sr-2 ' 5 o ^s- c w t” «1 S«S K C o u«sc. FRANQUEO A PAGAR TARIFA UEBUCIDA Coacesion N 9 3824 Viclor Martine/ 50 - Buenos Aires Socialistične perspektive Bivši predsednik belgijske vlade in vod¬ ja belgijskih socialistov Paul Henry Spaak je bil pred kratkim v Titovi Ju¬ goslaviji. Vse, kar je tam videl, je obču¬ doval in nato pohvalil, ker je ugotovil, da koiaka titovska Jugoslavija po poti “piavega socialističnega napredka”. Pri tem ni videl nobenih posledic terorja ti¬ tovske policije, ni opazil, da preganja Tito vse, ki niso dobro zapisani pri ko¬ munistih, prav tako hudo kakor Stalin svoje nasprotnike. Še manj je videl, ka¬ ko strupeno razvija titovski režim, svo¬ jo gonjo proti katoliški Cerkvi; enako, kakcr v deželah, ki so pod sovjetsko kontrolo,- je Titov režim odločen uničiti katoliško cerkev. Vsega tega Spaak ni opazil, pač pa je ob koncu obiska olajša¬ no priznal, da je prepričan, da bo titov režim kmalu lahko postal član zbora strank, ki tvorijo takozvano socialistič¬ no drugo internacionalo. ' Spaakove izjave o Titu in njegovih uspehih na poti socialističnega napred¬ ka ne morejo biti presenečenje, kdor malo pozna delo in stališče tega belgij¬ skega državnika. Sam poteka iz druži¬ ne, ki že več rodov ne pripada nobeni kcnfesiji; njegova lastna mati pripada skrajni belgijski socialistični levici in je članica senata, dočim so njegovi so¬ rodniki bili vodilni v vrstah frama- sonerije. Zato je razumljivo, da se Spaak ob Titovem preganjanju vere ni mogel spodtakniti. Ko je v imenu dru¬ ge internacionale napovedal sodelovanje s Titom, je pri tem celo še zavestno po¬ zabil na to “malenkost” zatiranja ver¬ ske svobode v Jugoslaviji. Socialistična druga internacionala ima v Evropi po¬ sebne poglede na nastop pripadnikov krščanskih skupin, zato mu Titov na¬ stop proti cerkvi ne dela nobenih pomi¬ slekov. Daši se tako versko preganjanje v vseh kom. državah smatra za glavni dokaz o totalitarističnih oznakah reži¬ ma, jih Spaak v Jugoslaviji ni opazil. Seveda bo moral Titov režim prehoditi še dolgo pot, predno bo formalno pri¬ ključen v okvir druge socialistične inter- pravico na podporo vseh pravih sociali¬ stov. Ta birmanski socialist je nato še pozdravil borbo vseh narodov v Aziji in Afriki za svobodo, pri tem pa je opustil, da bi pozval vse te narode, da naj sej varujejo, da bi to borbo komunisti dobi- j li pod svojo kontrolo in jo iztirili za ta¬ ko osvoboditev, kakor, so jo na pr. doži¬ veli narodi v Titovi Jugoslaviji, ki jim . je “narodno osvobodilna vojska” prine¬ sla komunizem in jim odvzela vse poli- j t-ične in osebne svoboščine. V Evropi je Spaak napovedal sprejem 1 Titovih komunistov v drugo internacio- i munistov v Evropi se soc. intemacio- j nala pripravlja na ustvaritev fronte, ki naj prepreči razmah komunizma nad ; vso Evropo, v Aziji pa se socialisti pri¬ dušajo, da bodo oni edini preprečili zmago komunizma, pri tem pa pozdrav¬ ljajo komuniste, ki nekatere dele Azije že rešujejo •—• toda ne za svobodo, am¬ pak zase in za Moskvo. Kar bo v Aziji ali Afriki izvojevala kom. puška, ne bo po tojanka za socialistično obnovo, am¬ pak bo postojanka Moskve. Titovi komu¬ nisti v Evropi in oni v Aziji bodo v so¬ cialistični internacionali služili le zma¬ gi komunizma in Spaak in Attlee se mo¬ tita, ako računata na to, da bosta s te¬ mi komunisti ob svoji strani kdaj mogla nalo; v Aziji pozdravljajo socialisti bor-! bo za osvoboditev, ki je pa pod komuni-! preprečiti račune, ki jih tudi za ta pri- stičnim vodstvom. S sodelovanjem ko- 1 mer sestavljajo v Moskvi. En ccasičn del ano nuevo la Sociedad Eslovena saludo al Presi- dente de la Nacion el cual contesto un conceptuoso saludo firmado por el mismo. A continuacion reproducimos la copia fotografica del texto. KORAK NAPREJ Razmere v Evropi se ustaljujejo. Ameriške volitve so prinesle jasnost o tem, da bo nova administracija še bolj podprla evropske obrambne priprave, saj jih je zasnoval in prvi izvajal seda¬ nji predsednik Združenih držav general Eisenhower, ki bo 20. januarja nastopil svoj mandat. Vojskovanje na Koreji in v Indokini se sicer nadaljuje, toda obe fronti sta nekako ustaljeni. Med USA in Sovjetsko zvezo se sicer napoveduje nov val pogajanj, ki bi se naj zaključil s sestankom med Stalinom in Eisenho- werjem, toda vse to je še precej oddalje¬ no, ker morajo poprej po redni diplo¬ matski poti pripraviti vsaj toliko “uspe¬ hov”, da polom po sestanku ne bo izgle- dal prevelik. Churchill se trenotno mu- da naj bo 12 nemških divizij vključenih v to skupno vojsko. Toda obstalo je vse delo na točki, ki jo najbolj važna. Niti francoski, niti nemški parlament še nista ratificirala listine o ustanovitvi evropske oborožene sile, prav tako pa v Bonnu in Parizu še niso ratificirali bonskih protokolov, ki so ukinili vojno stanje med zahodno Nemci'o in zahodnimi zavezniki. V nem¬ škem parlamentu Adenauer še ni mo¬ gel določiti tistega trenotka, ki bi bil primeren za debato o ratifikaciji. -— V francoskem parlamentu je na desnici na¬ raščalo tolikšno nerazpoloženje proti nemški udeležbi v evropski vojski, da je morala pred kratkim odstopiti Pinay- jeva vlada, ker ni mogla računati na za- di v Združenih državah in več ko goto- j dostno oporo desnice pri ratifikaciji u- angleški j stanovnih listin. Med tem sta nastopili dve vodilni o- sebnosti francoske oborožene sile: gene¬ ral de Gaulle, ki je hkrati tudi vodja najmočnejše desničarske skupine v par¬ lamentu in maršal Juin, vodilni pred- vo je, da bo dosegel, da bo predsednik navzoč na konferenci med Stalinom in Eisenhowerjem, ako bo do nje prišlo. ZBLIŽANJE MED FRANCIJO IN NEMČIJO Na poti poravnave in zbližanja med, Nemčijo in Francijo je bilo opravljeno zelo mnogo. Vso to politiko sta v veliki nacionale; delavske strokovne zveze, ki meri zgradila in njene možnosti izčrpa- so s tržen, te internacionale, so še pred ] a glavna utemeljitelja te politike dr. nekaj meseci odklonile navzočnost titov¬ skih strokovnih zvez v svoji sredini. To¬ da to je b'la odločitev delavskih strokov- Adenauer in Schuman. Postavila sta na nove temelje za gospodarsko sodelova¬ nje, ki je doseglo toliko popolnost, da je saluda con dtstinguida consicieracl6n sl sefior Presidente de la Sociedad Eslovena, Ingeniero Don AL¬ BIN MOZETIČ y le es muy gr&io ezpresarle su agradecimien- to, estenslvo a lc3 miembros ds osa Sociedad, por ei atento saludo que ban tenido la deferencia de trasmitirla en vuestra earla con motivo de la inlciacife de un Nuevo A Ko, y aprove- cha la ooortunldad para hacerles llegar sus rnejores vc-tos por vuestra prosperidad y veatura perscn&L - i aKj! do dicid čakre do Zahvala za čestitke m voffila predsednika republike generala PERON A članom Drušf m Slovencev nih zvez, vodstvu internacionale pa gre postalo celo temelj za praktično delo pri danes za to, da se politično okrepi in da j pripravah za evropsko unijo. Na vojaš- utrdi svojo fronto zlasti v Evropi proti j kem polju je vse pripravljeno za usta- najmočnejsim strankam, ki so danes noviiev skupne evropske obrambne obo¬ rožene sile. Nemška vlada je že pristala, steber skoraj vseh zahodnih evropskih vlad. in to so krščansko demokratske strenke. Da se spodnese sistem, ki ga ves čas po vojni v Evropi grade in varu¬ jejo stranke krščanske demokraciie, se danes soc. internacionala pripravlja na ofenzivo in v tem bi bil dober celo tak zaveznik, kakor je Tito. Ko se Spaak vrača iz Jugoslavije s tako perspekt : vo, se pa je podal vodja angleške delavske soc. stranke Attlee na kongres azijskih socialistov v Rangoon, Na poti tja se je ustavil pri Nehruju v Indiji. Po sestanku je bilo objavljeno, da se je dogovorilo, da se mora še bolj o- krepiti tisti blok, ki stremi za stvaritev posebnega bloka med komunizmom in kapitalizmom, prav tako pa je bilo reče¬ no, da je edino socializem tisti, ki more v .Aziji preprečiti zmago komunizma Na kongres v Rangoon je prišlo več za- stopmkov iz Evrope in med njimi je tam že sedel zastopn k jugoslovanske komu¬ nistične stranke, ki je prišel pozdravit odnosov med Titom in Vatikanom, na- dnevno napada katolicizem Društvo Slovencev je poslalo predsedniku republike generalu Jua¬ nu D. Peronu v imenu vsega svojega članstva čestitke in voščila za no¬ vo leto. Za novoletne čestitke se je predsednik republike general Juan D, Peron 31. decembra 1952 osebno zahvalil s pismom sledeče vsebine: "General Juan Peron pozdravlja s posebno pozornostjo g. ing. Al¬ bina Mozetiča, predsednika Društva Slovencev in mu je silno drago, da more izreči svojo zahvalo, ki velja tudi vsem članom tega društva, za stavnik francoske vojske. Oba sta bila tople pozdrave, ki ste jih poslali v pismu ob priliki pričetka novega le- skoraj da soglasna v tem, da mora biti. ta. Obenem se poslužuje te prilike, da izrazi svojo najglobljo željo za nemška vojska vključena v evropsko Vaš napredek in osebno srečo, volno si’ 0 , maršal Juin pa je celo po¬ zval k večjemu zaupanju v Nemčijo. Pod¬ črtal je, da mora biti glavno vodilo francoske politike stališče, da je nujno, da je obrambna črta Evrope čim bolj na vzhodu. Danes so sovjetske sile v Turin- giji, to je komaj 130 km od Rena. Do Nemčije mora Francija zato voditi ta¬ ko politiko, da nemške sile ne bodo spet v taboru francoskih sovražnikov z vzhoda. NOVOLETNA VOŠČILA Papež Pij XII. je poslal vsem kato- eevanja cvetočih krščanskih skupin.” ličanom v ZSSR in v državah onstran Eisenltovver je za novo leto poslal vo- železne zavese novoletno poslanico v ščila svojemu nasledniku v NATO gen. obl ici papeškega pisma, v katerem pozi- Rdgvvayu. Želi mu, da bi “v letu 1953 va tamkajšnjo duhovščino, naj “sporoči države NATO postale močna evropska preganjanim vernikom, da vztrajajo v skupnost, ki bo varovala mir. Eisenho- veri in se bore proti sovražnikom wer trdi, da je prepričan v uspeh orga- krščanstva.” V pismu papež izjavlja, da t nizacije NATO v 1. 