številka 12 / letnik 59 / Ljubljana, 23. marec 2000 Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije To sredo so se nadaljevala pogajanja o spremembah dogovora o plačni politiki, ki jih zahtevajo sindikati. Predsedujoči Dušan Semolič je skušal doseči dogovor vsaj o no-'d višini regresa za letni dopust-Svobodni sindikati pred-'a§ajo najmanj 110.000 tolarjev - vendar so predstavniki GZS menili, da je za kakršen koli dogovor potrebno prej Pripraviti analize. Nasprotovali so tudi predlogu, da bi se PiuČe stoodstotno usklajevale z rastjo življenjskih stroškov. Kot nam je po pogajanjih (nadaljevala se bodo prihodnji teden) povedal Brane Mišič, gre za pat položaj, ki traja že Vgč mesecev. Izhod iz njega je mogoč s stopnjevanjem prička sindikatov ali s popuščanjem nasprotne strani. Predstavniki vlade (med njimi ni bilo ministrov) so nasprotnica stranema predlagali prava pogajanja in iskanje kompromisa. Ali so za to vsaj najnujnejše možnosti, ni mogoče napovedati. Ekonomsko-socialni svet je to redo potrdil predlog zakona o izmeni znižanju davčnih obve-<)s,ri, kot gaje po dogovoru na t rejsnji seji pripravilo ministrst- 0 za finance. Predlog zakona naj zp ta četrtek obravnavala in Prejela tudi vlada in poslala v par-aCentarno proceduro, nedlog zakona predvideva vračke vse plačane dohodnine za 1 sko leto za tiste, ki so lani v bru-o Znesku prejeli manj kot 45 odjekov povprečne plače v Repu- 'ki Sloveniji. Tistim, ki so lani Cjeli do 42 odstotkov oziroma do odstotkov povprečne plače, bo Cjenih 70 oziroma 40 odstotkov aca,ie dohodnine. Davčni organ Najslabše plačanim bo država vračala dohodnino bo znižanje dohodnine ugotovil ob izdaji odločbe o dohodnini za leto 1999. Polovica akontacije dohodnine bo zavezancem vrnjena avgusta letos, druga polovica pa februarja prihodnje leto. Enako znižanje dohodnine bo veljalo tudi za leto 2000, če ne bo prej sprejet nov dohodninski zakon. Akontacija dohodnine za le- to vprašanje ekonomsko-socialni svet obravnaval, ko bo jasno, da novi zakon o dohodnini ne bo sprejet tako hitro, da bi lahko veljal za prihodnje leto. Zakaj so “zborničarji” temu nasprotovali, ko pa so enako rešitev podpisali že z dogovorom o plačni politiki, lahko le ugibamo. Če gre le za kaprico podpredsednika GZS, utegne to kot bumerang prileteti ob kaki drugi zadevi, ki bi jo sindikati lahko podprli. Predlog Dušana Semoliča, naj ekonomsko-socialni svet obsodi banko v državni lasti, ki se je odločila, da bo za nakazilo vsake položnice plačniku vzela po 200 tolarjev, ni bil sprejet. Predstavnik vlade je namreč menil, daje treba razloge za takšno bančno odločitev prej preučiti. i)jJavci Skipa so prejšnji teden stavkali zaradi neizpol-'h ania dogovora, ki ga je z njihovim sindikatom - SKEI podpisal direktor. Ker želijo ohraniti podjetje in delo, s® ta ponedeljek vrnili na delo. Stran 3 tošnje leto bo po predlogu zakona zavezancem vrnjena v dveh obrokih, septembra in decembra 2001. Člani ekonomsko-socialnega sveta so ob podpori tem rešitvam obravnavali še dve vprašanji. Prvo izhaja iz možnosti, da dohodninski zakon ne bo sprejet pravočasno, da bi lahko veljal za prihodnje leto. Predstavniki sindikatov so zato predlagali varovalko, po kateri bi rešitev iz tega zakona veljala tudi za plačevanje dohodnine v prihodnjem letu. Po variantnem predlogu pa bi oprostitev plačevanja dohodnine uredili v novem zakonu o minimalni plači, ki ga bo treba sprejeti v prihodnjem letu, saj 30. junija poteče veljavnost sedanjega. Ker je bil ta predlog za predstavnike obeh zbornic nesprejemljiv, bo Predstavniki zbornic so postavili vprašanje ukinitve davka na plačilno listo ali vsaj povečanja limita za plačevanje tega davka na 150.000 tolarjev. Ugotavljajo namreč, da zaradi tega davka priteče