meja med nemškim in slovenskim ozemljem skoroda popolnoma nepremakojena, zato pa so se Nemci po gotovih črtah tembolj ujedli in zarili v slovensko ozemlje samo. Podklošter na zapadnem, Velikovec Železna Kapla ter Pliberk na v hodnem delu Spodnje Koroške leže na takih črtah. Ti kraji so nekaka vedno bolj utrjujoče se središča, iz ka-ter.h se razširja odpaduištvo in ž njim nemštvo, rekel bi v koncentričnih krogih po okolici. V tem bojnem načrtu pa je najvažnejša črta Celovec-2 bpoIje-Borovlje-Podljubelj; četudi bi namreč Nemci v prihodnosti povsod drugod na Spodnjem Koroškem nazadovali, dosrgli pa do celega svoj namen na vsej tej črti, razdvojili bi koroške Slovence s tem v dve popolnoma ločeni ozemlji, to pa bi pomenilo konec koroških Slovencev; od tega trenutka bi se ne govorilo več o slovenskem ozemlju na Koroškem, ampak o slovenskih jezikovnih otokih, Edinole vpašanje časa pa bi bilo, kdaj da izginejo ti otoki v nemškem morju. Izza tega sledi velikanski pomen trga Borovlje v narodnem boju ua Koroškem. Skratka rečemo: v Borovljah se bo odločila usoda koroških Slovencev; niti petdeset let nam tega trenutka ne bo treba čakati. Cdovec-Podljubelj zaznamujeta črto, koder je slovensko ozemlje itak že najbolj zoženo. Će vpo števamo vpliv, katerega ima Celovec kot glavno mesto Koroške na okolico, dalje dejstvo, da so z malimi izjemami glavne občine ob imenovani črti v nemškutarskih rokah, potem moramo pritrditi, da je sedanji položaj za Nemce ondukaj kaj ugoden. Borovlje same so trg, ki se razprostira v Spodnjem Rožu ob potoku, kateri, prihajajoč s Kara- PODUSTEK. Otmimo narod! Ko slutnje zlč porajajo se v duši, ki jo bodril je žitja sladek sčn, nam sahne up — kot rosa v letni suši, kot bi vihar razsul bil vrt cvetčn. Iz prsi pa vijd se tožni vzdihi, spojeni v tugo so skelečih ran; spomini mračni in usodnotihi kot tabor — od sovražnika obdan. Vse vstaja in cvete — le narod glne pradedov slavnih — narod zdaj tlačan. Li kdaj še zlato solnce mu zasine in zjasni zopet mu obraz teman? Rjä nemo gloje na ostrini jekla ko ji v telo zasaja smrtno kal, tak je sovrag — kjer zibel naša tekla, osvajal kos za kosom rodnih tal. Da tujčeva ni peta te končala, svetinj najdražjih ni še vzel sovrag. S novom tvojim hrabrim gre zahvala: ker zarod tvoj je čil in cel junaki Li križem roke — ko sovrag naš kruti grobove dedov skruni in tepta? Tank, se izliva v Dravo. Domače prebivalstvo je skozinskoz sloveasko ; ljudje govore med seboj slovensko, a so večinoma nemškega duha. V zadnjih letih so nekateri starši vsled delovanja nemškega otroškega vrtca začeli vzgajati svoje otroke tudi že v nemškem jeziku. Uradniki, katerih je v Borovljah zelo mnogo, so vsi Nemci; razun tega se je s pomočjo «Südtnarke» tudi še naselilo v Borovljah nekaj tujih nemških obrtnikov. Borovlje in tudi velik del okolice živi od puškarije in žicarije, prva je izključno v rokah domačinov, večinoma nemšku-tarskih, druga je v čišto nemških rokah. Vendar se mora priznati, da uprava žičarnic ne vpliva na delavce v narodnem oziru, vsaj tako ne, kakor nemškutarski puškarski dobavitelji kakor n. pr. župan Ogris ali Sigot. Nemškutarji so v Borovljah kakor tudi v okolici izvrstno organizirani. Razun podružnic «Schul-vereina», ki ima v Borovljah velik, lep otroški vrtec, in «Sülmarke», ki financira v Borovlje pri-vandrane nemške obrtnike iu nekatere aemškutar-ske puškarske dobavitelje, imajo pevsko društvo «Alpenrose» iu nemški «Turnverein», v katerem sme telovaditi tudi šolska mladina. Predzadnje leto so ustanovili «Lehrliagshort», da bi s pomočjo nji ga pridobili puškarske vajence, katere vabijo tudi v novoustanovljeno delavsko pevsko društvo «Edelweis». Med Slovenci so tekom zadnjega deselleja prejšnjega stoletja ali pomrli ali vse narodno delo opustili oni borovski narodnjaki, ki so bili vzgojeni za časa Janežiča in Einspielerja. Na to je nastopil čas mrtvila; okoli 1. 1900. v celih Borovljih ni bilo niti deset narodnjakov, na katere bi se megel v resnici zanesti. Kajpada ni bilo niti enega društva slovenskega. Toda kmalu je ’prišel čas nekakega preporoda. Idealno navdahnjeni, navdušeni slovenski visokošolci in sicer edino oni so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vkljub velikanskim zaprekam začeli vzbujati tlečo iskrico narodne samozavesti s podrobnim narodnim delom na edino na- V boj za njč, v boj, če še tak ljuti, za pravo naj in sveto stvar velja! Vsi zavihtimo kopja za domove, otmimo slavnih dedov hram prostran; ko zrušimo sovražne te okove, napoči — narodu — vstajenja dani __________Ivan P. Smešnice. Slovenec: Vi Nemci nimate ničesar svojega. Vse ste dragim pokradili. Nemec: Kako to P Slovenec: Se «Wodan», Vaš najvišji bog je le S'o-venec, ker je «vodja» drugih bogov. Nikdar v zadregi. Star lovec lovcu novincu: «Prej si vedno trdil, da ti puška ne cese prav, a sedaj, ko imaš novo, pa zopet nič ne zadeneš!» Novinec: «I kajl Zjaj pa zajci ne tekö pravi» Kdaj je videl zajca. Lovec: «Ali nisi videl zajca teči tu čez cesto P» Pastir: «Pač, videl sem ga!» Lovec: «KdajP» Pastir: «Kaki dve leti bo tega!» Dober brodnik. Brodnik reče gospodu in gospe, ki se želita prepeljati čez Dravo: «Moj fant vas prepelje!» rodni podlagi in danes lahko n četno, da so dosegli naravnost presenetljive uspehe. Začetek je bil ustanovitev delavskega tamburaškoga društva «Strel» 1. 