1953. ‘bo prišlo do gotove zmage nad komu-! Adenauer pa je v svoji novoletni po- nizmom, čeprav sedaj teče kri mučen- slanici poudaril, da ‘bo v 1953 Združena cev za železno zaveso.” Istočasno pozi-! Evropa postala stvarnost.” čim prej bo va vernike, da molijo za svoje prega- Evropa združena, tem hitreje se bo njalce, ki so “razbesneli nov vihar uni- i združila tudi Nemčija, trdi Adenauer. Priprave za E s* vse oferoziv©- Na korejskem bojišču je bil teden oko- ski, vrhovni poveljnik za Daljni vzhod: li novega leta brez posebnih dogodkov. Njegov obisk spravljajo v zvezo z Ei- Vzdolž celega bojišča je prišlo vsak dan senhowerjevim obiskom na Koreji v do manjših prask med sovražnikoma, decembru, ker. da se komunisti sedaj res- vendar brez premaknitve bojne črte. Ko- no boje zavezniške ofenzive. Sovjetska munisti so zlasti v dneh po božiču ob- “Izvestja” so namreč objavila, da zavez- streljevali nekatere zavezniške položaje, niki pripravljajo načrte za velike suho- Amerikanci pa so točno opolnoči na no- zemske, pomorske in izkrcevalne opera- vega leta dan poslali iz najtežjih topov j cije na Koreji, prav tako pa tudi veliko v komunistične postojanke salve granat zračno ofenzivo, ki naj bi “spremenila vseh kalibrov kot novoletno voščilo. Tu- severno Korejo v puščavo.” “Izvestja” di ameriško letalstvo je bilo aktivno ter merava v tej spomladinski ali celo še so veletrdnjave napadale pošto.anke na zimski ofenzivi uporabiti kitajsko na- 'Osservafore Romano" o prekinitvi odnosov med Titom in Vatikanom bojišču in velika skladišča municije in hrane v rdečem, zaledju. Težko je bil znova prizadet Pyongyan. Po nekaterih poročilih je severno Ko- j rejo obiskal sovjetski maršal Malinov- , pišejo, da “ameriška osma armada na¬ cionaliste in japonske čete, prav tako pa tudi 2 milijona na novo mobiliziranih in izvežbanih južnih Korejcev.” ta zbor socialistov. In pisanost te družbe zboru delegatov, ki so Vatikanski “Osservatore Romano” je dovoljeno, toda povsod mu stavijo tež- svoj-m prvem komentarju prekinitve ke ovire. Medtem ko vladno časopisje in njegove vernike, je moralo katoliško časopisje, nekoč cvetoče, praktično popolnoma iz¬ giniti. S tkzv. prostovoljnim delom, mla¬ dinskimi brigadami in drugimi komuni- padel Jugoslavijo kot “državo, sovražno ni bila samo v veri”. List poudarja, da je treba “glavne prišli iz vseh! vzroke za prekinitev iskati v sovraž- strani in so imeli med sabo celo zastop- nem nastrojenju proti veri, posebno pro- nika prave kom. stranke. Komaj je ti katoliški, ker je le-ta univerzalna in j stičnimi sredstvi komunistična vlada si Attlee kongres začel, se je že dvignil za-! nadnarodna.” List nadaljuje: “Na pa- 1 stematično odvrača mladino od Cerkve, stopnik birmanskih socialistov, ki je pirju jugoslovanski marksistični režim da bi jo lahko prevzgojila v smislu "no- kongresu povedal, da se godi velika na- dovoljuje svobodo vere. Toda ne dovo- j V e socialist-'čno-komunistične znanosti”, FLRJ. Med Jugoslavijo, Grčijo in Tur- 1 je bilo objavljeno, da ga bosta sprejeli čijo je prišlo do sporazuma o skupni v varstvo angleška Scotland Yard in ju- obrambi pred bodočim napadalcem z goslovanska tajna policija (OZNA). Ne- vzhoda. Tito je sicer nerad podpisal kateri angleški krogi, ki so za Titov sporazum, vendar je to storil pod priti- j obisk v Londonu, izjavljajo, da grozilna skom zapadnih velesil. Na podlagi te no- ; pisma prihajajo iz jugoslovanskih emi- ve balkanske pogodbe bodo omenjene grantskih vrst. tri države v slučaju vojne postavile pod _ orožje 70 divizij. Vprašanje pa je, ko¬ liko bo ta balkanska zveza v kritičnem trenutku pomenila, ker ima varljivega FRANCIJA: Francija je v zadnjem času imela novo vladno krizo. Pinayeva puka in krivica v Indok'ni, kjer se Fran¬ cozi bore proti komunistom, ki jih o- premljata kom. Kitajska in Sovjetska vpliva katoliške vere na družbo. Okoli zveza. Podčrtal je svoje raziranje, da se polovica semenišč je zaprtih, druga pa tam ne bore komunisti proti Francozom, komaj životarijo, ker jih katoličani no pač pa domači nacionalisti, ki imajo vso smejo podpirati. Učenje katekizma je Ijuje nobenega katoliškega življenja, k } j e 0( j kr i{; 0 brezbožna.” “Osservatore nobenega direktnega ali indirektnega Romano „ zaklj - učuje; « Jug . os]ovanska republika ni, vsaj kar se tiče vere, nič drugačna od drugih komunističnih ljud¬ skih demokracij.” komunista Tita za zaveznika. — Tito je vlada je ostala v parlamentu v manjši- dobil po pisanju svet. tiska iz Anglije že ni in je odstopila. Novo vlado se je po- več grozilnih pisem, da bo ubit, če pri- srečilo sestaviti po velikih naporih radi- de na obisk v London. Zaradi teh pisem kalu Mayerju. KOLEDAR-ZBORNIK Svobodne Slovenije za 1953 najzanimivejša in najlepša knjiga slovenskih protikomunističnih Slovencev v svobodnem svetu. Globoki načelni članki, zanimivo zgodovinsko gradivo ter pod- učno in zabavno branje, lepe povesti in pesmi slovenskih pisate¬ ljev in pesnikov in slike, mu dajejo trajno vrednost. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. I. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriške preiskovalne komisi- j je, ki po novem ameriškem zakonu za- i Za nedeljo, 14 decembra 1952 so bile s)išu,ejo posadke vseh ladij, ki prihaja- j razpisane občinske volitve v Gorici in v jo v ameriška pristanišča, so na franco- naslednjih 13 občinah na Goriškem in skem potniškem parniku “Liberte” med s i:er v Fari, Sredipolju, Gradiški, Gra- posadko našle 280 komunistov ter jim Ježu, Marianu, Tržiču, Ronkeju, Ro- prepovedale izkrcanje. 650 članov posad- man;u , Dolenj u, Škocijanu ob Soči, št. ke angleške ladje Queen Mary, s katero p e ^ ru 0 )j g u £i ; Turjaku in Starancanu. se je vozil Churchill v USA, so tudi že | Volitve so bile po novem it. volilnem zaslišali med vožnjo in ugotovili, da za ] i0nU; ki, kot znano, predvideva večin- Občinske volitve na Goriškem sa, titovo demokratsko fronto pa ‘tova¬ riša” B. Pavlin in D. Šuligoj. Značilnost zadnjih občinskih volitev v Gorici in okokških občinah je pa tudi ta, glasovalo 153 volilcev, leta 1952 pa 154. Obratno je pa opaziti, da titovci izgub¬ ljajo svoje pozicije v mestu, ohranjajo ali celo utrjujejo si jih pa v okoliških vaseh. Leta 1951 je n. pr. fronta dobi¬ la v Gorici še 743 glasov, 14. dec. 1952 pa samo 641. V okoliških vaseh pa je med njimi ni komunistov. Ostali del po¬ sadke, kakih 600, pa se to pot ne bo smel izkrcati v New Yorku, ampak šele na prihodnji vožnji, ko jih bodo zasli¬ šali. Na številnih drugih ladjah različ¬ nih držav so ameriške komisije ugotovi¬ le mnogo komunistov in njihovih agen¬ tov ter je vsem prepovedan izstop na su¬ ho. Ladijske družbe bodo tako primo¬ rane osumljene člane posadk vreči iz ski sistem. Po tem zakonu dobi lista, ali skupina list v občinah do 10.000 pre¬ bivalcev, ki doseže največ glasov, štiri petine občinskih svetovalcev, nasled¬ nja lis; a pa ostalo petino. V občinah z nad 10.000 prebivalci — med take obči¬ na spadata Gorica in Tržič — pa dobi lista z večino glasov dve tretjini obč. svtovaleev, ostalo tretjino pa si razde- službe ali pa jih premestiti na linije, ki 'U° vse druge liste, ne prihajajo v USA. — V Washingtonu Protikomunistični Slovenci so se ude- je začel zasedati 83 am. kongres. V se- ležlli volitev z listo Slovenske demokrat- natu je bil izvoljen za predsednika Taft, ske zveze, ki je tudi za te volitve ime- v parlamentu pa Martin. — Stavka pri- l a znak lipove vejice. Nastopili so pa z staniških delavcev v New Yorku, ki se naslednjim programom:- Zahtevamo ri¬ je pričela z novim letom, grozi zajeti tu- Z ak mitev pravic Slovencev v Italiji, od- di druga ameriška atlantska pristanišča, klanjamo raznarodovanje slovenske Prav tako so v New Yorku stopili v manjšine v Italiji, zahtevamo neoviran stavko avtobusni šoferji in drugo pro- nem0 '.en kulturni razvoj slovenskega da so se v Gorici sami skoro na vseh narastla za 882 glasov, voliščih pomnožili glasovi, ki so bili od- Druga značilnost zadnjih december- dani za Slovensko demokratsko zvezo, skih volitev je pa nazadovanje komin- Tako je lista Slov. dem. zveze dobila v foimistov v Štandrežu, kjer so od 150 Gorici leta 1951 1014 glasov, dne 14. de- glasov v letu 1951 v decembru 1952 pa- cembra 1952 pa 1130. Slabše je pa v dli na 97 glasov, V Podgori so ltomin- okoliških vaseh. V Štandrežu je leta formisti dobili sedaj dva glasova več, v 1951 volilo listo SDZ 206 volilcev, v de- Pevmi pa so nazadovali od 125 na 96 cembru 1952 pa 187, v Podgori je SDZ glasov. dobila leta 1951 130, leta 1952 pa komaj V desetih okoliških občinah so