v proračun precej več kot ob njegovi uvedbi. Uveden je bil pred štirimi leti v zameno za zmanjšanje prispevkov za socialno zavarovanje, kijih plačujejo delodajalci, s čimer naj bi postali konkurenčnejši. V pokojninsko blagajno zdaj proračun iz različnih naslovov prispeva že več kot delodajalci. Ker tega vprašanja ni mogoče rešiti brez sprememb na drugih področjih, bo ekonomsko-socialni svet o tem na podlagi analize prihodkov od davka na dodano vrednost in drugih virov proračuna razpravljal na eni od prihodnjih sej. F. K. Predstavniki SKVNS, GZS - Združenja za poslovanje z nepremičninami in sekcije delodajalcev so prejšnji četrtek podpisali novo tarifno prilogo kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami. S tarifno prilogo so določili za 15 odstotkov višje plače, kot so določene s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Minimalni regres za letni dopust znaša 107.000 tolarjev. Kot nam je povedal Miloš Mikolič, sekretar SKVNS, te dni potekajo tudi intenzivna pogajanja o novi kolektivni pogodbi za varnostnike. .1 Sindikat delavcev v vzgojni, ^s. izobraževalni in raziskovalni vir dejavnosti Slovenije Konferenca nepedagoških delavcev Sindikata VIR je na seji ta torek ob obravnavi rezultatov dosedanjih pogajanj o spremembah in dopolnitvah Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS podprla sindikalna pogajalska izhodišča. Ob tem so člani konference poudarili, da uveljavitev sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe ne bo odpravila vseh nerešenih vprašanj, ki zadevajo nepedagoške delavce. Temeljni problem nepedagoških delavcev v vrtcih in šolah je v tem, da za njihova delovna mesta ni izdelan opis del in nalog, iz katerega bi bila razvidna zahtevnost njihovega dela. Zaradi tega so zanje predpisani neustrezni normativi in standardi, na podlagi katerih je njihovo delo neustrezno vrednoteno. Konferenca nepedagoških delavcev je sprejela sklep, da bodo v zvezi z navedeno problematiko njeni predstavniki opravili pogovor s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport. Če pogovor ne bo prinesel rešitve, bo Sindikat VIR zahteval presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki urejajo položaj nepedagoških delavcev. Na seji je bila postavljena tudi zahteva za napredovanje zaposlenih v vseh tarifnih skupinah za pet plačilnih razredov, kar je opredeljeno že v lani podpisanem dogovoru med sindikatoma in ministrstvom za šolstvo in šport. Bojan Hribar, sekretar Sindikata VIR in Ljubo Murn, predsednik konference Sindikat delavcev trgovine Slovenije Za čeke prehodno obdobje! Sindikat delavcev trgovine Slovenije je zaskrbljen zaradi odločitve Združenja bank Slovenije, da banke ne bodo več jamčile za izdane čeke. Zaradi tega se lahko prodaja v trgovinah s tekstilnim in tehničnim blagom bistveno zmanjša in številne trgovine ne bodo mogle več donosno poslovati. To bo položaj delavcev v trgovinah zelo poslabšalo. Že zelo nizke plače se bodo še zmanjšale, povečalo se bo tudi število brezposelnih trgovcev in trgovk. V sindikatu smo prepričani, da vzrok za ta ukrep ni ravnanje trgovskih družb. Zaradi tega menimo, da bi bilo primerneje, če bi banke ukrepale proti tistim, ki so plačevanje s čeki zlorabljali, in ne proti trgovkam in trgovcem. Zaradi zanemarljivega števila tistih, ki zlorabljajo poslovanje s čeki, bodo kaznovani vsi potrošniki, ki vestno poslujejo s čeki in tekočimi računi. Združenju bank Slovenije predlagamo, naj zaradi zaščite naših članov -trgovskih delavcev - določi za uveljavitev sprejetih ukrepov šestmesečno prehodno obdobje. V tem času pa naj za trgovce in tudi kupce najde ustreznejšo »*pc i tev Sandi Bartol, sekretar, in Franci Lavrač, predsednik Pismo Janezu Rozmanu, direktorju Ilirije Ljubljana