1905. Tedaj ni bilo mogoče v celi borovski občini dobiti gostilne, kjer bi se mogel vršiti ustanovni zbor ter se je moral ta sklicati in vršiti v sosednji slovenski občini Glinje. Dve leti pozneje I. 1907. se je ustanovila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Borovlje iu okolico. U stanov ni občni zbor se je vršil ob velikanski udeležbi ljudstva, toda ne več v sosednji občini ampak v borovski sami. Leto nato 1. 1908. se je ustanovila v Borovljah slovenska «Hranilnica in posojilnica», katera pod vodstvom slovenskega puškarskega dobavitelja g. L. Borovnika izvrstno deluje. Preteklo leto pa smo ustanovili v gostilni g. P. Mišica v Borovljah telovadno društvo «Sokol», kot tako prvo na Koroškom, naš ponos in naša dika. To društvo šteje zdaj nad 60 članov ter je središče vsega narodnega, društvenega in družabnega življenja na le v Borovljah, ampak sploh v Celem Spodnjem Rožu. «Borovski Sokol» ima v sredi Borovelj v hiši slovenske «Hranilnice in posojilnice v Glinjah» svojo prostorno društveno sobo, kjer imata Sokolov pevski odsek iu tamburaško društvo «Strel» svoje vaje. Telovadnico pa ima «Sokol» v sosednji občini na Trati, krasno poslopje, ki je stalo rad 30.000 K. To poslopje je dala «Hraoilaiea iu posojuica v Glinjah» borovskemu «Sokolu» brezplačno na razpolago. Ker pa je uro hoda od Borovelj oddaljeno, je umljivo, da se bo morala sezidati telovadnica v Borovljah, ua kar opozarjamo slovensko javnost že zdaj s trdnim upanjem, da bodo blagi slovenski narodni dobrotniki vkljub velikemu narodnemu davku še priskočili na pomoč prvemu Sokolu na Koroškem. Govorili smo o presenetjivih uspehih. Zares presenetljivo je, ako so se v najzagrizenejšem nem-škutarskem trgu na Koroškem, v trgu, v katerem 1. 1900. ni bilo niti deset zanesljivih narodnjakov, Gospa: «Ta-le fintek? Saj še menda nima niti deset let, voda pa je tu zelo deroča! Kaj, če bi se čolu prevrnil?» Brodnik: «Oj, fant zna plavati!» • Velika predrznost. Trgovec pripoveduje prijatelju o nekem sleparju ter pravi naposled: «Tako sem ga vrgel po stopnicah, da si je kar vrat zlomil. Potem pa gre ta potepuh in me zatoži sodišču!» Strup za podgane. Deček pride v prodajalnico ter zahteva strupa za podgane. «Za koliko?» vpraša ga trgovec. «Gospod, natanko tega ne vem, pa kakih Irideset jih je že!» odgovori deček prostodušno. Poraba zacherlina. V prodajalnico stopi kmetica ter kupi steklenico zacherlina, o katerem je že toliko slišala in čitala, da pomori muke, ščurke, bolhe i. L d. Predao odide, vpraša trgovca, kako se uporabi, da prežene bolhe. Trgovec ji odgovori: «Vidite, mamka, to je Čisto lahko. Treba je le bolho ujeti, odpreti ji gobček ter ji natrositi malo tega praška vanj; ptćcej pogine 1» Ne zaupa. Gizdalin: «Gospod doktori Poslal sem sicer po vas. odkrito vara pa povem, da nič ne zaupam sedanjemu zdravilstvu 1» mogla ustanoviti tekom petih let štiri društva, katera vsa živijo krepko in čilo društveno življenje in ako smo se mogli na tej podlagi letos udeležiti občinskih volitev, ne da zmagamo, pač pa da s številkami pokažemo, koliko nas je. Pri teh občinskih volitvah namreč so dobili naši in socialno-demokratični kandidatje, s katerimi smo bili zvezani, okoli 130 glasov, nemškutarski pa približno sto glasov, več. To je tolik uspeh, da lahko rečemo: še enkrat si naj pridobe nemškutarji tako zmago in premagani so. Vočigled tem razmeram in glede na našo trditev, da se bo usoda koroških Slovencev določila ob bojni črti Gelovec-Podljubelj in sicer baš v Borovljah, bo kajpada vsak vprašal: jeli upanje, da se obdrže Slovenci v Borovljah. Odločen, premišljen in utemeljen je naš odgovor: «Da»! Narodni boj se je še povsod izvojeval v obliki gospodarskega boja. Tako bo tudi v Borovljah. Razen že imenovanega in drugih nekaterih manjših puškarskih dobaviteljev slovenskih je glavna slovenska tvrdka za izdelovanje pušk y Borovljah delniška družba «Peter Wernig». Ako bo še ta tvrdka — in to je pogoj za naš «Da» — razvila s pomočjo slovanskega kapitala v mogočno podjetje, prido-bivii si vse slovanske, tako avstrijske kakor inozemske trge, potem se Slovenci v Borovljah ne bodo le obdržali, ampak s pomočjo vedno bolj za-vedujočo se okolico prišli enkrat do zmage. Ta zmaga pa bo zmaga koroških Slovencev v narodnem boju, obstoječa v tem, da se obdrže. To je veliki pomen Borovelj za koroške Slovence; radi tega pa je tudi sveta dolžnost vsakega Slovenca, da po možnosti podpira bodisi duševno, moralno ali gmotno — in to ne v zadnji vrsti — podrobno narodno delo v Borovljah, zlasti boroveljskega Sokola. O razmerah v ljudskem šolstvu na Koroškem in Sp. Štajerskem. It interpelacije poslancev g. Robleka in tovarišev na naui nega ministra. da roma se dotični občini ukaže priznati to šolo kot javno šolo. Kakor gobe po dežju rasejo nemške šole na Spodnjem Štajerskem. Kako se ustanavljajo, ve vsak človek pti nas. Bodisi, da okrajni glavar ali njegov namestnik pokliče starše in jim prigovarja in toplo priporoča nemški pouk, ali pa da se od drugih strani, posebno tam, kjer so tovarne, od