zmaga- 100. Le v Pevmi so volilei ostali kom- li it. krščanski demokratje, v treh pa so- paktno zvesti SDZ: leta 1951 je zanjo cialkomunisti. le e slovenskih napisi v nabrefinski občini metno osebje. Vsi zahtevajo zvišanje plač. — Mac Arthur je označil kot “ne¬ točne in lažne” izjave Trumana, da ga je ta odstavil iz Koreje zato, ker da je hotel razširiti korejsko vojno v svetov¬ no. — Churchill je te dni prispel v New' York, kjer se namerava sestati z Eisen- howerjem in pozneje s Trumanom. Pred odhodom iz Londona je imel tajno sejo svoje vlade. Eisenhov/er je Churchillu naroda v Ital* ji, odklanjamo vsako in kakršnokoli duhovno skrbstvo večine nad manjšino, nadalje: vodovod po vseh krajih obč : ne, tudi na Oslavje, v Šent- maver, štandrež in Gradiscuto, enako ra z d'1'te v bremen in koristi na vse ob¬ čane, boj zlorabljanju in izkoriščanju prostega pasu, zaposlitev vseh brezpo- re’nih 'n prednost domačinom pri zapo- pripravil osebno prijazen sprejem, poli- skkvi ’ e-akopravnost slovenščine na ob- tično pa je bil z njim — po izjavah re- j čini - dsžslno avtonomiio s posebnim sta- publikanskih senatorjev — silno previ-| tutom, kot jo že imajo Nemci na Tirol- den in hladen. Eisenhower sam je izja- i sk?m in Francozi v dolini Aosta in ka- vil, da ne bo s Churchillom sklepal nobe ! tero člen 116 ustave že zagotavlja in nih pogodb ali sprejemal kakršnih koli končno zašč'to pravic Slovencev v Itali- obveznosti. Churchill je od prihodu v ji, ki jo prav tako predpisuje čl. 6. u- New York v izjavi časnikarjem nagla- šal važnost Evrope v obrambi svobodne¬ ga sveta pred komunizmom. Namen svo¬ jih razgovorov je pa označil z beseda¬ mi: Trgovina in ne pomoč. Pred leti je isti Churchill v USA prosil za orožje in ne za pomoč. BRAZILIJA: Brazilsko glasilo kom. i stranke “Komunist” je objavilo načrt, g . lasov; MIS 3660; PSDI (demokratični po katerem bodo kom. stranke v južnih ameriških državah delovale v letošnjem letu. V tozadevnem članku “Komunist” najprej silovito napada USA, da skuša “zasužnjiti” južnoameriške države, nato pa preide na načrt, po katerem se bodo morali komunisti povezati z malimi trgovci in industrijaici in z njimi usta¬ noviti “demokratsko fronto narodne stave. Volitve same, ki so bile zelo živahne in ki se jih je udeležilo nad 86% vseh volfcev, niso prinesle kakih posebnih presenečenj. Pokazale so, da so volilei osta’i zvesti programu svojih strank. Iz‘di volitev so naslednji: Krščanska demokracija je dobila 9527 socialisti) 1919; SDZ 1542; SDF 1523; socialkoimmisti 1494; liberalci in neod visni 1289; monarhisti 1007; istrski be guoci 848. Sedeži v novem občinskem svetu pa Trst, 21. dec. 1952. Po intervenciji generala Wintertona za odstranitev dvojezičnih napisov v na- brežinski občini, se je zamajala enot¬ nost Slovencev. Kominformisti so po ukazu iz Trsta odtegnili svoje sodelova¬ nje v boju za uveljavljenje slovenščine. Ker imajo v svojih rokah Dolino in Mi¬ lje, se je s tem porušila enotnost oko¬ liških občin, pa tudi v Nabrežini sami so se razmere zaradi znatnega števila ko- mirformistov, spremenile. Zunanji zaključek je napravila civilna policija 16. decembra ob 14.30 popoldne. Enajst po!icijsk'h skupin je ob tem ča¬ su odstranilo enajst dvojezičnih napisov v nabrežimki občini po naprej priprav¬ ljenem načrtu. Hitro izvedena akciia je rokaza'a, da so se bali nasprotovanj. Odstranjeni so bili ne le napisi ob glav- sednik Palutan, marveč tudi napisi v Nabrežini 'sami. Občinski odbor je proti temu nasto¬ pu. ponovno protestiral. Intervencija jugoslovanske vlade dne 15. dec. torej ni imela uspeha. Šef ju¬ goslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak je namreč 15. dec. izročil generalu Wintertonu protest pro¬ ti zapostavljanju slovenščine in proti kra'enju osnovnih človečanskih pravic slovenskih ljudi na tržaškem ozemlju. General Winterton je izjavil prof. Zem- ljaku, da je njegova naloga v coni A ta, da vodi strogo nepristransko upravo v skladu z zakoni. Ob tej priliki je povda- ril. da so imena občin in vasi v coni A določena z zakonom. 21. decembra je v Nabrežini protestno zborovanje proti temu pristranskemu cesti, kakor je zahteval zonski pred-; nastopanju ZVU. Velik uspeli našega rojaka Buenos Aires Musical, najresnejša ar- 1 krepkim profilom. Zdaj je samo vpraša- gentinska glasbena revija in najboli u- j nje možnosti novega nastopa, ki mu bo poštevana ter citirana revija tukajšnje- j — ko je pokazal, da si ga zasluži, — ga glasbenega življenja po vsem svetu, ] gotovo dan.” je v svoji predzadnji številki prinesla kritiko o koncertu Simfoničnega Orke¬ stra Radia del Estado pod vodstvom na¬ šega rojaka Mariana Draga. Med osta¬ lim pravi kritik E. J. Baldassarre, po¬ tem ko je neusmiljeno raztrgal dirigen¬ ta, ki je pred Marianom Dragom vodil isti orkester, da “smo naposled z zado- Potem se pisec ustavi ob izvedbah Čajkovskega Uverture v Romea in Ju- lio, in Lisztovih Preludijih, “ki tudi di¬ rigentom “de nota” včasih spodrsnejo i« ki jih je Mariano Drago znal podati s kriterijem. Obenem je dokazal, da se je znal vživeti v njih značaj kakor tu¬ di v njih zgradbo, kajti brez kakršnih voljstvom prisostvovali odkritju dirigeu- .... . , ... . , , . ,. koli lagun in motenj je podal jasno in ta, katerega «1] je gotovo predvajati j , 1 ” _ v , J H ,,_ j; dobro glasbo, ža kar ima tudi vse po¬ goje: dobro poznanje orkestra, kar pri- bodo takole razdeljeni: demokristjani 26: ,)omcre ’ da 2 vigran °^° in ročnostjo svetovalcev, MIS 4, demokr. socialisti 2, naredi Poslušanje prijetno.” Pravi kri¬ tik, da sicer ta koncert ni dovolj, da bi osvoboditve” (OF), ki bo imela za cilj nasilno zrušiti sedanje vlade in vzposta¬ viti rdeče režime. SDZ 2, SDF 2, korrinformisti 1, liberal¬ ci in dr. 1, monarhisti 1, istrski begun¬ ci 1. Vseh pa bo 40. Novi župan bo po' vsej verjetnosti dr. Bernardis. Pr'mer'ava volilnih rezultatov sed. ČILE: V pristanišču Valparaiso je na novo leto prišlo do strahovite eksplozije občinskih volitev 2 zadnjimi pokrajin velikega skladišča orožja, pri čemer je izgubilo življenje nad 40 oseb, nad 500 skiini v letu 1951 pokaže, da je it. mogli dati dokončno sodbo “sobre su musicalidad”, o njegovem vživetju in 1 razumevanju glasbenih del različnih značajev in nasprotnih estetskih ten¬ denc. “Upamo, da ga bomo kmalu mo¬ gli slišati z večjim in važnejšim pro¬ gramom. Vendar pa imamo že s tem, krščanska demokracija izgubila pri zad- kar nam je dokazal, dovolj potrebnih e- svetu. Je to Maldivijsko otočje zahodno n fa skupina v obžinskem svetu ' Naza ‘ od Geylona. Na 3000 otokih živi ok. d ? vah 50 tudi kominformisti ter so izgu določenim, pred osebnostjo s pa je bilo ranjenih. Vzrok nesreče je bil obč. v °btvah 2.000 glasov, katere lementov da se zavemo: stoiimo pred bližnji požar, ki se je razširil do skla¬ dišča municije. ANGLIJA: Anglija je z novim letom proglasila obstoj najmlajše republike na so pobrali v glavnem istrski begunci in nečim monarhisti. Tudi socialni demokratje so nazadovali za 600 glasov, MIS za 300, a so kliub temu ostali še druga najmoč- ekspresivno razčlenitev, s pravilno di- j namiko, polno življenja, tako da smo ; ves čas z velikim zanimanjem sledili.” I Ni toliko zadovoljen z Beethovnovim | Egmontom, in Brahmsovim Koncertom 1 v D duru “kjer še največjim včasih spo- ! drsne”, in omenja solistko violinistko Roso Mas, ki je “plavala” ves čas kon¬ certa. Pisec konča svojo obširno kritiko v reviji, ki navadno tudi največjim umet¬ nikom in dirigentom ne posveti več kot en stolpček, s pohvalo dirigentu, ki je pravilno podal “Tres aires de la Pam¬ pa” argentinskega skladatelja Willamsa. slovenski tis m v aimsentini 70.C00 ljudi, ki so s prvim januarjem 1953 postali samostojni. Prvi predsed Družabna pravda, decemberska šte- (dr. Filip Žakelj), Moč Tvoje volje (Ka- ' vilka 1952. Vsebina: Složno sodelovanje rel Wolbank CM), Moj prijatelj 1953, bdi 200 g’asov. Obe "slovenski'stranki i med de!om in kapitaIom < AB >„ La T" n0vice . “°d doma”, Trinajsta, štirinajsta sta se le malo premaknili. Titova “de- ] nik nove republike je takoj odpravil za- mokrat ' ! ka fronta” je dobila 47 glasov krivanje obrazov žensk. — V Londonu so izpustili na svobodo atomskega špijo- na dr. Alana Nun Maya, ki je bil 1. 1945 obsojen na 10 let ječe. Dve leti so mu odpustili zaradi “lepega vedenja”. Ime¬ novani špijon je skupno z drugimi ka¬ nadskimi in ameriškimi špijoni že med vojno izročil sovjetom atomske tajnosti. VATIKAN: Zaščito vatikanskih inte¬ resov v Titovini je po prelomu med Ti¬ tom in Vatikanom prevzelo francosko veleposlaništvo v Beogradu. — Papež Pij XII. je imenoval prvega indijskega kardinala v osebi bombajskega nadško¬ fa Msgr. Valeriana Graciasa namesto nedavno umrlega beneškega kardinala Agostinija. VZHODNA NEMČIJA: Gerhardt Eis- ler, bivši ameriški komunist št. 1, ki je ob znanem atomskem špijonskem proce¬ su v USA ki ga je uspešno pripravil ameriški Slovenec Cvetič 1. 