Zahteve zaposlenih delavcev Ilirije Lendava Delavci in delavke, zaposleni v Iliriji Lendava, že nekaj časa opozarjajo na problem in težave, s katerimi se srečujejo ob svojem delu. Število zaposlenih v Iliriji se je zmanjšalo (nepodaljšanj e večine pogodb o zaposlitvi za določen čas), kar ima za posledico večkratno nadurno delo. Po podatkih imajo nekateri delavci več kot sto neplačanih nadur, tudi za opravljene nadure v lanskem letu. Tudi tisti delavci, ki imajo manjše število nadur, le-teh še vedno niso dobili plačanih. Zmanjšanje števila zaposlenih povzroča tudi veliko število dni neizkoriščenega letnega dopusta v letu 1999. Po neuradnih informacijah naj bi nekateri delavci imeli tudi še dopust iz prejšnjih let. Tudi delavci, kiji"1 pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila podaljšana, za neizkoriščeni letni dopust niso prejeli odškodnine. Delavci in delavke, ki delajo v popoldanski in nočni izmeni, odmor za malico izkoristijo zelo težko, saj j1" v tistem času nima kdo nadomestiti. Velik nemir je med delavci in delavkami sprožilo tudi "zmanjševanje” plač. Varčevanje pri plačah delavcev in delavk po moji oceni ni prineslo učinkovitih rezultatov. Vsak dober delodajalec ugotavlja, da je le dobro plačan delavec lahko dober delavec-Upam, da se boste strinjali z mano, da le dobro motiviran delavec lahko prinaša rezultate, kakršne od njega pričakujete. Nezadovoljstvo zaposlenih v veliki meri povzroča tudi neinformiranost. Upam si trditi, da delavci in delavke v Iliriji Lendava informiranje zelo pogrešajo. Tudi predstavniki sindikata ne dobijo informacij, s katerimi bi delodajalec po veljavni zakonodaji moral seznaniti organe sindikata. Sama sem se poskušala z g. Maučecem dogovoriti o sklicu zbora zaposlenih zaradi začetka postopka za ustanovitev sveta delavcev v skladu z zakonom o soupravljanju. Žal sem dobila odgovor, da naj se o tem dogovorim z vami. Tudi moji profesionalni kolegi iz območja Ljubljane so naslovili pismo na g. Maučeca že v lanskem letu v zvezi Z organiziranjem sveta delavcev, vendar tudi ni bilo nobenega odziva. Glede na vse zapisano, verjetno ni čudno, da zaposleni zahtevajo oziroma prosijo, da se v tednu od 20. 3. 2000 do 24. 3. 2000 osebno srečale Z delavkami in delavci Ilirije Lendava, da bi vse probleme in težave sklepno, korektno in s strpnostjo rešili. Zaposleni želijo, da z vami razreŠij0 naslednje težave: - obračun in izplačilo vseh nadur pri izplačilu plače za marec 2000, - sprotno izplačilo nadur, - koriščenje oziroma izplačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopUsl za leto 1999, - dogovor o organiziranju sveta delavcev. Poleg omenjenega bodo zaposleni imeli verjetno še veliko vprašanj,m1 katera upam, da boste v obojestransko zadovoljstvo tudi odgovarjali- Prosim vas, da me o času vašega obiska obvestite, saj bi bila zelo zadovoljna, če bi na tem pogovoru lahko sodelovala. Mislim, da je skrajni čas, da uresničite tisto, kar ste ob svojem prvem obisku med zaposlenimi delavci in delavkami Ilirije Lendava tudi dejali-to je, da bodo ponosni, da so zaposleni v Iliriji, in da bodo zadovoljni in veseli prihajali na delo. Lep pozdrav! Zdenka Bobovec, sekretarka OO ZSSS PoinWje Protest proti “podražitvi” položnic Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v celoti zavrača sklep Nove Lj11*? Ijanske banke d. d., da se s 3. aprilom letos spremeni način zaračunavanj nadomestil pri plačevanju položnic. Namesto odstotka od zneska na p 1 i ustrezne vrednosti lastni-Poslovna sredstva, s kateri-n ' ste> kot kaže, izenačili lastni-n ’ ieveda nimajo statusa lastni-- he posebej ne v ustanovitve-kapitalu družbe. Tega naj bi odstavljala ocenjena protivre-n°st premoženja, kar bi se mo-cj 0 ukazati v otvoritveni bilan-ni