strani delodajalcev, z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi pritiska na ljudi, da se morajo oglašati za nemško šolo; zahtevi po nemški šoli se kmalu ustreže in šola je zagotovljena. Tako se je ustanovila cela vrsta nemških šol v mariborskem okraju, dalje na Slatini, v Vitanju, v Šoštanju. Deželna šolska oblast ve dobro, da so skoraj vsi starši in otroci slovenske narodnosti; če se oglašajo za nemško šolo, so preslepljeni ali storijo to v svoji nevednosti, ker želijo le, da se naj nemščina poučuje in zamenjajo pomen učnega jezika in predmeta, a vendar se ustanavljajo take šole na Koroškem in Spodnjem Štajerskem kar po vrsti. Nasprotno pa, kadar prosi kaka občina za izpremembo učnega jezika na svoji ioli, ali pa sploh, kadar zahteva slovenska občina ali slovenski kraji Šolski svet nekaj, kar popolnoma ne ugaja nemäki stranki, tam deželni Šolski svet ne pozna svoje dolžnosti, tam kratkomalo noče ničesar ukreniti in dotične prošnje leže tedne in lela nerešene. Krajni Šolski svet in občina Ptujska gora sta že pred meseci zahtevala od okrajnega Šolskega sveta v Ptuja, da se naj učni jezik na tamoSnji Soli preustvoji na ta način, da bode slovenščina učni jezik, nemščina pa samo učni predmet. Stvar sploh Se ni prišla na razgovor, Se manje se nadejamo, da prićapljajo kmalu tudi ti obotav-Ijsči, bomo koucem tega meseca imeli vkup blizu 86.000 članov. Pa tudi brez njih smo letos že prekoračili dosedanje najvišje število članov. Novih dosmrtnih članov je prirastlo 86, proti lanskemu številu jih je torej letos za 70 več. Na novo vpisalo se je 6411 članov. Kdor se do konca rožnika ne oglasi, ne more zahtevati od nas vseh letošnjih knjig. Dopisi. Borovlje. V nedeljo, dne 19. junija se je nadaljeval letni občni zbor konsumnega društva. Vršila se je volitev odbora, kjer so Slovenci, združeni s socialnimi demokrati na celi črti sijajno zmsgsli, nemškutarji propadli. Nazdar napredku 1 — Prihodnjič natančneje. Sele. Z velikim veseljem poročamo danes lahko javnosti, da je boj za sevski občinski zastop končan s slovensko zmago. Narodna zvestoba, značajnost in poštenost so vendarle zmagale nad onimi odpadniki, ki so za skledo leče borovskih nemčurjev postali «tajčgesindete Slovena». Ko se je izvedelo, da je izvoljen za župana trden in zanesljiv naroden Slovenec, tedaj je zavladalo nepopisno navdušenje med nami in razobesili smo raz naSib bis trobojnice, ki so naznanjale, da ostanejo Sele tudi zanaprej narodna občina vkljub velikanskem pritisku od strani «forStarjev» in vkljub velikemu trudu in judeževim groSom boroveljskih sid-markovskih hlapcev. Živio! Sele. Zadnji «Mir» piše, kakor da bi «Ko-roščanci» voliti z nemškutarji. To je nesramna laž, katera se za nobenega človeka ne spodobi, najmanj pa za duhovnika, ki urejuje «Mir». Naj pride ta prismoda le vprašat našega župnika in ta mu bo povedal, kdo je kriv našemu nazadovanju. Borovlje. Naš občinski zastop je konstitniran. Za župana je izvoljen 1. Ogris. V občinskem odboru sedi komaj polovica domačinov, ki so vsi slovenskih staršev sinovi, a nemško nacionalni, torej nemškutarji; vsi drugi so privandraniNemci, ki so prišli s trebuhom za kruhom k nam, tukaj pa se pa se je rešila, ker se deželne oblasti takih prošenj I mastijo, da ”je"veseije. Zupan Ogris, ki Je tudi'slo'- Na Koroškem divja tolika narodna strast sploh ne velja več nobeno vzgojno načelo. Kakor znano, je jako malo slovenščine zmožnih učiteljev na Koroškem, ki bi bili zmožni, poučevati v slovenskem jeziku. V očeh koroških mogotcev, od deželnega namestnika dol do zadnjega biriča je sramota biti Slovenec in čutiti s svojim priznati, da je kdo Slovenec. Zatreti se mora že v kali vsak poizkus, da bi se s časom vendar odgojilo slovensko učiteljstvo. Koroški deželni predsednia kot načelnik deželnega šolskega sveta si je izmislil sredstvo, da prestavlja slovenske učitelje v popolnoma nemške kraje, popolnoma nemške učitelje pa na slovenske šole. Na ta način se naj doseže, da se sploh ne bi nihče več upal oglasiti kot slovenski učitelj ter priznati, da je Slovenec, ker noče priti v popolnoma tuje kraje med tuje ljudi, nasprotno, postane rajši narodni odpadnik. Predsednik je to naravnost priznal in tako utemeljil, da naj se slovenski učitelji v nemških krajih privadijo še bolj nemščine, nemški učitelji pa se naj od slovenske dece naučijo slovensko. Lepo vzgojno načelo! Kolikokrat se zgražajo nemški časopisi nad razmerami v drugih državah, ki so baje na veliko nižji kulturni stopinji, vendar gotovo ne morejo biti razmere nikjer slabše, kakor na Koroškem in Spod. .