1945, ušel na poljski ladji “Batory” iz USA v Mo¬ skvo, od koder ga je Stalin poslal v vzhodni Berlin za šefa rdeče propagan¬ de, je padel v Kremlju v nemilost ter so ga odstavili s položaja. Nastavljen bo sedaj kot navadni profesor kom. filozo¬ fije na neki nemški univerzi v vzhodni coni. Napovedujejo njegovo aretacijo in manj kot leta 1951, Slovenska demo kratska zveza pa je dobila 40 glasov več in ie t-ko fronto prekosila za 19 glasov. Slovenska demokratska zveza je po teh volitv"h postala na ; močnejša slovenska str-rka v goriški občini. Primerjava rezultatov decembrskih občinskih volitev z onimi iz^leta 1948 pa da še večlo razliko. Med tem, ko je leta 1948 tPova demokratska fronta do¬ bila 20 n 6 glasov in 4 občinske svetoval¬ ce, je Ptos nazadovala za 483 glasov ter bi imria samo 2 svetovalca. Slovenska demokratska zveza ie pa leta 1948 do¬ bila 1122 glasov ter je od tedaj napre¬ dovala za 420 gla«ov in bo sedaj prav t ka ; mela v goričkem občinskem odbo¬ ru 2 svptovaMa. Slovensko demokratsko zv" z a bosta zasiamala v goriškem občin¬ skem svetu gg. R. Bratuš in dr. K. Bir- jer y la conciencia profesional (Lina M. in nadaljnje plače (Milan Majnik), Oee- Rota — “Juventud obrera” Num. 121) na dr. Al. Odarja Koledarja-Zbornika Naš prvoboritelj France žužek je umrl, Svobodne Slovenije 1953, poročila od Socialna odgovornost (Dr. Ivan Ahčin), slov. naseljencev v drugih državah v Nova načela v delovnem pravu (Rudolf rubriki “med izseljenci”, Lojze Gerzinič Smersu), Nove cene in plače v Sloveni- pa poroča o knjigi Jan Valtin-a “Iz no- KENI.TA: Mau Mau še vedno divja po afriški Keniji. Za božične praznike je bi¬ lo več umorov belcev, na novo leto pa dva. Britanska kolonijalna policija izva¬ ja velike aretacije teroristov in jim za 7 plenja imetje. ZSSR: ZSSR ima od 1. 1947 dalje pet¬ krat večjo letalsko produkcijo, kakor Odar), Mrak v zastrti sobi sodni proces, ker da “je postal nesigu- i USA, je izjavil ameriški letalski povelj- Budnik), Stari pastir (Janko), Vetrinj- ji (A. H.) Duhovno življenje, letnik XXI. jan. 'številka 1953. Duhovno življenje je s tem letom začelo izhajati v zmanjšanem formatu, v formatu nekdanje Slovenče¬ ve je naslednja: Huerfanos, Svoboda, o svoboda skrivnost v našem življenju (A. Koš- merlj). Božična misel (pesem Slavko Srebrnič), Pratika 1953, “Na svetu bo¬ ste imeli stisko” (Škof Gregorij Rož¬ man), Prešeren-Vovk (pesem Slavko Srebrnič), če bi umiral hudič..., Kr¬ ščanski idealizem proti življenskemu materializmu (Dr. Alojzij Odar), Vra¬ čal se je s plesa (pesem Bogdan Bud¬ nik), Ljuba mama (Metka), Naučil se je moliti, Primer patra Pija (Jose Juck), Na sveti večer v tujini (pesem Gregor Mali), Adam (Boris Koman), Trava iz¬ pod kamna (črtica Vinko Beličič), No¬ vice iz Vatikana, O da mi je priti do svoje podobe (Pavel Slapar), Totov Bo¬ žiček (iz francoščine prevedel Fr. Erja¬ vec), Ali bi brali evangelij? (Dr. Al. (Bogdan či” ter novice v rubriki “Po svetu”. Novice Iz Trsta Tržaški dijaki nadaljujejo z • izdaja- knjižmee^doma.” Vsebina'l.“ številke svo ^ a “Deškega lista - lite ~ rarnih vaj”. Izšli sta že dve številki (pesem B. Budnik), Božična inskega četrtega letnika. Mladi sode¬ lavci opisujejo v kratkih sestavkih pred¬ vsem svoja doživetja ter se ob tem u- rijo v pisanju. Pomen takega dijaškega lista v Trstu je za vsakogar jasen. Pri¬ tegnitev dijakov k sodelovanju bo ime¬ lo svoje posledice za utrditev sloven¬ stva na tem košu zemlje. “Od morja do Triglava” je naslov za¬ nimivi narodopisni knjigi pisatelja prof. dr. Metoda Turnška. Pisatelj namerava v teh svojih delih prikazati slovensko dušo ob obrobnih predelih v duhovni in tvarni tvornosti, kakor to nazorno iz¬ pričujejo značilni ljudski običaji. Prva knjiga, ki zajema slovenske kra¬ je od Istre preko Tržaškega in Goriške¬ ga do Benečije, je že izšla. Obsega 112 strani, krasi jo pa 24 strani bogatih starinskih ilustracij ter 4 umetniške priloge slovenskih slikarjev A. Sirka, A. ren nik gen. Vandenberg. I ski spomenik, Blaženi Justin de Jakobis Černigoja, L. Spacala in B. Groma. AM G ENT i N A Po naročilu predsednika republike grala Perona so dobili vsi delavci in inžinerji, ki so v delavnicah promet¬ nega ministrstva v Buenos Airesu izdelali nov tip modernega tramvaj¬ skega vozila za Buenos Aires en me¬ sec plačanih počitnic in brezplačno vožnjo, v katerikoli kraj v razdalji 400 km od Buenos Airesa. V Santa Fe se zgradili nov velik moderen silos na žito. Dali so mu ime Eva Peron, v obrat sta ga pa izročila min. za zunanjo trgovino Sr. dr. Antonio Cafiero in min. za jav¬ na dela ing. Roberto M. Dupeyron. Vlada province Buenos Aires je izdala odredbo, da se bo 6. aprila t. 1. izvršil v tej provinci popis vsega premoženja province. V Buenos Aires je prispel danski princ Axel, stric sed. danskega kra¬ lja Friderika II. Njegov prihod v Argentino je gospodarskega znača¬ ja. Za časa svojega bivanja v Bue¬ nos Airesu je bil sprejet pri pred¬ sedniku republike gralu Peronu, raz¬ govore je pa imel tudi z drugimi vo¬ dilni argent. vladnimi osebnosti. V Argentino je prispel novi čilen- ski veleposlanik dr. Conrado Rios Gallardo. Prihodnji teden bo izročil poverilne listine svoje vlade predsed¬ niku republike gralu Peronu. Po sklepu tucumanske univerze so v Santa Fe odprli etnički zavod za argentinski sever. Glavna država blagajna je stavila na razpolago Direkciji za vodo in e- lektrično energijo kredit 65 milijonov pesov za izvedbo predvidenih javnih del. Med nogometno tekmo v Corrien- tesu je nastal ciklon. Bil je tako si¬ len, da je podrl tribuno z gledalci. Pri nesreči je bilo 12 gledalcev ra¬ njenih. Zaliv Mobiloil na Antartidi je do¬ bil ime po umrli gospe Evi Peron. Po vsej Argentini peki po novi žetvi pečejo zopet izredno fin bel kruh. Pšenico meljejo v nad 200 mli¬ nih, ki so razdeljeni po vseh provin¬ cah. Nastop novega leta vsako leto po¬ zdravijo s sirenami tudi vse ladje, ki so zasidrane v buenosaireškem pristanišču. Tako so tudi letos točno o polnoči začele tuliti sirene z nad 60 velikih ladij v tem pristanišču. Zamolkli odmev pozdrava ladijskih siren je odmeval po vsem področju Velikega Buenos Airesa. Argentinske železnice so lani pre¬ vozile 528 milijonov potnikov, s tramvaji, podzemskimi železnicami, omnibusi in microomnibusi je pa la¬ ni potovalo v Bs. Airesu 1.858,600.000 potnikov, z letali se je lani vozilo v Argentini 462.000 potnikov. Na raz¬ nih nogometnih tekmah je bilo lani 1,907.000 gledalcev, člani klubov ni¬ so šteti; gledališča v Bs. Airesu je obiskalo 4,118.800, kinogledališča v argent. prestolnici so pa imela 5o,155.400 obiskovalcev, box je gle¬ dalo 564.600 gledalcev. V novih provincah Presidente Pe- rčn (prej Chaco) in Eva Peron (prej Pampa) bodo, kot smo že poročali, prve volitve 12. aprila t. 1. Volili bo¬ do guvernerja, podguvernerja ter poslance in senatorje za provincijska parlamenta. Mandat guvernerjev, iz¬ voljenih 12. aprila t. 1. bo trajal do 4. junija 1958, t. j. do tistega dne, ko bo ugasnil mandat tudi vsem gu¬ vernerjem ostalih provinc. Vroč val se je znova razlil skoro nad vsem področjem republike. Tako smo imeli prejšnjo nedeljo v Bs. Ai¬ resu nad 37°. V mestu Rivadavia v prov. Salta so imeli 42°, v Santiago del Estero 45°, v Formozi 36°, v Ro- que Saenz Peha, prov. Pte Peron 37» v Tucumanu 41°, v Catamarci 42«, v La Rioja 41» itd. V ponedeljek je temperatura za spoznanje padla ter smo imeli v Bs. Airesu samo 35°4 ob 14.35 uri popoldne. Na praznik Sv. Treh Kraljev je pa deževalo skoro ves dan. Noč je bila hladna in spa¬ nje odlično. Kopališča v Bs. Airesu in Mar del Plati so bila zadnjo nedeljo prena¬ polnjena s kopalci. Bilo jih je nad 3 miljone. V Argentino je prispelo 18 japon¬ skih gornikov, ki nameravajo v me¬ secu januarju doseči vrh Aconcague. Mestna občina v Cordobi bo zgra¬ dila novo mestno palačo. Stroški -a postavitev palače so preračunani na 20 milj trnov pesov. Buenos Aires, 8. I. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3, I A «9 <0 DR. ALOJZIJ REMEC UMRL Dne 21. novembra 1952 je umrl v Ptuju znani slovenski pisatelj, javni in kulturni delavec Dr. Alojzij Remec. O njegovem literarnem in javnem u- dejstvovanju bomo še poročali. “Dedek mraz in novoletna jelka” sta tudi v titovini komunistična “praznika”, s katerima nameravajo zatreti prazno¬ vanje kat. božičnih praznikov, novoletna jelka pa naj bi zamenjala sv. Miklavža in z njim združeno obdarovanje otrok. Že prejšnja leta so komunisti veliko da¬ li za čim bolj pompozno proslavo teh praznikov. V decembru lanskega leta ob povečani gonji proti kat. Cerkvi in njenim škofom so pa komunisti pozvali l gava ljudstvo. Namesto, da bi služkinja prejemala 2000 din, ji 1000 din. vzame država iz naslova soc. zavarovanja. Dr. Franc Koblar je bil imenovan za novega rektorja Akademije za igralsko mi in korobači”. V svoj napad na Mi-. umetnost v Ljubljani. Dr. Koblar je od klavževanje je seveda vpletel tudi kar- j ustanovitve te akademije na njej redni dinala Stepinca in Vatikan ter pravi ta-1 profesor. kole: “V boju na življenje in smrt smo Br. I' ra -nce Kotnik, najstarejši slo- osvcbodili svoje otroke. Mimogrede smo. venski etnograf, je nedavno slavil se- jih osvobodili tudi Miklavževih šib in ■ demdesetletnieo svojega rojstva, korobačev in parkljevih verig. Zanje Dr. Milko Kos, prof. na ljb. vseučili- gradimo novo domovino, ki bo nekoč pol- šču, je že šestdesetletnik. Ob tej oblet¬ na jabolk, sladkorčkov in čokolade... in niči so mu dnevniki v Ljubljani posvetili seveda predvsem vseh drugih, važnejših spominske