P°hjetja, v katerega so vlože-n Cert'fikati in premalo izplača-f Plače?” “Sprašujemo, kje so sed '-'n zakonska podlaga za dolnje zmanjšanje kapitalske Zlatko Panzi: Premoženje podjetja se manjša, zadolženost pa se povečuje. nje, na kakšni zakonski osnovi in po katerih standardih je prišlo do preoblikovanja lastnine v druga poslovna sredstva, s povsem drugačnim kapitalskim statusom. Kakšna je torej osnovna vrednost za primer odkupa ali prodaje poslovnega deleža?” “V pogovorih o predkupni pravici, ki je delavcem podjetja zagotovljena s po- Skupščina Tovarne Muta Kmetijska mehanizacija ni sprejela poslovnega poročila . Kledtem ko so delavci na Muti stavkali, ker je bila skupščina pod-Kdja sklicana v Ljubljani, seje tam sestala skupščina Tovarne Muta I Jdetijska mehanizacija, seveda brez pooblaščenca enotnega de- 'avci notranjih lastnikov. Skupščina je tudi brez pooblaščenca de-ocenila, da poslovno poročilo direktorja Draga Krištofa ni 'Trejemljivo. Zato mu je skupščina naložila, naj ga uskladi do konca neseca. Če tega ne bo storil, bodo bilanco morali pregledati revi-Zo,ji. Direktor mora uskladiti še osnovni kapital z registriranim in Pojasniti podlage za knjiženje osnovnega kapitala v sedanji viši-’• Skupščina je dosedanjega direktorja imenovala za vršilca dolž-?st' še za mesec dni, da bi lahko izpeljal omenjene naloge. Po skle-P'h skupščine mora vršilec dolžnosti direktorja ugotoviti tudi zabitost ponedeljkove stavke. jo. V procesu organiziranja družb, ko gre za preoblikovanje družbene lastnine v znano lastnino, pa dobi takšno ravnanje priokus ‘neupravičenega diktata’.” Za pravice delavcev sta se postavila sindikat in svet delavcev Po besedah Smrečnika in Pan-zija direktor podjetja takšnih in podobnih vprašanj ne sliši rad. Zaradi tega se je v zadnjem času umaknilo s svojega položaja že več predsednikov sindikata. Smrečnik, ki opravlja to funkcijo šele dobro leto, pa upa, da bo na njej zdržal dalj časa. “Branko Jamnik pa je zaradi pritiskov direktorja, naj odstopi z mesta predstavnika enotnega deleža, na zboru imetnikov enotnega deleža za zastopanje notranjih lastnikov pooblastil zunanjega predstavnika Janeza Laha.” Direktor podjetja si po navedbah predsednika sindikata in predsednika sveta delavcev že od leta 1996 prizadeva odkupiti lastninski delež podjetja od Slovenske razvojne družbe. Janez Lah je povedal, daje po pravilniku o upravljanju enotnega deleža kot pooblaščenec dolžan zagotoviti, da bodo imeli notranji lastniki vse pravice, ki gredo družbenikom. Gre za pravico do vpogleda v poslovanje, za pravico do informacij o odločitvah uprave, za pravico do revizije letnega obračuna, za predkupno pravico in za vrsto drugih pravic. Če vseh informacij, do katerih so upravičeni družbeniki, ne bo dobil, bo prisiljen zahtevati revizijo. Zaradi Janez Lah: Slovenska razvojna družba doslej še ni dala jasnih odgovorov na sporna vprašanja. rava Slovenska razvojna družba, ki notranjim lastnikom ne priznava predkupne pravice, večinski delež podjetja prodati. Javni protestni zbor v Tovarni Muta Kmetijska mehanizacija je potekal ravno v času, ko j e v Ljubljani zasedala skupščina podjetja. Pooblaščeni zastopnik skupnega enotnega deleža notranjih lastnikov se skupščine ni udeležil, saj so delavci terjali, naj skupščino skličejo na sedežu podjetja na Muti. Delavci in njihovi predstavniki upajo, da bodo lahko z večinskim lastnikom in vodstvom podjetja vsa odprta vprašanja razjasnili in uredili s pogajanji in dogovori na pristojnih organih podjetja. Če bosta Slovenska razvojna družba in vodstvo podjetja še naprej ostala gluha za njihova vprašanja, opozorila in zahteve, pa bodo kot družbeniki in delavci soupravljava začeli zadeve reševati s pomočjo pristojnih organov pravne