Štajerskem, ker v onih državah se vendar pusti vsakemu narodu vsaj ta pravica, da se more sam izobraževati v svojem jeziku. V tem oziru je gotovo Avstrija za vsako drugo državo; žalostnejših razmer se ne najde nikjer. Deželni šolski svet smatra za važno svojo nalogo, da Nemcem, kjerkoli to zahtevajo, takoj ustreže. Kakor hitro Nemci zahtevajo nemško šolo, se vrše vse poizvedbe s čudovito naglostjo kar čez noč. Od nemškega Schulvereina poprej ustanovljene nemške Šole ta nekoliko let vzdržuje sam, potem pa preidejo v občinsko oskrbo, ozi- najbolj bojijo. Krajni šolski svet in občina okolica celjska sta že pred 10 leti kupila stavbišče za novo šolsko poslopje; že pred 20 leti jima je bilo zažugano, da se mora staviti nova, ker staro šolsko poslopje nikakor ne ustreza zakonitim pogojem. Deželni šolski svet, ki je poprej tako strogo ukazal, da se v starem poslopju ne bode smelo več poučevati, noče sedaj novega stavbišča potrditi in sploh v tej zadevi razsoditi, akoprav je veliko otrok, posebno deklet, brez potrebnega šolskega pouka in dasiravno je deželnemu šol-narodom, sploh skemu svetu dobro znano, da trpi v starem poslopju šolski pouk, zdravje učiteljev in učencev. Ako bi se šlo za kako nemško šolo, bi deželni šolski svet že zdavnaj bil svojo sodbo iz rekel. To so neznosne razmere, nevredne kulturne države. vanskih staršev sin, je slovesno obljubil, da bo varoval «nemški karakter Borovelj». To je tako smešno, da bolj ne mora biti; torej slovemkih starišev sin mora varovati «nemški karakter Borovelj»! Sicer pa povemo županu Ogrisu, naj le varuje nemški karakter Borovelj; s takim vspehom bo on to storil, pokazali mu bodemo v treh letih pri občinskih volitvah. Borovlje. Nemški listi čisto nič ne morejo zatajiti velikanske jeze, katera se jih je polastila, ker so se Slovenci in socialni demokratje ikupoo udeleželi občinskih volitev proti nemškutarjem. V svoji onemogli jezi očitajo socialnim demokratom, ki ■o večinoma Slovenci, da so se zvezali s klerikalnimi Slovenci. To je podla in kosmata laž, da bi jo še tako zabit človek lahko «všvatal». V Borovljah skoraj sploh ni klerikalnih Slovencev, pač pa so narodno-napredni Slovenci. Med slovenskimi kandidati ni bilo nobenega «črnega», pač pa so bili nemški in nemškutarski kandidati pristaši nemških protestantovskih pastorjev torej «evangelisch-klerikal». Dalje čvekajo dopisunčki nemških listov, da TUN N b. deželni «olN »ve, storil »voj» | g ‘jSaft dolžnost, namesto da razpošilja brezmiselne in ■ ........................................... nezakonite okrožnice, namesto da skrbi edinole za prospeh nemških šol in za delokrog nepotrebnega šolskega nadzornika. Deželni šolski svet svoje naloge ne pojmi, on ni učna oblast, marveč politična oblast, sredstvo edino vladajoče nemške stranke. Družba sv Mohorja. Do dne 16. rožaika 1910 je štela Družba sv. nadškofija goriSka . . Škofija krška .... > lavantinska . . » ljubljanska . . » tržaško-koprska . » poreSka . . • » krSka .... » senjska . . . > dalmatinska . . nadškofija zagrebška Škofi a djakovska . . bosenske Škofije . . ■ škofije somboteljske in og Škofija sekovska . . • nadškofija videmska . po ram'h krajih Avstrije l o ostali Evropi . . . v Ameriki............... v Afriki ............... v Aziji . • , • • • dosmrtnih. 169 l.tniti, 9971 vkup 10130 članov. 196 6176 6371 » 476 26226 26699 P 792 82036 82828 > 78 4613 4589 » 9 166 176 P _ 70 70 P 8 168 166 P 8 61 64 P 23 422 445 P — 62 62 P 8 164 162 P ke 2 37 181 183 P 404 441 P 12 826 887 P 16 136 162 P 2 168 160 P 24 2394 2418 P 9 168 167 P Vkup je torej 18&2 83764 85616 članov. V tem številu pa le niso vse župnije, kajti do danes le uismo dočakali članov is treh koroških župnij, iz ene kranjske in ene štajerske župnije, katerih skupno število je znašalo lani nad 250. Ker Ali niso oni vsi zatajili svoj' rod, ker se izdajajo za Nemce, kar pa niso in naj se postavijo stokrat na glavo. Nemški socialni demokrat Neutzler čisto nič ni zatajil svojega nemškega rodu, niti svojega naprednega mišljenja, ako se je zvezal s tistimi naprednimi Slovenci, ki hočejo, da naj je Nemec Nemec in Slovenec Slovenec. Naši nemškutarski mazači, ki so radi nepričakovanega vspeha Slovencev prišli skoraj ob vso pamet, napadajo tudi g. L in mu dajejo lepo ime «kameleon». Q. I. nikdar ni bil pristaš Slovencev, pač pa je bil nasprotnik borovske nemčurske klike, ker je že davno sprevidel nje umazane namene. In tega mnenja je tudi še danes Honzič, ki pa je bU svoje življenje hud nasprotnik nemlkutarije, zdaj pa je postal sam nemškutar; ali ni potem po nemčurski logiki v resnici kameleon P In doktor Maurer P inKozajma-nov študent P in kofesidar, ki je svoj Čas hodil k slovenskemu grofu slovenske pesmi pet P Ja ja, le pocukajte se za nos, vi nemčurski študirani in neltadirani kameljoni; vse napake in slabosti, katere vidite in grajate brez vzroka na drugih, imate sami, pa se vendar ne poboljšate, ker ste v resnici — kameljoni. Trata pri Olinjah. Veselica, Iti se je vršila dne 12. junija v novi dvorani pri Cingelcu, je krasno uspela. Vsled krasnega vremena se je nabralo ljudstva, da je bil zadnji kotiček zaseden. Toliko ljudi je malokdaj videti na kaki veselici. Pred igro je pozdravil pravnik Čemer zbrano občinstvo ter izrazil željo, da bi tudi v resnem trenutku, ko pojde za naše narodne pravice, dvorana ne bila manj polna kot na dan veselice. Razložil je tudi krasno slikan zastor ter pomen igre, nakar se slednja prične. Priznati se mora, da so igralci naravnost izborno igrali, a tudi tamburaški odsek je bil na svojem mestu. Nazdar krepko razvijajočemu se «Sokolu»! ? vratu i. I d., o njegovem EUio trg it. 867 (Hrvsiko). Spodnji Dravograd. Neki nemški učitelj tu* kajšnje šole se je nedavno hvalil, kako daleč pride človek z nemško «špraho». O, gospod učitelj, Vi še do Ojstrice