članke. reči. Zmagali smo v neenakem boju, v Slovenijo je v letu 1952 obiskalo katerem nas nista podpirala blagoslov 30.000 inozemskih turistov. V letu 1951 Slovenci v Argentini Šiueites Aires nas in božje oznanilo in v katerem Eclesia ! militans ni bila naš najmanjši sovraž- | nik”. Pravi tudi, da se niso borili proti sv. jih je bilo samo 17.000. Od turistov je lani Slovenija dobila 100 milijonov di¬ narjev. V Ljubljani so nedavno predvajali nov slovenski fijm “Svet na Kajžarju”. Miklavžu, toda on da je “zašel v slabo družbo” in zato so njegove “pisane šibe. Scenarij Ivan Potrč, režija France Šti- vse svoje organizacije, da morajo stori-; j n ume j; ne korobače pometali v staro ša- glie, snemal Ivan Marinček, glasba Ci- ti vse, da bo nastop “dedka mraza” čim ro _» : ril Cvetko, scenografija Tone Mlakar, Vzporedno s temi napadi je šla tudi t° n Herman Ivokove, direktor filma Du- organizirana komunistična kampanja iz šan Povh. V glavnih vlogah Miro Kopač, vrst “delovnih ljudi različnih poklicev” Vika Podgorska, Betr Sotler, Tatjana naj bo božični dan, t. j. 25 decembra, na- Šenk. vader. delaven dan, plačan praznik pa J Otok bleski — kinč nebeški je muzej- naj bo 2. januar, t. j. dan po novoletni sko društvo uredilo v muzej. Tako so za- cim -slovesnejši in obdarovanje otrok ob “no¬ voletni jelki” mora presegati vsa dose¬ danja. Vse priprave je vodi! Pripravljal¬ ni odbor Društva prijateljev mladine, zatem društvi “Partizan” in “Svoboda”, vsi krajevni odbori OF in vse kom. or¬ ganizacije. Praznovanje se je začelo že '21. decembra. Na prvi zimski dan so ko¬ munisti organizirali povsod izlete mladi¬ ne otrok v naravo, razne prireditve in podobno. Za otroke so igrala vsa gleda¬ lišča in vsa kinopodjet.ia. V Ljubljani so za otroke pripravili posebno otroško za¬ bavišče. Prav tako v Mariboru. Glavne prireditve so pa bile 30. in 31. decem¬ bra z nastopom “dedka mraza” in z “no¬ voletno jelko”, s katero je bilo združeno obdarovanje otrok. Po vseh kom. listih je bila tiste dni huda gonja proti praznovanju sv. Mi¬ klavža. Tako se je neki R. V. v “Slov. Poročevalcu” zelo razburil ob pripovedo¬ vanju svojega otroka, da je neka učenka v šoli med odmorom napisala na tablo stavek: “Kadar Nikolaj goduje, takrat se ne sprašuje” in da je profesorica O- manova ob vstopu v razred, potem, ko je prebrala omenjeni stavek na tabli izja¬ vila: “Če pa je Miklavžev dan, se pogo¬ varjajmo o Miklavžu!” In v šoli so se res pogovarjali o Miklavžu, To nedolžno veselje otrok je komuni¬ sta tako razpalilo, da se v “Slov. Poro¬ čevalcu” ves divji sprašuje “ali smo se za to borili in se danes pehamo, da bo¬ mo ustvarili boljše življenje, da nam bo¬ do v šolah zastrupljevali našo mladino j in jo vzgajali v misticizmu ter nam po¬ dirali, kar doma otrokom dokazujemo?” Svoje ogorčenje je zlil v grožnjo: “Če je delovni človek z lastno pestjo in z naporom odstranil stari družbeni red in mračnjaštvo, zato si tudi danes ne bo dovolil, da bi razni ljudje njegove otro¬ ke zavajali v misticizem in stare nazad¬ njaške navade, ki so delovnemu človeku tuje in zoprne. V šole socialistične vzgo¬ jiteljice, do bomo imeli socialistično mla¬ dino!” jelki. Na to kampanjo komunistov je gene¬ ralni sekretariat vlade LRS objavil na¬ slednje sporočilo: “Ker so predlagali re¬ publiški uradi in ustanove ter ljudski od¬ bori, da se 25. decembra 1952 dela, spo¬ roča Generalni sekretariat vlade LP.S, da je za te urade in ustanove 2. januar 1953 dela prost dan.” Lakonično sporočilo je zaključek ome¬ njenih ponovnih pozivov v časopisih, naj se prekine s praznovanjem božiča, ker je to ostanek srednjeveškega misticizma. Sledili so sklepi delavskih svetov in ljudskih odborov, da bodo za božič de¬ lali. Končni korak je napravila vlada “ki vedno pozorno sledi ljudski volji in ji hoče v vsem ustreči”. Služkinje v Sloveniji. V Sloveniji i pril tudi prelepo cerkvico, ki je bila mik za vsakogar, ki se je pojavil na obalah jezera in hotel potegniti za vrv zvonč¬ ka, katerega glas je nesel želje proti oblakom. Tudi blejski grad je proglašen za kulturni spomenik, v katerem bo pri¬ kazana notranja ureditev srednjeveških gradov, škoda, da bo k tem kulturnim VSE NAROČNIKE “SVOBODNE SLOVENIJE” PROSIMO: 1) Tiste, ki še nimajo poravnane na¬ ročnine za leto 1952, da nam jo takoj nakažejo. 2) Naročnike, ki so naročnino za le¬ to 1952 že poravnali, da nam pla¬ čajo naročnino za leto 1953 že j sedaj. Naročnina za leto 1953 je: $ 65.— pri enkratnem vplačilu, pri plačevanju na¬ ročnine v obrokih pa za pol leta $ 35— in za četrt leta $ 20.— SILVESTROVANJE DRUŠTVA SLOVENCEV Na Pristavi v Moronu se je na Sil¬ vestrovo zopet zbralo lepo število Slo¬ vencev, ki so se odzvali povabilu Dru¬ štva Slovencev, da se skupno poslove od starega leta in si voščijo vso srečo za novo leto 1953. Za veselo razpolože¬ nje je ves čas skrbel orkester sloven- skich fantov Harmony Jazz. Opolnoči je povzel besedo predsednik Društva Slovencev g. ing. Albin Moze¬ tič. V imenu vseh se je najprej spom¬ nil tistih Slovencev, ki izmed vseh naj¬ več trpe: bratov in sester ter vsega na¬ roda doma. V imenu svobodnih Sloven¬ cev v Argentini jim je sporočil naj- prisrčnejše pozdrave ter izrekel najlep¬ ša voščila za novo leto. Vso srečo v novem letu je nato želel vsem Sloven- drobtinam pridjan muzej, ki bo prika-1 eem , razkropljenim po svetu in končno zoval “osvobodilno borbo” ali bolje: barbarsko uničevanje resnične kulture m komunistično klanje po slovenski zemlji. Bivši predsednik Notarske zbornice, j še zdaj aktivni odvetnik v Lj., dr. An-: drej Kuhar, je praznoval 80. rojstni dan. časopisje pravi, da “je bil tudi med | vojno napreden in vnet pristaš Fronte j in je kot tak napravil svojim stanov- vsem Slovencem v Argentini, članom Društva Slovencem in navzočim gostom. Po voščilu predsednika DS g. ing. Mo¬ zetiča je orkester zaigral veselo korač¬ nico ter je z njo vse goste povedel v novo leto. Ob dobrem prigrizku ter hladnih pijačah in v ohlajenem nočnem ima služkinje in kuharice samo še no- j skim tovarišem, ki so bili preganjani in va komunistična gospoda ali buržoazija. j v zaporih, mnogo uslug”. Sam pa je ča- Zato nam je lahko takoj razumljivo, za- 1 stilcem ta dan podal to-le napotilo pri kaj se vprašanju teh ni posvečala no- ^elu odvetnika v socialistični družbi: bena pozornost. Med tem, ko so že zda- “Bodi služabnik pravice; daj vsakomur . vanj vsaj na papirju poskrbeli za druge svo -! e , ne škoduj nikomur!” Kako neki' g 0 | s h a unraviteljica delavske kategorije, so vprašanje zašči¬ te in zavarovanja služkinj pustili nere¬ šeno vse do sedaj, ko sta izšli dve ured¬ bi, od katerih prva ureja, plače gospo¬ dinjskih pomočnic, druga pa plače hiš¬ nikov. Gospodinjski pomočnici pripada naj¬ manj 3800 dinarjev mesečno, če pa je obenem tudi kuharica pa 4500. Od te plače pa se odračuna vrednost hrane, stanovanja in drugega, kar znaša 2800 din. mesečno, tako, da dobi služkinja 1900 dinarjev v denarju. Za socialno za¬ varovanje pa mora delodajalec plačati tudi 1000 din. Že samo to nesorazmerje med plačo in prispevkom za socialno za- [ varovanje pokaže, da so služkinje v Slo- V istem listu je nekega “vir-a” spra- ! veniji beraško plačane in da si s svo- vil iz ravnotežja tudi “ostanek mračne jim zaslužkom ne morejo kupiti v pro- preteklosti” z biv. Kongresnega trga. sti prodaji niti ene boljše obleke. Na Nekaj fantičev se je namreč tiste dni drugi strani pa tudi vidimo, kako drža- pojavilo na njem z Miklavževimi “šiba- va pod plaščem soc. zavarovanja izmoz- je starec mogel uresničevati v dejanjih te prelepe Justinijanove besede pod ko¬ munistično strahovlado! Novinarski koncert je bil v Unionski dvorani na Dan republike, 29. nov. Na njem je nastopil tudi pred kratkim os¬ novani Slovenski oktet z narodnimi pes¬ mimi, s katerimi namerava januarja od¬ potovati na trimesečno turnejo v Zdru¬ žene države. Sestavljajo ga: tenoristi Janez Lipušček, Gašper Dermota, Marij Kogoj in Božo Grošelj; baritonista Ro¬ man Petrovčič in Tone Kozlevčar; basi¬ sta Artur Šulc in Tone Petrovčič. Umrli so. V Ljubljani: Janez Kobe, uslužbenec OZZ za Ljubljano okolico, Marija Bole, gospodinja, Jožefa Zajc, roj. Kunst, upokojenka, dr. Albin Kan- dare, odvetnik, Franc Cankar, železni¬ čar, dr. Anton Skumovič, vseučiliški profesor v p. (star 88 let), Anton De¬ bevc, upokojenec, Anica Debeljak, roj. Ki! er, Uršula Lončar, roj. Breskvar, Alojzija Špindler, roj. Weber, Amalija De’ak, roj. Čebular, Zlata Zavrnik, roj. Dastich, žena un : v. prof., Cecilija Ber- ton-c-eli, Lambert Oelhofer, Ivan Klop- ”a’\ žel. uradnik v p., Janja Miklavčič, v p., Peter šter. Janko Jaške, biv. trgovec in Mariia Za¬ lar, gospodinja na Viču, Jože Pezdirc v Gradacu, Franc Lumpert v Kandiji, An¬ ton Čener, žel. v. p. v Vevčah. Marija Zavrašek, gostilničarka v Hrastniku, Frančiška Plut, roj, Škufca v Suhorju, Josinina Vajda, roj. Hočevar v Celju, Ju¬ rij Mauser, upokojenec v Gornji Radgo¬ ni, Vladko Koželj, drogerist pri tvornici niva v Zagrebu, Jera Marinšek v Na¬ klem, Ivan Pokorn, banov, inšpektor v p. in biv. komisar za agrarne operacije ter pos. na Zgoši, Feliks Hedžet, biv. trgo¬ vec in gostilničar v Ljubljani, Ja¬ nez Bon, posestnik v Zabrdju, Karol ozračju se je nato v prijateljskem