države in po sodni poti, zaostrili pa bodo tudi metode sindikalnega boja. T. K. 6 I >13 ETO st. 12 / 23. marec 2000 SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA Kako doseči sodelovanje sindikatov Karmen Leban, sekretarka sindikata gostinstva in turizma, o sedanjih nalogah tega sindikata in načrtih v prihodnje Sindikat gostinstva in turizma ima okoli 10.000 članov, torej je majhen sindikat. So pa verjetno zato problemi večji... Sindikat gostinstva in turizma je specifičen sindikat. Najprej po tem, daje v njem približno 70 odstotkov žensk, druga specifičnost pa je podobno kot v trgovini delovni čas. Tega spremljamo, odkar sindikat gostinstva in turizma obstaja, ker je neenakomerno razporejen, ker se dela tudi ponoči, ker delodajalci nočejo več plačevati 'mrtvega teka’ v delovnem času, zato ga delijo in drobijo. Ljudje so na delu zjutraj, ko je zajtrk, potem jih pošljejo domov, ne glede na to, kako daleč so doma, na delo morajo v času kosila, ko imajo za tri ure dela, potem gredo lahko domov, zvečer pa pridejo ti isti delavci spet delat. Tako je delovni čas ene izmene raztegnjen čez cel dan in še v noč. Take težnje se kar precej pojavljajo pri delodajalcih in naša temeljna naloga je, da jih preprečimo. Zato veliko pozornost posvečamo temu, da kolektivne pogodbe podjetij zelo natančno opredeljujejo delovni čas. Drug velik problem je opuščanje podjetniških kolektivnih pogodb. Vse več delodajalcev neposredno uporablja panožno kolektivno pogodbo. Kolikor vemo, veljavnost poteče letos junija. Kakšne so priprave na pogajanja o novi kolektivni pogodbi glede na težnje delodajalcev, da bi pogajanja prenesli v čas po volitvah, ker želijo, da bi se zakon o delovnih razmerjih sprejemal šele po volitvah? Ta pogodba poteče 30. junija letos. Priprave in pogajanja o novi kolektivni pogodbi so zato naša osnovna, najpomembnejša naloga v letošnjem letu. Priprave smo začeli ne glede na želje delodajalcev. Pripravili smo anketo o uresničevanju normativnega in tarifnega dela sedanje kolektivne pogodbe. Na osnovi rezultatov ankete se bomo začeli aprila pogajati z delodajalci. Iskreno upamo, da bomo popravili vsaj izhodiščne plače in dodatke, ki so za našo dejavnost porazno nizki. Naši delavci delajo več kot v drugih dejavnostih, povprečne plače v gostinstvu in turizmu pa so za 14 odstotkov nižje od povprečne plače v gospodarstvu. Rezultati ankete bodo verjetno kar zanimivo branje ... Mislim, da bo tako in da bo anketa pokazala dejansko stanje. Vrnjenih smo dobili nekaj več kot polovico anket, pričakujemo pa, da jih bo vsaj osemdeset odstotkov, kar bi dalo reprezentativen vzorec. Na osnovi reprezentativnega vzorca bi lahko delodajalce prepričali, da so pogajanja o novih izhodiščih za kolektivno pogodbo nujna. In daje treba pregledati in izpiliti tiste člene kolektivne pogodbe, ki so nejasni. Naša kolektivna pogodba je sicer kar uporabna, tako jo ocenjujejo tudi na inšpektoratu za delo in inštitutu za varnost pri delu. Druge naloge pa so vzporedne ... S čim se v sindikatu ubadate ta trenutek? Za člane smo pripravili več ugodnosti kot doslej. Prva je, da bomo konec tega meseca razpisali petdnevno preventivno krepitev zdravja za naše člane. Preventivno počitnikovanje se bo izvajalo po območjih in ambicija je, da bi v petih letih poslali na takšno krepitev zdravja kakih 1500 naših članov. Zdravniški pregled, terapije in bivanje bodo plačani iz sindikalne članarine, vsak pa bo sam pokril stroške prihoda in turistično takso. Druga ugodnost, ki naj bije bili deležni člani, so cenejša posojila pri delavski hranilnici. Sindikat bo članom plačal stroške zavarovanja posojila. Kredit bo mogoče najeti za odplačilno dobo treh let, kar se ujema z iztekom mandata sedanjega vodstva našega