niste prišli, čeravno znate dobro nemško! Žvabek. Minulo nedeljo je imelo tukajšne čebelarsko društvo svoj shod, na katerem je govoril potovalni učitelj gosp. Martinjak. V strogo stvarnem govoru je podal s poljudnimi besedami jasno sliko, kako se naj gojijo bučele sedaj v poletju. Govoril je o rojenju bučel, o opravljanju rojev, o špekulativnem pitanju, o panjih s premakljivim za-tvorjem ter tudi povedal mnogo zanimivega o prodaji strdi in ljudstva. Mnogobrojno število udeležencev je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika. Po govoru se je razvila prav živahna debata, v kateri je g. govornik zopet pokazal svojo zmožnost s praktičnimi nasveti. Tem potom se mu torej zahvaljujemo za navodila, katerih smo bili deležni, ter želimo, da bi nas spet prav kmalu posetil. Iz Vogrč na Koroškem. (Prošnja.) Naša mala župnija Vogrče ni posebno znana. Le oni, ki lista po koledarskem imeniku Družbe sv. Mohorja, lahko opazi, da Vogrčani glede napredka niso zadnji. V ta namen, da bi pospeševali napredek med nami, smo pred leti zasnovali in ustanovili tudi izobraževalno društvo, na katero se še ni, pa se tudi ne sme pozabiti. Na zemlji prav tik Drave živimo, obmejni Slovenci smol Da se to društvo ne razvija tako, kakor bi bilo želeti in sili potreba, le predobro vemol Veseli Korošci smo, treba nam poleg čitanja tudi poštene zabave. Priredili smo že marsikaj, toda malo dovršenega ; manjka nam priprav, manjka naprav, ubožno ljudstvo smo. — Po prijatelju društva je v delu prmerna soba, četudi ne društvena last, vendar s polnim zagotovilom, da se bo smelo tam po potrebi vsak čas kaj prirediti in naužiti se vesele zabave. Prazna soba pa še ni vse, treba je odra, treba knjig za učenje raznih iger, obleke in drugih potrebnih priprav. Tega pa po lastnih močeh nikakor ne zmoremo. Zato se obračamo s prošnjo do slavnega občinstva in naših, gmotno dobro podprtih bratskih društev, osobito na Kranjskem, da blagovolijo po moči podpirati naš vsestransko potrebni naobraževalni namen! — Darove: denar, knjige in drugo, kar kdo zmore, hvaležno sprejema »Izobraževalno društvo“ (predsednik Štefan Breznik) v Vogrčah, pošta Pliberk, Spodnje Koroško. — Bratje Slovenci 1 Ozirajte se na nas, podpirajte naše, obenem tudi svoje delol K. Koroški Slovenci 1 Hajd dne ::: 3. julija v Ljubljano! ::: Tam se vrši 25 letnica naše prekoristne šolske družbe sv. CIRILA IN METODA ki je že toliko dobrega storila za nas koroške Slovence. Zvečfer bo ondi tudi velikanska veselica pri kateri sodelujejo tudi koroške Slovenke. Torej vsak, kdor more, naj pohiti ta dan v Ljubljano I Narodne zadeve. »Miru“ v odgovor. V zadnjem »Korošcu* smo nakratko poročali o občinskih volitvah v Selah, katere so izpadle za nas Slovence tako neugodno, da bi bila prišla kmalu občina, v katere občinskem odboru so sedeli prej sami narodnjaki, v nemčurske roke. Med drugim smo zapisali tudi tele besede: »Kakor je stvar (Lid občinskih volitev v Selah) za naše koroške voditelje grenka, tako žalostna je za slovensko stvar in vsakemu narodnjaku da misliti.* Zdaj ti pa pride celovški »Mir* ter trdi z ozirom na naše poročilo dobesedno sledeče: »Zadnji »Korošec* se veseli, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Selah nemškutarji zelo napredovali. Najljubše bi mu menda bilo, da bi bila občina sploh prešla v nemškutarske roke i. t d.‘ Iz tega vsakdo lahko razvidi, koliko čuta za resnico in poštenost da je še v uredništvu »Mira*. Sicer pa tukaj javno izjavimo, da se je zlagal tisti, ki je napisal navedene besed za »Mir*. Ali laž ril greh? Kaj pravite ,Vi k temu, g. duhovnik Smodej, ki ste pravi urednik »Mirov* ? — Dalje trdi »Mir*, da so — in to naj bi bil priznal naš list — v Selah volili z nemškutarijo. Poživljamo »Mir*, naj nam imenuje le enega samega pristaša »Korošca* v Selah, ki je volil z nemškutarji, sicer ga imenujemo nesramnega lažnika. Zglasnlce, glasovnice In vabila za jubilejno skupščino so razposlane vsem p. n. zastopnikom in pokroviteljem, katerih naslovi so družbeni pisarni znani. Ce kak oporavičenec teh tiskovin ni prejel, naj se ne huduje, pride naj le ob priliki skupčine v pisarno družbe sv. Cirila in Metoda, ker se mu bo radevolje postreglo. Nekaterim zastopnikom se omenjene tiskovine radi pomanjkanja naslovov niso mogle dostaviti. Družba sv. Cirila In Metoda opozarja vse one, ki se želijo udeležiti obrambnega tečaja, naj se prej ko mogoče priglase. Tečaj se vrši, kakor že znano, po paragrafu 2., zato naj se vsak prijavi pravočasno, da se mu more poslati izkaznica. Tečaj bo velike važnosti za nadalnje obrambno delo. Prvotno se je sklenilo, da se vrši tečaj 1. in 2. malega srpana, radi nedostajanja časa, pa se omeji tečaj na en dan, namreč na 2. malega srpanja. Koroška podružnica Slovenskega planinskega društva prosi, da naj se vsi njej namenjeni dopisi pošiljajo na naslov tajnika in podnačelnika, Albina Novaka, trgovca v Sinčiveii (Koroško). Združena Slovenija se nam pokaže na veliki Ciril-Metodovi jubilejni veselici v Tivolskem gozdu. Tam se bodo spoznali in spoprijateljevali Primorci, Korošci, Štajerci in Kranjci. Za potrjevanje pobratmdev bodo skrbeli šotori. Lepe Primorske, Korošice, Štajerke, Dolenjke in