in prisrčnem razpoloženju razvijala dalje silvestrska prireditev Društva Slovencev v Buenos Airesu. OSEBNI NOVICE G. župnik Anton Žagar, ki je dosedaj služboval v Tucumanu, se je nedavno preselil v škofijo Bahia Blanca ter je bil v nedeljo, dne 28. decembra 1952 u- meščen za župnika v župniji Indio Rico. Goriškemu rojaku na novem službenem mestu želimo mnogo uspehov! Poroka. V ponedeljek, 5. januarja 1953 sta se poročila v Buenos Airesu g. Franc Fašun in gdč. Elze Harring- ton. čestitamo! Mien&ozei Miklavc v spremstvu angelčkov in parkeljčkov je prišel 7. decembra v dvo¬ rano pri Maristih ter je obdaroval men- doško mladino. Proslavo Brezmadežne je priredil od¬ sek SFZ v Mendozi na praznik 8. dec. pri Maristih. Po petih litanijah je bil kratek, a lep spored v dvorani. Poleg recitacij je govoril g. Janez Pustovrh, deklice so nastopile ob petju s simbo¬ lično vajo, skupina fantov in deklet pa je v zboru prednašala slovenske narod¬ ne litanije. V adventu je bilo kar na štirih kra¬ jih Marijino popotovanje in je razgiba¬ lo devet večerov Slovence k navdušene¬ mu petju. Polnočnico smo imeli kot ostala leta pri Maristih. Udeležilo se je tudi pre¬ cej staronaseljenih rojakov in Hrvatov. Na Božič je imela Karitas zelo uspel sestanek v dvorani pri Srcu Marijinem. V režiji g. Janeza Plahute so otroci in mladina dobro odigrali Malijevo igro “Zmaga ljubezni”. Občinstvo je kljub hudi vročini vztrajalo v dvorani in na¬ peto sledilo. Od 140 navzočih je bila ena tretjina otrok, pa je vseeno prire¬ ditev lepo potekla. G. režiserju gre vsa pohvala. Zadnje dni leta smo imeli na obisku g. prof. dr. Hanželiča, ki se je ustavil na poti v čile in pa č. mater prednico Lavrencijo ter s. Benigno s Paternala iz Buenos Airesa. Namesto silvestrovanja je odsek SFZ v Mendozi priredil v nedeljo 28. decem¬ bra popoldne vesel izlet ls čadovim v Rivadavio, kjer smo se zelo razvedrili. Naši otroci se tedensko zbirajo ob po¬ čitnicah k slov. pouku. Poleg verouka, ki ga poučuje dušni pastir, poučujeta tudi ga Marija Grebenc in gdč. Marija Božnar. fšssm Luis V družini g. Janeza Pekolja in njego¬ ve ge Majde, roj. Havelka, so dobili hčerko, ki je pri krstu dobila ime po Koštomaj, kleparski mojster v Celju, svo ji materi. Čestitamo! Helena Dolenc, učiteljica v p. v Be- ! _ gunjah pri Cerknici, Bogoslav Berbuč, v. svetnik drž. .žel. v p. v Ormožu, Marija Clarici, šolska upraviteljica v. p. v Šmi¬ helu in Albin Šinkovec, brivski mojster na Viču. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Dr. TINE DEBELJAK Ob smrti pesnika Joža Lovrenčiča Šel je z nami v zamejstvo tistega ma¬ ja 1945, pa je umrl v Ljubljani, kamor se ni mislil vrniti še tedaj, pač pa po¬ spremiti svojega zeta — domobranca v P: Imanuovo. . . Potem je pretrpel dvo¬ letno ječo... (zakaj?)... in zdaj ga je — 62 letnika — zadela srčna kap... On, Id je pel o mladostnem maju, ki bi rad spomladi, je padel sredi zime v bel sneg, kot da ne bi hotel dočakati “rude- čih rož”, vedoč, da zdaj spomlad ni rde¬ ča “od ljubezni in sanj”, temveč še vedno od krvi in sovraštva, ki ga je on toliko užil... i Pa je bil vse življenje dober kot otrok, zaverovan v svojo Goriško in v svojo pesem! J ža Lovrenčič je bil svoj čas najmo¬ dernejši pesnik slovenski, ki bo zapustil trajno ime v zgodovini slovenske poezi¬ je. Dal nam ga je krajni kot Goriške od Kobarida proti Matajurju,, prav vas Kot, kjer gre potem pot v Beneško Re¬ zijo, ki jo je v njenem brusaču tako le¬ po opel. In kot knj'ževnik je bi! sodob¬ nik tiste, zdaj že klasične pred prvovoj- «e literaturne družine, ki se je takoj za Pregljem in Gradnikom, nekaj let sta¬ rejšima, pojavila z imeni — Velikonja, Lovrenčič, Lojze Remec, Bevk, Čebokli, Budal, Res, prešla pozneje skoraj v ce¬ loti v višješolsko Zoro in v Cankarjev Dom in svet, v katero je Lovrenčič za¬ blestel kot prvi slovenski ekspresioni¬ stični pesnik. Kako smo tedanji dijaki hlastali po njegovih svobodnih verzih in nas niti niso motile njegove “nečiste” goričke rime (v katerih je menda vedno prvačil). Prva njegova zbirka “Deveta dežela” je njegova klasična knjiga. V njej je morda, najslabša njegova najbolj popularna pesem še iz dijaških let “Jaz bi rad rudečih rož”, katero mu je tedaj urednik Zore Pregelj (njegov profesor v Gcr : ci) zavrnil, pa jo sprejela Zofka Kvedrova v svoj list in jo je uglasbil tedaj idrijski študent Prelovec. S slo¬ venskimi fanti je šla. zdaj- pesem po vsem svetu, in ko jo boste peli, spomin¬ jajte so pevca, ki je zdaj padel v grob — brez spomladi in rdečih rož. .. V prvem begunstvu leta 1915 je ža¬ rel Očenaš, lep pesniški dokument go¬ rskega begunstva, slovesa od rojstne hiše, ki jo je pozneje podedoval, bil njen gospedar, pa vsa leta ni mogel k nji... Toda pesn'k Lovrenčič je zajel v pes¬ mih bolj z besedam', metaforami in tro¬ pi ter s svobodo forme, kakor pa z glo¬ bino čustev, razbil je klasicistično oko¬ stenelost, ki je bila prav na katoliški str" ni že od Medveda tradicionalnost. V lir'čne globine pa ni mogel... zato se je začel (kakšna navidezna protislov¬ nost!) — kot ekspresionist razživljati v — epu z vporabo najprimitivnejših narodnih motivov v čustvu in besedi. Pregelj ga je še v gimnaziji napotil k motivu slovenskega Fausta — črnošol- skega študenta, ki se ga je Joža oprijel in obdelal v medvojnih in povojnih letih (v Mentorju in Domu in svetu) v naj¬ večji slovenski ep: Trentarski Študent. Trubadurska renesansa in slovenska na¬ rodna romanca, Trentarski študent kla¬ sen© padovanske univerze in ljubezen do obmorske ribičeve Jelvice: Goriška in Tržaška v romantični zgodovini in folklori: to je snov tega epa, ki je zdaj portal rajboljši šo^ki zgled tega lite¬ rarnega žanra med Slovenci, dasi še ni to, kar bi z epom radi dobili in imeli. Lovrenč’č je zdaj v pesmi golil pred¬ vsem r"mantično religiozno folkloro v Valjavčevi tradkrji in napisal svoje ro¬ mance o Marijinih potih na Sv. Vi¬ ša rjah, Brezjah in Stari Gori pri Čeda¬ du. Iskal je v preprostost vere in narod¬ nega '‘zraza. Kot pesnik je zadnja de- se f1 e i ja ustvarjal le epiko. Prehajal je vedno- bolj v prozo. Pod¬ ravski kot, kjer je naše! svoj drugi navdih, mu je porodil lepe Jelovške pra- lline. T"da še vedno je iskal motive v svoji Goriški ter opisal v literarni obliki njenega prvega literarno - kulturnega dc'avca, katerega je prej zgodovinsko obdelal v slavistični disertaciji, pesnika Staniča, v povesti Cerovščkov gospod. Tudi povest Cesta in njen Vozel nas vodi v Goriško 14 stoletja. Kot profesor klasičnih jezikov, zlasti latinščine, i-n antične zgodovine, je napisal zgodbo iz predkrščanskega Rima Publius in Hi- spala; v svojem zadnjem delu, ki je iz¬ šel v Slovencu in bil že dotiskan za knjižr-o izdajo v Slovenčevi knjižmei (njena azdnja knjiga) Anali izumrlega naroda, pa je hotel pokazati v povestni obliki zgodbo naroda, ki je živel na naših tleh pred prihodom Slovencev. Joža Lovrenčič je bil tudi odličen pre¬ vajalec. Prevajal je iz italijanščine Gra- zio Deleddo, Perrija, Tomasija, itd itd večinoma za podlistke Slovenca in za Slovenčevo ter Leposlovno knjižnico. B I pa je Joža Lovrenčič tudi — naj¬ boljši poznavalec goriške kulturne pre¬ teklosti. Do podrobnosti jo je poznal kot malokdo. Zato je ga je SLS tudi poslala v prvi beograjski ustavodajni parlament leta 1918 kot zastopnika Goričanov. O njih je pisal vedno in povsod pod naj¬ različnejšimi imeni. Kjer so potrebovali podatkov o Goriški, so se obrnili na Lovrenčiča, ki je z največjim veseljem ustr gel, kajti delati za Goriško in nje- ! no svobodo mu je bila vedno narodna, dolžnost. Zato je tudi šel leta 1944 v Tolmin kot ravnatelj tamkajšnje uči¬ teljske šole, da pripravi v tedanjih raz¬ merah nove učiteljske moči za delo med - slovenskim narodom. Morda ga je prav to kulturno veledelo veljalo — dve leti zapora? Goriška je izgubila v njem svo¬ jega najboljšega kulturnega poznaval¬ ca. Joža Lovrenčič je bil društveno pro¬ svetni delavec že od dijaških let. S kak¬ šnim vesoljem mi je kazal notes njego¬ vega in mojega pok. prijatelja Čeboklija kjer je ta zabeležil igro Divjega lovca z n im v glavni vlagi Janeza in pripomnil o njem še posebej, da je igral res vid¬ no zal ubljeno v svojo Micko... In res: tedaj na odru je spoznal v njej svojo bo¬ dočo ženo, s katero je imel enega sina in štiri hčere. Vsem je bil najboljši oče. Vsa leta je učil na ljubljanski gimna¬ ziji slovenščino in latinščino. Bil je glo¬ boko veren mož, član jezuitske moške Marijine družbe, član SKAZA itd. Kot tak se je umaknil komunistični zasedbi SlcverFe, pa bil pahnjen nazaj, kjer je trpel in umrl... V begunstvu zapušča sina Jožeta ter hčerko, poročeno z etnologom prof. Lenčkom v Gorici, in nebroj prijateljev iz njegove Goriške in iz ljubljanske li¬ terarna družbe. Prav zadnji Koledar Svobodne Sloveniie se ga spominja v Andrejevih Srečanjih... Zdaj bo naše srečanje z njim samo- še tam., kamor je njega vodila vera, in služba Lepoti, kar je niegov rod Do- minsvetovcev dal v dedščino nam in mi novemu rodu Svetindonrovcev. .. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 8. I, 1953 'Laszus ŽUPANOV OBISK V “VILLA ESLOVENA” V nedeljo dne 28. decembra p. 1. je vladalo v Slovenski naselbini slavnostno razpoloženje. Napovedan je bil obisk žu¬ pana tukajšnje občine Partido 4 de Ju- nio in nekaterih občinskih svetovalcev. Za sprejem odličnih gostov so Lanušča- ni ljubko priredili vrt ob Levstikovi hi¬ ši na Av. Guido y Spano. Ob vhodu sta plapolali državna in slovenska za¬ stava ter povečevali slavnostno razpolo¬ ženje. Sprejem je bil določen za pol os¬ mo uro zvečer, obširni Levstikov vrt pa ! so slovenski naseljenci napolnili že dav-i no med določenim časom. Točno ob napovedani uri sta pribrze- la dva avtomobila. Iz njih so izstopili: župan g, Hugo GayoI s soprogo, krajev¬ ni zastopnik v občinskem svetu g. Ru¬ tino Ponzanetti s soprogo, predsednik občinskega delovnega sveta g - . Yocoli s soprogo in še več drugih obč. svetoval- cev. Sprejel in pozdravil jih je g. Janez Hladnik, ki jim je predstavil vodilne može naše naselbine, Nato so se podali slavnostni gostje med špalirjem deklic in deklet v slovenskih narodnih nošah na prirejeni prostor. Vsi navzoči so go¬ ste navdušeno pozdravljali. Lanuški pev-! ski zbor pod vodstvom dirigenta g. Špa¬ capana je za uvod zapel argentinsko na¬ rodno himno, nato pa je župana in nje¬ govo spremstvo pozdravil v imenu ta- mošniih naših naseljencev g. Anton Ga¬ le. Povdarjal je, da so novonaseljeni Slovenci dolžni veliko zahvalo svoji no¬ vi domovini Argentini in zlasti njene¬ mu velikemu voditelju predsedniku Re¬ publike Generalu Peronu, ki jim je omo¬ gočil vselitev in s tem dal dela in kru¬ ha tisočem naših ljudi. Vsi se zavedajo, da jim je bilo s tem vrnjeno njihovo človeško dostojanstvo. Zato novo domo¬ vino ljubijo kot svojo drugo mater in po svojih močeh prispevajo k njenemu pro- cvitu. Na zemljišču, ki je bilo kupljeno po prizadevanju neumornega župnika g. Janeza Hladnika, raste nova naselbina na ozemlju občine, ki jo s tolikim uspe¬ hom vodi g. župan s svojimi sodelavci. Novi naseljenci mu obljubljajo, da so pripravljeni krepko sodelovati in ustva¬ riti vzor-naselbino, računajoč na blago¬ hotno naklonjenost g. župana. Svoj po¬ zdrav je govornik zaključil z vzkliki Veliki Argentini, Generalu Peronu, do¬ mači občini in njenemu županu Gayolu. Župan se je zahvalil govorniku za is¬ kren pozdrav. Povdaril je, da pozna Slo¬ vence kot konstruktivne ljudi in je za¬ gotovil, da bo novo nastajajoči naselbi¬ ni posvečal vso pozornost in ji nudil tu¬ di materialno podporo, kolikor mu bo največ mogoče. V duhu peronističnega justicializma bo opozarjal na novo na¬ selbino tudi druge v poštev prihajajoče oblasti, naj ji nudijo vsestransko pod¬ poro; saj ljudi, ki se neumorno trudijo za izboljšanje lastnega položaja in s tem obenem za prospeh domovine, je treba podpirati! Navzoče je pozval, naj z ustvarjalnim delom nadaljujejo in posnemajo zgled svojega župnika, ki z apostolsko gorečnostjo skrbi ne le za njihov duhovni blagor, marveč tudi za njihov materialni napredek. G. župnik Hladnik je nato izročil go¬ stom spominska darila; županu lično iz¬ delan sodček in album Slovenske Koro¬ ške, ostalim gostom pa vsakemu po en izvod tega albuma. Dekleta v narodnih nošah so gostom medtem delila okrep¬ čila; gostje so se za slovenske potice in “krofe” živahno zanimali, G. Ponzanetti se je kot krajevni občinski svetnik za¬ hvalil za veliko pozornost, ki jo izka¬ zuje nova naselbina svoji najbližji u- pravni oblasti. Zatrdil je, da bo tudi' v bodoče posvečal svoje moči v prospeh in napredek tej naselbini. Pevski zbor je nato odpel nekaj slo¬ venskih narodnih pesmi in s tem pripo¬ mogel k domačnostnemu razpoloženju, ki so se vanj neprisiljeno vživeli tudi vsi gostje. Sledil je nastop dečkov, ki so bili zares “Vojaki korenjaki” in so goste ter vse ostale gledalce prisrčno zabavali s svojimi papirnatimi čakami in lesenimi puškami. Tudi ljubki nastop deklic z visokimi papirnatimi stožci na glavah je bil nagrajen z veselim plos¬ kanjem. Nato sta graciozno in dovrše¬ no “kot dva stara” predvajala Berčiče- va otroka — deček in deklica — dva slovenska narodna plesa in žela burno odobravanje. Pred gosti so se zatem ne¬ nadoma pojavila slovenska dekleta v na¬ rodnih nošah in zarajala ob spremljeva- nju fanta harmonikarja v narodni noši, kar je spet zbudilo posebno zanimanje gostov. Tudi vsi ostali nastopi so bili podani ob spremljanju klarineta in ene ali tudi dveh harmonik. Vsa prireditev je bila podana v prisrčnem ljudskem razpoloženju in domačnosti, ki so jo ob¬ čutili tudi vsi gostje. H koncu so prisotni gledalci in pevci zapeli mesto slovenske narodne himne “Zdrava bodi moja lepa domovina...”, nakar se je župnik g. Janez Hladnik zahvalil gostom za obisk in v prisrčni domačnosti, ki je njemu lastna, prosil za podporo naši novi naselbini, da bi kmalu dobila električno razsvetljavo, tlakovane ceste, plinsko napeljavo itd. Ob svitu lune so se gostje po enournem obisku odpeljali, Lanuščani pa razšli na svoje dmove. SILVESTROVANJE V LANUSU Velika družabna prireditev lanuških Slovencev je bila na cerkvenem dvorišču ter je bila združena tudi s proslavo 50. letnice g. župnika Janeza Hladnika. Ta jubilej župnika smo proslavili najprej TEŽKO JE •plačevati stare dolgove. Bolje je ne jih delati. Začnite zato že ta mesec z rednim mesečnim plače¬ vanjem članarine Društvu Sloven¬ cev! Vsi bomo bolj zadovoljni! .. . v cerkvi z zahvalno pesmijo in blagoslo¬ vom, silvestrsko prireditev na cerkve¬ nem dvorišču je pa začel g. Jager. Pev¬ ski zbor pod vodstvom g. Mirka Snaca- pana je takoj nato zapel več slovenskih pesmi, skupina slov. otrok je pa g. žup¬ niku Hladniku izročila lep šopek cvetja. V imenu kulturno gradbenega odbora je govoril predsednik tega odbora g. Jože Mehle ter je g. Hladniku za 50. letnico njegovega rojstva izročil diplomo. Slav¬ ljenca je nato pozdravil v imenu Društva Slovencev predsednik krajevnega odbora BS g. Janez Lužovec, v imenu fantov¬ skega odseka in vse slov. mladine pa g. Ivan Makovec. S tem je bil prvi del prireditve za¬ ključen, veseli del sporeda je na začel g. Jože Čampa. Prireditev je bila dobro pripravljena ter so se lepo vrstile za¬ bavne točke, šaljive nastope je pripra¬ vil g. Nace Hladnik, za veselo razpolo¬ ženje so pa ves čas skrbeli naši vrli mu¬ zikantje gg. France Bončina, Lojze Ur¬ banč in Franc Vilfan, izvrsten prigri¬ zek so pa v obilni meri pripravile naše neumorne gospe ter dekleta. ŠPORTNA PRIREDITEV V soboto dne 27. decembra p. 1. je lanuški odsek Slov. Fantovske zveze or¬ ganiziral na slov. zemljušču v Lanusu prvo športno prireditev — nogometno tekmo. Iz svojih vrst je izbral enajsto- rico, ki je povabila na priiateljsko no¬ gometno tekmo moštvo iz “Morona”. Na obširnem zemljišču se je zbralo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem zasledo¬ valo dirjanje nogometašev za nikdar mi¬ rujočo žogo. Tekmo je sodil v oboje- I stransko zadovoljstvo g. Perharič, ki je ugotovil v prvem polčasu premoč La- nuščanov z 1:0. V drugem polčasu so I se pa oni iz Morona bolj zavzeli in dr¬ žali igro skoro neprestano pred vrati Lanuščauov ter jim končno tudi zabili paritetni gol. Igro je prihitelo gledat tudi precej navdušenih športnikov “de | color” iz soseščine, ki so močno “druka- j li” za domače moštvo. Igra je končala z rezultatom 1:1 ter je s tem zadovo¬ ljila igralce in gledalce. Po končani tekmi je domače moštvo nudilo gostom prijateljsko okrepčilo v bližnji slovenski hiši. MMmtts Mcj&a Prosvetno prireditev krajevnega od¬ bora DS smo imeli 4. januarja. Pred¬ sednik krajevnega odbora DS g. Majhen NED VOJSKM m PRAVO VOJSKO LETNI MEDNARODNI PREGLED: KONEC GOVORE NAJ DEJANJA, NE BESEDE Komunisti so OZN onesposobili za sle¬ herno delo. Komunisti so sprožili na Ko¬ reji vojsko, ki je ni možno zaključiti. V Indokini so komunisti zapletli Francijo v tako vojskovanje, ki ruši ugled vsemu zahodnemu svetu v tem predelu Azije. V Mali Aziji se utrjujejo kom. posto¬ janke, v Afriki skušajo komunisti nacio¬ nalistične demonstracije naravnati na svoj mlin. V USA so imeli 4. novembra volitve, ki so poslale na predsedniško mesto ge- nera'a Eisenhowerja. V volilni borbi je obljubil, da bo šel na Korejo, brž ko bo izvoljen, da pospeši konec tamošnjih te¬ žav. To svojo obljubo je res izpolnil in ko se je vrnil, je izjavil, da naj poslej 1 v borbi s komunisti govore dejanja, ne pa samo besede. In dejanja je Eisenho- vver s svojimi sodelavci v volilni kam¬ panji tudi napovedal. Boj proti komuni¬ stom je treba prenesti na njih teritorij, izzvati je treba guerilsko vojskovanje proti sovjetom v državah, ki so jih ko¬ munisti zasužnjili — a ne samo to, tu¬ di na ozemlje Sovjetske zveze je treba prenesti gibanje upornikov proti Krem¬ lju — in vse te mislijo pri njih borbah tudi podpirati. Kako se bo to zgodilo — in nekaj teh obljub bo Eisenhowerjeva administracija morala izpolniti — tega nikdo ne ve. Jasno je le to, da so USA toliko sporazumne s Francijo in Angli- j jo, da tako delovanje tretje svetovne vojne ne bi smelo izzvati. Pa to stali- j šče ni samo stališče zahodnih evropskih 1 državnikov — tudi v USA je še vedno j , velika večina proti tveganju prave voj¬ ne. Pač pa ni izključeno tako vojskova¬ nje proti sovjetom kje blizu ameriških oporišč, kakor so ga sovjeti izzvali že na Koreji. Pri tem so sami pokazali, kako se lahko sproži vojska, ki se ne razvije v pravo vojsko. Kje bi mogla biti taka “druga