sindikata, višina pa je omejena s prosto tretjino plače posojilojemalca. Mislimo, daje to kar potrebno, saj se socialni položaj ljudi slabša in tako si bodo posojila lahko vsaj privoščili. Karmen Leban je sekretarka sindikata gostinstva in turizma leto dni, v tej dejavnosti in v sindikatu pa dela že dolgo in je torej zelo izkušena. V pogovoru nam je med drugim razkrila želje in načrte, kako sindikate storitvenih dejavnosti narediti močne in enotne. Tretja ugodnost je nadaljevanje nezgodnega zavarovanja za vse člane našega sindikata. Zanj potrošimo veliko denarja a na srečo ni izkoriščen. Iščemo drugo možnost za uporabo teh sredstev, bistveno pa je, da so člani zavarovani. Četrta ugodnost pa je, da za izobraževanja v letošnjem letu sindikat članstvu ne bo zaračunaval kotizacije, ampak bo stroške pokril neposredno iz članarine. Izobraževanje je zelo pomembno. Letos smo že imeli tri seminarje, enega o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga bomo zaradi pomembnosti še ponovili. Drugi seminarje obravnaval vsebino zakona o varstvu in zdravju pri delu, s poudarkom na nalogah, ki jih je dobil sindikat. Tudi tega bomo ponovili, predvsem pa bomo opozarjali, kako splošne določbe zakona in naloge sindikata vključiti v podjetniške kolektivne pogodbe. Seznanili smo se tudi z vsebino predlaganega zakona o delovnih razmerjih in zavzeli stališča do njega. Ali so ta stališča kaj drugačna, bolj specifična denimo, od stališč drugih sindikatov ali od stališč Zveze svobodnih sindikatov? Naše mnenje, s katerim smo seznanili tudi Zvezo svobodnih sindikatov, je, da bi morali vztrajati, da bi bil zakon o delovnih razmerjih sprejet še letos. Pred volitvami je p°' litična klima pač bolj naklonjena sindikalnim stališčem, kot bo verjetno po volitvah' Ne vem, ali se bo to zgodilo, upanja je vedno manj. Ali imate glede določil tega zakona kakšne zahteve, ki so posebnost te dejavnosti? . Pravzaprav težko čakamo na zakon, saj naj bi rešil nekaj zadreg naših članov, med du*-gim tudi neurejene razmere pri delu za določen čas. Ljudje so zaposleni za določen čaS po štiri ali pet let in morajo tudi naprej tako delati. So sicer zaposleni, so pa prikrajšani vsaj pri najemanju posojil. Ogrožena je njihova socialna in materialna varnost. To so ljudje, k težko postanejo člani sindikata, ker se bojijo, dajim delodajalci zaradi tega ne bi podaljšali delovne pogodbe. Ali se je zato, ker je toliko ljudi zaposlenih za določen čas, in zato v strahu za zaposlitev, kaj zmanjšalo število pritožb zaradi kršenja pravic zaposlenih? Kje pa, še več jih je. Ljudje so sicer dolgo tiho, vendar v nedogled ne morejo p°tr' peti. Ponavadi pridejo, ko so odpuščeni zaradi kake malenkosti. Zanimivo pa je, da zaposlitev za določen čas v tradicionalnih hotelskih hišah, kjer nekaj dajo na kakovost i ugled ter tradicijo, praktično ni. V njih s° ohranili jedro kvalitetnega, stalno zaposli nega kadra, pomagajo pa si s sezonskimi delavci. Zaposlitve za določen čas so predvsem v majhnih obratih. Ali so na voljo podatki, koliko je v drobnem gostinstvu dela na črno? Dela na črno je v malih obratih ogronn10, iz dveh razlogov: ljudje podpisujejo pog°d' be o zaposlitvi po šestih mesecih dela za vsa primer. Pogodbe, kijih podpisujejo, obvezi'0 določajo minimalno plačo, več denarja pa d°' bij o pod mizo. Zelo veliko ljudi je v gostim stvu zaposlenih preko študentskih servisov’ in to ljudi, ki ne študirajo in se zaposlijo p'c' ko študentskega servisa na zahtevo del oda jalcev. Zato smo si v sindikatu zastavili cilj, da b° mo mladi kader, ki se še šola za gostinstvo i turizem, poskusili z enournimi predavanji os vestiti o tem, kaj jih čaka po prihodu v sluz bo, in opozoriti na pasti, ki jim jih pripr"v ljajo delodajalci. Nekateri