Gorenjke v narodnih nošah so izvzete, ker bodo imele polne roke dela. Za prijazen naimehljaj pa si bodo že vzele časa. Kdor ne pride na jubilejno slavnost, ne bo mogel reči, da je videl največjo slovensko veselico tekočega stoletja, pa naj živi preko leta 1999. Višja obrtna šola v Celovcu. Vlada hoče celovško strojno in obrtno strokovno šolo izpopolniti v višjo mehanično-lehniško obrtno šolo. Seveda se pri tem ne bo vlada prav nič ozirala na potrebe slovenskega prebivalstva na Koroškem. Dobro bi pa vendarle bilo, spomniti ob tej priliki našo pristransko vlado na to, da bivajo na Koroškem tudi Slovenci, ki bi tudi radi obiskovali obrtno šolo ter se izobraževali za dobre obrtnike — seveda s slovenskim poukom. Za veliko Ciril in Metodovo veselico dne 3. julija v Ljubljani se kaže hvalevredno tekmovanje med podružnicami, pa tudi med mnogobrojnimi prijateljicami družbe. Za sodelovanje se je prijavilo že toliko skupin, da je ves veselični prostor oddan šotorom. Veselični odsek prosi torej vse podružnice in prijateljice, ki bi rade imele lastne šotore, naj mesto stroškov za šotore nabirajo v svojem okraju darove ter prinesejo seboj jubilejni dar družbi. Vse cenjene dame, ki imajo blago voljo za sodelovanje, se pri prihodu v Ljubljaao pridete obstoječim šotorom, kamor same žele. Ooleka poljubna, izpre-hodna. Narodne noše dobro do$lei Vse prijateljice in vsi prijatelji družbe pa so naprošeni, naj agitirajo v svojih okrajih za čim večjo udeležbo.' Dne 3. julija je narodni praznik vseh Slovencev, skrbimo, da nastopimo v imponujočem številu 1 Naša narodna čast zahtava, da proslavimo 25 letnico vseslovanske obrambne družbe sv. Cirila in Metoda z združenimi močmi. Dne 3. julija se zbere v Ljubljani vsa Slovenija, namreč vse, kar med nami res narodno Čuti. Slovenke in Slovenci 1 Pripravljajte se širom domovine na to priznavanje. Darujte en dan na oltar domovine! Saj pa dobite tudi vsestransko odškodnino za težave in stroške potovanja. Tako veličastne veselice še nikoli ni bilo nikjer na Slovenskem. Vse blage narodne dame v Ljubljani, po celi Kranjski in po vseh slovanskih deželah, posebno v Trstu, Gorici, Celju, i. t. d. se trudijo za sijajno proslavo tega dne. Slovenke, ve glavna opora naše ljubljene družbe, delajte posebno v področju podružnic za impozatno udeležbo 1 Skrbite pa tudi za jubilejna darila, da se ta dan postavimo pred domačimi in tujimi nasprotniki. Svetovna politika. Ii državnega ibora. Včetrkovi seji je bil odklonjen predlog češkega agrarca Stanjeka, naj država dovoli češkim šolam društva »Komenshy* 20.000K podpore z 208 proti 204 glasovom.MedČehi vlada veliko ogorčenje nad slovanskimi poslanci, ker niso prišii k glasovanju. V aocialno-političnem odseka ie je v četrtek razpravljalo o zakonu pro ti pijančevanju. Nemiko-nacionainemu poalancu Stölzlu se je pa zdelo umestno, nastopiti proti zakonu z obstruk- cijo, ker je menda po njegovem mnenju pijanča vanje nemške-nacionalen privileg. Slovensko vienčilliče. Dunaj, 22. junija. V četrtek se je Bienerth pogajal z jugoslovanskimi poslanci radi italijanskega in slovenskega vseučilišča. «Slovanski Enoti» so Jugoslovani naznanili sledeče zahteve: 1. Izpiti na zagrebškem vseučilišču naj bodo veljavni tudi za avstrijske dežele. 2. Dokler se ne ustanovi slov. vseučilišče v Ljubljani, naj se ustanove stolice za slovenske docente na vseučiliščih v Pragi ali Krakovu. 3. Vlada naj poda obvezno izjavo, kdaj se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. V irbiki iknpitlnl je predsednik naznanil, da je ministrstvo demisioniralo in da po parlamentarnih načelih skupština ne more delati, dokler se ne reši kriza. Prihodnja seja se bo naznanila. Dogodki v Albaniji. Solun, 20. junija. Dvanajst bataljonov pod Osman pašo in petnajst bataljonov pod Ševket pašo je zadelo v okrajih Malisija in Hasi na odpor Arnautov. Vojaki so pregnali vstaše in so začeli razorože-vati prebivalstvo. Na turški strani sta padla dva lajtnanta in 16 mož. Triito bil zgorelo. M o 1 u i e v (Rusija), 20. junija. Včaraj je v mestu nastal požar, ki je upepelil 300 hiš. Davi je še gorelo. Kračaaike bomatije. V diplomatičnih krogih se govori, da je največja nevarnost radi Krete že minula. Obravnave o tem vprašanju se bodo vršile v Londonu na podlagi protokola, ki ga bo predlagal angleški državni tajnik Grey. Angleži in Tarölja. Pišoč o nekem govoru angleškega državnega tajnika Greya pravi «Sabah», da je usoda Egipta združena z usodo Turčije. Turki da polagajo veliko važnost na razvoj dobrih odnošajev z Anglijo, te so odvisne od tega, da se doseže sporazum o vseh težkih vprašanjih sedanjega časa. V irancoikem parlamenta je poslanecBuis-s on zahteval zakone za varstvo posvetne šole. Varuje pa naj se prepričanje in vest staršev. Tajnika žvicarikoga poslanstva Wegeierja v Parizu je neki Antonowiöz, baje bivši inženir iz Galicije, napadel s samokresom na ulici iu ga lahko poškodoval. Portugalsko ministrstvu je podalo demisijo. T Maroka je 400 Mavrov napadlo francosko vojno stražo pri Beni Grassen. Izgube so ua obeh straneh znatne. Nemiri na Kitajskem. Novi J or k, 22. junija. Iz Pekinga se poroča, da je dal podkralj Hupet Hunan zapreti štiri višje častnike, češ, da