fronta” proti sovjetom in ali se bo res sprožila v taki obliki, kakor se je pojavila proti USA na Koreji, tega ni mogoče napo¬ vedovati. Ako bi pa do tega kdaj prišlo, tedaj je verjetno, da se bo sprožila tam, kjer je bila Rusija vojaško vedno naj¬ bolj občutljiva — in to je njen južni del, v njenem “podtrebušju.” Ako bi se sedaj iz izkušenj pretekle¬ ga leta mogle orisati delne potez« razvo¬ ja, ki bi nam ga prinesli dogodki v no- I vem letu, tedaj bi mogli našteti nasled¬ nje značilnosti: 1. kriza pri OZN bo hudo pretresala to ustanovo in nje glavna naloga, ohra¬ nitev miru, bo zelo omejena in postav¬ ljena v senco razočaranja in pesimizma; 2. dasi formalno še vlada stanje miru, se razvijajo boji na več frontah in teh bojev ni mogoče ustaviti, ker so komu- n : sti sami izbrali tako taktiko izigra¬ vanja, da se tisti, ki se z njimi pogajajo za premirja ali olajšanje mednarodne napetosti — osmešijo; komunisti sami pa pri tem dosegajo povrh še ta uspeh, da se preplah pred njimi še veča, poleg tega pa še kaos tako v političnem ka¬ kor tudi v gospodarskem področju; 3. dosedaj so na Koreji in drugod ko¬ munisti nudili zglede deistev in deiani, ki bi naj zahodne zaveznike privedli do tega, da bi se prepričali o nesmi-' j selnosti slehernega upiranja kom. načr¬ tom; 4. malo more biti med komunisti lju¬ di, ki bi verovali, da je že prišla ura, da bi se kdo vdal takemu pritisku. Taka po¬ litika more “ugodno” vplivati samo na tiste, ki se zanašajo na nevtralnost in se pri tem celo “vesele”, ako pri tem “zahodni imperialisti” dobivajo take u- da-ce, kakor je sedanja zagata na Ko¬ reji; 5. seveda bodo v Moskvi budni na zve¬ neče besede ameriške volilne gonje, ki je napovedovala de’anja in ne besed rroti kom. invazijam. Kaj pomenijo ta¬ ka bodeča dejanja, je kom. obveščeval¬ na služba že izvohala. Načrti gotovo niso takšni, da bi se jih v Moskvi resno bal 1 ', boje se le bolj razlike, ki še zija med ameriškim in sovjetskim modernim orožjem; 6. ta razlika je verjetno zelo velika in to v nr : d ameriškim zalogam. Toda ni izključeno, da se sovjetom to preveč ne onleta — do pravega konflikta se naj prehodi še dolga pot, dokler ne bo s se¬ danjo kom. taktiko izčrpavanja in sme- šenia zahoda ves svet tako utrujen in nazadnje brezbrižen, da se ne bo več zavedel, kdaj bo med množicami splah¬ nel sleherna volja, zoperstavljati se k-nnunizmu; 7. izmučenost in malovernost bi bila ted”j raivečia uspeha, ki bi jih komu¬ nisti v novi ofenzivi mogli doseči v bo- d<-č : h mesecih. Oboie je važno ker bi moglo ohrometi vo'aški naston Zahod¬ nih zavezmkov, ko bodo sovjeti izbrali svojo uro; E‘serhowerieva izvolitev po¬ meni v tem oziru velik korak z dose¬ danje poti. Okoli tega imena se bo v novem letu strnjeval program, ki bo odvovor na vrsto opazovani, ki smo jih v naštetih razmišljanjih skušali podati. Odbor Slov. kat. akad. starešinstva javlja vsem članom, da je v Ptuju umrl dne 21. novembra 1952 dolgoletni član naše orga¬ nizacije odvet-nih Mr. Alojzih Memee slovenski pisatelj. Pokojnika, ki je bil tudi delaven član slov. kat. polit., prosvet¬ nih in kulturnih organizacij, bomo ohranili v toplem spominu. Naj počiva, v miru, vsem članom ga pa priporočamo v militev. Odbor SKAS-a Buenos Aires, dne 7. januarja 1953 je opravičil' slov. cerkveni pevski zbor, ki je to nedeljo odšel gostovat v Flo- rencio Varela ter radi tega na prosvet¬ ni prireditvi ni mogel nastopiti. Govor¬ nik g. Rudolf Smersu je imel nato pre¬ davanje o problemih slovenskih nase¬ ljencev v Argentini. Bavii se je zlasti z mladinskim, prosvetnim, socialnim in gospodarskim vprašanjem. O teh proble¬ mih je bil po predavanju tudi razgovor. SLOVENCI PO SVETO fLtmada Poročila sta sc g. Slavko Zupančič iz Žužemberka in gdč. Ivanka Belieijan iz Dolskega pri Ljubljani ter g. Peter Dut- ka iz Lockporta, Man, Canada in gdč. Frančiška Prelc s Kanala na Krasu, čestitamo. Rojstva. Rudolf Resnik in Anica, roj. j Naglič sta dobila hčerko Magdaleno- Ano, Franc Mule in Rozalija, roj. Kro- par, hčerko Frančiško-Marijo in Janez Vičič ter Kristina, roj. Zorman, sinčka Friderika, čestitamo. Ženitne poimdlse *iiek©e in danes... Leta 120. po Kr.: “Mlad profesor modroslovja na Visoki šoli v Rimu, grške¬ ga pokolenja, išče nežno ljubečo ga že¬ no. Ne sme biti starejša kot 20 let in je lahko, ako je vešča v pisanju in. literar¬ no izobražena, tudi pripadnica kristja¬ nov”. Leta 1801.: “Kristina — ima 12.000 goldinarjev v gotovini in 6.000 v pohi¬ štvu in zlatnini, zahteva pa, da mora biti mož, katerega bo voljna poročiti, na visokem položaju, njej pa prepustiti vso oblast v hiši.” Leta 1930: “Tridesetletna išče tri¬ desetletnika z resnim valutnim znača¬ jem. šifra “še bo cvetela pomlad” — a- nonimne ponudbe brez pomena. Ponud¬ be ne pod 80 tisoč.” Leta 1942.: “22 letna Jungmaedel- Fuehrer, s sialno zaposlitvijo pri Reichs- fuehrung, išče življenjskega prijatelja v svrho zakona v smislu Rosenberga. Nečlani NSDAP in leteče osebje Luft- vraffe izključeni. Prednost SS Junker- schule.” Leta 1946.: “Vdova, 42 let, 1.69 vi¬ soka, se želi ponovno poročiti. Na razpo¬ lago trisobno stanovanje in precej ob¬ sežna moška garderoba. Gospodje, 1.74 visoki, štev. čevljev 45, rokavic 10,5, k’obuka 56, naj pišejo pod šifro “Prime¬ ren par”. Begunci le v skrajnem prime¬ ru. Koristolovci izključeni.” Tako. Do tu so ponudbe točne navedbe iz časopisov odn. starih listin. Morda se bo leta 2023 ženitna ponudba glasila: ‘Poslednja Evropejka, garantirano nepoškodova¬ na kljub vsem atomskim bombardiran¬ jem, išče meškega kakršnega koli poko¬ lenja in vrste. Prednost angleško govo¬ reč sibirski Rus. ..” iPruštneni oglasnih ZAHVALA Društvo Slovencev čuti veliko in pri¬ jetno dolžnost, da se toplo zahvali vsem tistim, ki so s svojim nesebičnim delom in s svojo navzočnostjo pripomogli, da je tako lepo uspelo veliko silvestrovanje Društva Slovencev na Pristavi. Društvo Slovencev Krajevni odbor Društva Slovencev v LANUSU vabi na prosvetno predavanje, ki bo v nedeljo 25. januarja t. 1. takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani. Predaval bo g. Rudolf Smersu o argen¬ tinski socialni zakonodaji. Slovenska družina sprejme služki¬ njo za vsa hišna dela in z znanjem kuhanja. Plača dobra, a brez stano¬ vanja. Ing. Gustav Zemanek, Entre Rios 1272, piso I, dpto. C. 3Mesrsihd& še ne ve... .. . da imajo muhe tako močne no¬ ge, da lahko skočijo v višino 30 cm. Človek bi moral v sličnem po- \ ložaju skakati 200 m. Muha tudi \ lahko vleče plen tako daleč, kakor j če bi človek vlekel dva slona nad j en km. Muha tudi lahko je nepre¬ stano več ur, samica je pribl, dva¬ krat večja od samca. Muh je nad 500 vrst. ...da je bil komponist Jules Massenet najmlajši otrok v druži¬ ni 22 otrok. Bach je imel 13 bra¬ tov in sester. Mozart je umrl 36 let star, brez cventca v žepu. Nje¬ gove krsto so vrgli v skupen grob na Dunaju in nihče ne ve, kje je pokopan. .. .da v Angliji ok. 5000 ljudi nosi monokel, med njimi 50 žensk. Polovica od teh nosilcev monokla je slepih na eno oko. . . . da. imajo očetje, ki so zapo¬ sleni v izrečno m.oških službah — t. j. na položajih, kjer ženske ma¬ lokdaj pridejo do veljave, kakor so: vojska, kmetijstvo, pravo, tr¬ govina, politika — več sinov ka¬ kor hčera.. Od 5400 otrok, katerih očetje so v takih službah (statisti¬ ka rimskega Statističnega urada), je šest fantov na vsakih pet deklet. Toda očetje s poklici, v katerih se tudi ženske visoko povzpno — vzgoja, pisateljevanje in umetno¬ sti vseh vrst — imajo povprečno 100 deklet na 85 fantov. Isti In¬ stitut je tudi ugotovil, da imaio plešasti očetje 40% večjo možnost imeti v družini fante od onih z bujnim lasiščem. .. .da noben angleški kralj do Riharda II. ni znal pisati, prav tako tudi ne podpisati svojega lastnega imena. .. .da so v USA iznašli voia/ki revolver, v katerega je vdelan tank z neko eksplozivno tekočino, ki služi namesto smodnika za po¬ gon krogel. Hitrost krogel je tako velika, da jih ne ovira noben ve¬ ter, privlačnost zemlje pa skoro nič. Orožje nima reakcije. ©HVtPSTFLA Koncert božičnih pesmi, ki ga priredi SPZ “Gallus” v nedeljo 11. januarja ob pol osmi uri zvečer v cerkvi salezijan¬ skega Zavoda Don Bosco v Ramos Me- jia, naj obiščejo zlasti družine z otroki, ki lepote slovenske božične pesmi še ne poznajo. Ker vstopnine ni bodo ta kon¬ cert lahko obiskale tudi družine s šte¬ vilnimi otroki. Vsi vljudno vabljeni! Druga nogometna tekma med odse¬ kom SFZ Jože Mehle (Lanus) in osta¬ limi člani SFZ ho v nedeljo, 11. januar¬ ja ob 17. uri v Moronu. Vse prijatelje nogometa vabimo na Pristavo v Moronu, kjer bodo dobili na- dalnja navodila. SFZ Sestanek interesentov za skupno na¬ selitev bo v nedeljo, dne 11. januarja po slovenski sv. maši v salezijanskem zavodu na Belgrano. Poroča g. Maks Osojnik o ogledu zemljišč za naselitev v Katamarki. ”€A§A flOiriJ” — lararim in zlatarna OLAZABAL 233G Tel. 76 - 9180 pol kvadre od Cabilda 2300 KAKOVOST — naših ur, zlatnine in nakita je priznana podlaga za SOLIDNOST — ki je največje poroštvo za vse blago, ker je njega CENENOST vedno najboljše priporočilo za vse nakupe. VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE — hitro in zanesljivo. Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644