ravnatelji šol imaj0 posluh za to, z nekaterimi se bomo še pog° varjali. , Mladi, ko končajo šolo, nimajo nobene prestave o tem, v kaj se spuščajo. Najhujše paJ0' da jih niti ne zanima, saj mislijo, da bodo dobr° plačani, če bodo dobro delali. Nedavno so se oglasili trije mladi fantje*K so delali eno leto brez plače. Delodajalec Ji'1 je izplačeval nekakšne potne stroške, plaC‘ malico, nekaj je prinesla napitnina... Po end na- eta; ko so stopili do delodajalca, pajihje Podil. Potem so se oglasili pri nas. Člani ni-so bili, vendar smo jim svetovali, kaj naj sto-*Jo. Toda delodajalec je potem, ko so mu po-s ali svoje terjatve, podjetje zaprl. Na koga naj se po pravico obrnejo zdaj, od koga naj iz-®rJajo plačilo? Žal je veliko mladih, ki mi-s 'J0, da stvari pač tako tečejo. Tem trem se m zdelo nič čudno, da niso dobivali plač, pač Pa le nekaj malega denarja na roke. No, mi smo ta primer prijavili uradu za preprečevale dela na črno, saj so delali nezavarovani. - uradom in inšpektorji za delo dobro sode-ujemo, čeprav moram reči, da so inšpektor-Jl v nekaterih okoljih nemočni, p katerih okoljih? ncakovali smo, da bodo inšpektorji z enega °nca Slovenije hodili pregledovat podjetja na drug konec Slovenije. V domačem okolju, Jer se vsi med seboj poznajo, so inšpektorji njf v°sebnih poznanstev in drugih vezi pač Glavne kršitve so, kot kaže, pri plačah, 'agresu itd. I r' Plačah je kršitev največ. Zanimivo pa Je- da je po še nepopolnih rezultatih ankete 10 malo podjetij v turizmu, ki niso izplačala /resa. Nekatera uspešnješa podjetja ga iz-P acujejo celo v naj višjem znesku! %ai Pa kršitve, ki izhajajo iz normativnega ue/a kolektivne pogodbe? Najhujše kršitve so pri delovnem času. V &°stinstvu se nabira veliko nadur, ki jih de-C1 zaradi premajhnega števila zaposlenih /Prosto ne morejo izkoristiti. Ure, kijih ne orejo izkoristiti in kijih podjetja seveda ne Plačajo, se potem izgubijo. Imeli smo pri-. e,e, ko bi lahko delavka ostala doma celo o in prejemala plačo, toliko neizkoriščenih ?adurje imela. V kolektivni pogodbi je sicer tj, P'sano, daje treba do konca maja 'počisti-z nadurami za preteklo sezono. Če to ni mo-H°če< Pa je delodajalec dolžan plačati odško-•no za opravljene ure. Dobro organizirana ‘Ujetja to naredijo, tako da ostaja malo ne-i , °riščenih ur, za katere vemo, da se bodo ^koristile ali pa bodo poplačane. Težave pa l z nadurami v majhnih podjetjih, kjer je tež-. 'zterjati bodisi plačilo ali pa pravico, da J‘n delavec izkoristi. u se postavljata dve vprašanji: prvo, ali se ,/e sploh splača izplačati. Videla sem pla-n.° listo, kjer je delavec delal 50 ur več in j^eJel 140.000 tolarjev neto plače. Naslednji I esSec, ko je imel le pet nadur, pa je dobil v . U00 plače. Ker je prejšnji mesec zaradi ^ ikega števila plačanih nadur 'padel' v višji , n°dninski razred, mu je večino plačila po-rala država. iti t? je nac*Lire bolje izkoristiti kot prosti čas neV-6 ^a vedina delavcev se odloča za to. V pl ki drugi panožni kolektivni pogodbi je za-j. an°> da se kompenzacijska ura izkoristi kot Žel-?’ se Pravi ena ura za uro in P°l- Naša ,j -la je, da bi to spravili tudi v našo kolek-u° pogodbo. nako je s članstvom v malih podjetjih, Problemi najbrž niso majhni? /'ndikata v malih podjetjih ni, saj bi ga bi-nesmotrno organizirati. V njih imamo potezne člane, ki so vezani na območno or-Mn'zacijo sindikata. Karmen Leban: Naša želja je imeti v Sloveniji en sam sindikat v gostinstvu in turizmu, ki bi bil v prihodnje povezan z drugimi sindikati storitvenih dejavnosti. Skupnih interesov je preveč, da bi ostajali vsak zase. Kako ti člani plačujejo članarino, sami ali jo avtomatično odvajajo delodajalci od plače? Ponekod odvajajo sami, vendar je to povsem neurejeno področje. Nekateri