se udeležujejo revolucionarnega gibanja. Položaj v Hunanu se je še vsled tega poslabšal, ker so velike povodnji provzročile ogromno škodo in tudi smrt mnogih ljudi. Gospodarska vprašanja. Alt se sme pokladati živini novo seno ? Novo seno, ki se še ni spotilo ali v kupu po-vrelo, je težko prebavljivo, ker kvari prebavo, povzroča drisko, klanje i. t. d. Vsako novo seno se mora najpoprej spotiti v kupu in to traja kake 4 tedne; šele potem se sme polagati konjem v večji množini. Posebno pri senu, ki se poklada konjem, čeprav je isto staro, naj bo živinorejec vedno previden. Pa tudi poglavljeno in prašno ali drugače pokvarjeno seno naj se konjem nikoli ne poklada, kajti tako seno jim več škoduje kot pa koristi. Za konje je najboljše takšno seno, ki je rastlo na dobro oskrbovanih travnikih. Znano je tudi, da se konji, katerim se poklada preveč sena, radi potijo, pa tudi preveč trebušati postanejo. Srednje težkim konjem naj se ne poklada na dan več kakor 5—7 kg sena in ne nad 1 in pol do 2 kg rezanice. Gnojite ajdi! Malo je kmetovalcev, ki bi mislili nato, da je tudi ajdi treba gnojiti. Mislijo si pač, ajda je postranski pridelek in se seje le zato, da ne ostane njiva prazna. To mnenje pa je, žal, napačno. Tudi ajda potrebuje gnoja, katerega pa ji. najlažje dodamo v obliki umetnih gnojil, superfosfata. S hlevskim gnojem se ajdi le malo pomaga, to posebno takrat če se ji gnoji tikoma pred setvijo, ker se gnoj tako hitro ne razkroji. Najboljše je tedaj, da se ji pognoji z rudninskim superfosfatom, katerega se rabi 25—30 kg na mernik posetve. To gnojilo je raztrositi tik pred setvijo (ne poprej) ter se potem podvleče. To gnojilo se dobi v Ljubljani pri kmet. družbi ali pa pri Agro-Merkur. Samoob-sebi je umevno, da se mora gnojilo takoj naročiti, ker se poznejšim naročilom težko pravočasno ustreže. Letošnja koinja obeta posebno bogat pridelek, kakršnega že ni bilo celo dolgo vrsto let. Ugodne vremenske razmere letošnje pomladi so prav blagodejno vplivale na razvoj in rast trave. Tudi detelja je nenavadno dobro vspela. Ponekod so že pričeli s košnjo in so z uspehom zelo zadovoljni; da bi se le vreme nekoliko ustanovilo in omogočilo spravljanje sena. Kako dobimo konja iz hleva, če ta gori. Znano je, da noče iti konj iz hleva, če istr gon. Najboljše sredstvo, da gre prav rad iz hleva je, da ie vrže konju komat na vrat, kakor bi ga hotel vpreči. Konj ai misli, da bo vprežen in gre rad iz ognja. Homli založit li toc 1>. Pr topla i Kranja. Junijski najnovejši in zelo praktični ^ Poletni vozni red ^ veljaven od 1. junija do 1. oktobra s Ro lectarjem asa 1.1910. Cena 10 vin., vezan pa 20 vin. V tisku so in izidejo v kratkem kratkočasnice za mladino pod imenom: Kraljevič in berač. Spisal Mark Twain. Ta pred nedavnim časom umrli angleški humorist, kot tak znan širom sveta, je prodrl s svojim pristnim humorjem že skoro v vse narode. In tako bo tudi naša slovenska mladina imela priliko, se naslajati ob tem zdravem čtivu. Pripravljene so tudi krasne razglednice povodom 50 letnice slO' venske budnice „Naprej!“ s slikama skla^ datelja Davorina in pesnika Simona Jenka. Kdor želi eno ali drugo, se lahko naroči že naprej. Raznoterosti. Povodnji na Ognkem. O strašnih povodnjih se poroča iz Ogrske. Reka Černa jel4.t. m., ko se je utrgal oblak, prestopila bregove in poplavila celo dolino 2 metra visoko. Prebivalci so morali bežati na strehe. Mostovi, brzojavni in telefonski drogi so poškodovani. Ves promet je ustavljen. Škoda se ceni na več milijonov kron. Najbolj so prizadeti komitati Orsova, Bosovics in Noldova. Živina je poginila. Nad 300 oseb se pogreša. Samo v okraju Noldovi je Donava odnesla ICO oseb. Anallabeti — poilanci. Med novoizvoljenimi mohamedanskimi poslanci v bosanskem saboru je — 8 analfabetov. Sedaj poroča .Muslimanska sloga*, da je sekcijski šef baron Pittner predlagal predsestvu bosansko-hercegovskega deželnega zbora, naj se za te mohamedanske poslance otvori alfabetni tečaj, da se bodo za časa zasedanja naučili brati in pisati. V IfrkoplOVO preko Atlantskega oceana. Neki Nemec namerava v zrakoplovu leteti preko Atlantskega oceana v Ameriko. Odpotoval bi iz Cadiza aU iz Tenerife začetkom julija t. 1. Za svoje potovanje si je izbral ta mesec, ko vladajo pasatni vetrovi, katerih silo bi rad izrabil, ker isti prevaljujejo 44 kilometrov na uro. Tem vetrom se je imel zahvaliti tudi Krištof Kolumb, da je odkril Ameriko. Zračna črta, ki vodi preko Kube, je dolga 6300 kilometrov, a bi se je meglo preleteti v petih dneh. Zrakoplov, v katerem bi plovil, je neka vrsta zrakoplova tipa podolgastega, dolg je 52 metrov, visok 15 metrov. Motor od 40 konjskih sil bo montiran na zrakoplovu, ali ne bo vedno deloval, ker je to iz tehniških razlogov nemogoče, a slednjič se ne more s seboj vzeti materiala za pogon, ki bi se upotrebljal skozi pet dni. Obseg zrakoplova znaSa 6200 kubičnih metrov, in zdi se, da je ta obseg radosten, da vzdrži vožnjo 145 ur. Gondola zrakoplova je dolga 12 metrov. Široka tri, in zgrajena je tako, da jo je v slučaju nezgode možno prirediti za motorni čoln aU malo jadrnico. Za vsak slučaj bodo med Tenerifo in Puerto Rico nameščeni razni parniki, da v slučaju priskočijo na pomoč zrakoplovu. Cook toži Pearyja. Pa ne morda zaradi tega, ker Peary trdi, da Cook ni bil na severnem tečaju, ampak za 40.000 mark, katere mu baje Peary dolguje na kožah severnih medvedov iz antarktičnih pokrajin. Z zadevo se bodo bavila sodišča v Nemčiji. Slovenci, no zabilo družbo SV. CIRILA IN METOPAI r i**«** Zaitrnpljavalna alora na Rnakem. V Peterburgu so zaprli zdravnika dr. Pačenke, ki je bil osumljen, da je zastrupil sina generala Bnturlina. Sedaj je pa priznal zdravnik, da je zastrupljal svoje pacijente že 20 let na željo ded čev proti visoki nagradi. Za časa kolere je dajal bolnikom strup kolere. V Rostoku je zastrupil bogatega trgovca, da se je lahko poročila vdova s svojim ljubčkom. Neki trgovec v Petrogradu ga je najel, naj mu zastrupi vse upnike. V zadnjem slučaju Buturlina ga je hajel svak De Lassi, naj umori najprej mladega Buturlina, potem očeta milijonarja in v inozemstvu živečo mater Buturhn. S strupom si je napravil velikansko bogastvo ta zdravnik. Amerikanske knjižnice. Leta 1900 je bilo v Združenih državah 5383 javnih knjižnic, ki so jih vzdržavala razna mesta. V zadnjih desetih letih se je morda število že podvojilo. Javne knjižnice vzdržujejo davkoplačevalci. Pri mestnih davkih plačajo tudi za knjižnico. Po nekaterih mestih plačajo po en mili (ena desetinka centa) od vsakega dolarja, ki je podvržen davkom. Po nekaterih mestih še več. Knjige si lahko izposojuje vsak, samo če dobi koga, da garantira zanj, da vrne vse knjige. Vsak si lahko izposodi po dve knjige naenkrat za štirinajst dni. Navadno se iste knjige lahko obnove še za dva tedna. Knjižnice so razdeljene na več oddelkov: otroški oddelek, čitalniški oddelek s časopisi, iz-posojevalni oddelek za odrasle in oddelek za reference. Otroci do gotove starosti ne morejo dobili vseh knjig, ki so namenjene za odrasle, pozneje ni nobene izjeme. V ameriških knjižnicah se dobijo knjige vseh veroizpovedanj, katoliški mesečniki se dobijo poleg »Christian Science Monthly", da celo Ema Goldman, znana anarhi-stinja v New Yorku je zastopana s svojim mesečnikom »The Anarchist*. In videti je, kakor da bi vse te heterogenične knjige živele v miru med seboj in ne povzročajo nikakršnih prepirov ali sovraštev med bralci. Vsak Amerikance ima že od mladosti neko svoje prepričanje, kateremu ne škodujejo nasprotni nauki. Po vseh večjih mestih imajo knjižnice knjige za posamezne narodnosti. V Clevelandu se n. p. lahko dobe vse boljše knjige pisane v nemškem, francoskem, laškem, češkem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku. Na Western Reserve University v Clevelandu je poseben vseučiliščni oddelek, kjer se nekatere gospodične pripravljajo za sistematično delo po knjižnicah. V Ameriki so samo štiri take šole, vsled tega imajo dovolj služb na razpolago. Ameriški katoličani ne poznajo nobenega indeksa in tudi škofje ne poudarjajo te točke v taki meri kot v Evropi. V Ameriki mora biti vsak sam zase kritik in cenzor. Mogoče je to vzrok, da ni znanstven kriticizem v Ameriki skoro nič razvit. Slovenci v Ameriki veliko več berejo kot doma. Skoro vsak je naročen na slovenski časopis ali ga pa dobiva od svojih sostanovalcev. Težko je dobiti slovensko hišo, kjer bi ne imeli časopisa. V Ameriki izhaja osem slovenskih časopisov, ki imajo skupaj okoli 22.000 naročnikov. Poštnina za časopise je nizka, namreč en cent za (funt — 0'45 kg.) Poleg slovenskih knjig po raznih javnih knjižnicah obstoji v Clevelandu »Slovenska Narodna Čitalnica*, ustanovljena 1906, ki je naročena na vse glavne slovenske časopise in ima v zalogi lepo izbirko najboljših slovenskih knjig. Članov ima okoli 150, ki plačujejo po 25 centov na mesec. Čitalnica ima svoje stalne prostore, kjer se semintja vrše zabavni večeri. :: Našim rodbinam priporočamo :: KolinsKp cikorijo. Lovske paške vseh sestav, priznann delo prve vrste, r. najboljšim strelnim ufiokotr, priporoča Prva borovska orožnotovarnlška dražba Peter Wernlg družba z omejeno zavezo t Borovjah, Korokko. Ceniki hrerplačno in poštnine prosto. Varstvena znamka: „tamseo“. flneMMt Capslci comp. nadomestek za 38 sidrov - pain - expeller je vobče priznan kot Ixvratno, bolaAlnc to-la£«6o in odvajalno vmetenjo pri pre-hlajenju i. t. d. Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 140 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in ikatlje z našo varstveno znamko Holdro") kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek. Dr. Bichlerja likam pri „zlalem lem“ I Ellzabetna ulloa fttav< 5) nova. ^^ Razpošiljate» »sakdaa. Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatin-ska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga Agro Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. podružnica Cjubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 3,000.000. Denarno vlogo obrestujemo po 4 n M Kolodvorska oosta ši. 27. h Zamenjava In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovcuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške In ženltnlnske kavcije. CcitriU 11jnbljani. pddr.t Spilita i> Trsta. Turške srečke.IŠest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-— za komad. 1 62—53 Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.