plačujejo redno, drugi ne in to je naslednja stvar, ki jo bomo morali urediti. Zlasti delavci, zaposleni za določen čas, raje plačujejo sami, ker se bojijo, da bi jih delodajalci odpustili, če bi zvedeli, da so včlanjeni v sindikat. Kakšna je starostna sestava tega sindikata? Ali se tudi pri vas starostna meja članstva dviguje? Resje tako. Priliv mladih članov je sila majhen. pravzaprav kritičen in temu se bomo morali temeljito posvetiti. Tudi v večjih sindikalnih okoljih je tako, da mladi niso pripravljeni prevzemati funkcij v sindikatu. Zato se bomo lotili sistematičnega izobraževanja, da bodo ljudje zvedeli, kaj pomeni sindikat, kaj pomeni sindikalno zastopanje in zaščita. Koliko v resnici pomeni imuniteta sindikalnih funkcionarjev? Menda se zlasti mlajši člani otepajo kakšne funkcije v sindikatu, ker se bojijo zamere delodajalca oziroma uprave. Kršitve so in žalostno je, da imuniteta nič ne pomeni, ko zaradi kršitve prideš pred sodišče. Na sodiščih pet let čakaš na vrsto, da lahko dokažeš, daje bil neki sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalnega delovanja. Toda človek mora teh pet let, ko čaka na pravico, od nečesa živeti a Na srečo je v naši dejavnosti zelo malo takih primerov; za zdaj vem le za tri sindikalne delavce oziroma delavke, ki sojih zaradi tega delodajalci šikanirali. Kakšen je potemtakem odnos uprav podjetij do sindikata? Delavcem skušajo na eni strani vzeti kar največ pravic, na drugi bi pa s sindikatom dobro sodelovali... V nekaterih podjetjih je odnos kar dober, žal pa so takšna podjetja v manjšini. Novi lastniki slovenskih hotelov so prinesli izkušnje tudi od drugod in v sindikatu ugotavljamo, da v gostinstvu ne manjka dobrih delavcev, pač pa dobrih menedžerjev. Imamo premalo strokovno izobraženega kadra, ki bi znal popeljati naša gostinska in turistična podjetja na višjo kakovostno raven. Vodilni ljudje povečini niso iz stroke, v najboljšem primeru so pravniki ali ekonomisti. Nekateri uspevajo, drugi ne tako dobro ali sploh ne. To je eden od vzrokov za stagnacijo slovenskega turizma. Kjer so direktorji voljni ustvarjati pozitivno delovno ozračje, kjer se pustijo izobraziti v tej smeri, je vse boljše, vzdušje, rezultati. Šele letos prihaja na delo visoko šolan kader tu-ristično-gostinske usmeritve. V Sloveniji je 132 sindikatov. Koliko sindikatov je pa v gostinstvu in turizmu? Najmanj osem: samostojni, tako imenovani rumeni sindikati, ki niso vezani na nobeno centralo. So sami sebi namen in jih zato uprava z lahkoto obvladuje. Potem so tu sindikati, ki so vezani na centrale, na Solidarnost, Alternativo, Neodvisnost, v Obalne sindikate itd. Obalne sindikate skušamo prepričati, da bi se združili. Za nas je pomemben tudi sindikat igralniških delavcev, s katerim smo letos podpisali pogodbo o sodelovanju za šest mesecev. Naša želja pa je to sodelovanje poglobiti in da bi v Sloveniji v gostinstvu in turizmu bil en sam, močan sindikat. Koliko članov bi imel tak sindikat? Mislim, da kakih 25.000 članov, ob približno 28.000 zaposlenih v tej dejavnosti. Moramo pa se v sindikatih še dogovoriti, kako bomo v skladu z novo klasifikacijo dejavnosti razvijali svoje sindikate. V gostinstvu pravimo, daje treba narediti prve korake, da se ustanovi sindikat storitvenih dejavnosti, kot ga poznajo v evropskih državah. V tem sindikatu bi se znašel tudi sindikat gostinstva in turizma; lahko bi imeli skupno telo, ki bi koordiniralo vse te storitvene dejavnosti, ker ugotavljamo, da imamo nekatere probleme povsem enake. Smiselno bi bilo, da bi se sindikati storitvenih dejavnosti povezali v boju za skupne interese. Na primer, vsi imamo težave z delovnim časom, sindikat trgovine, obrti in naš bi lahko skupaj urejali vprašanja minimalnih standardov, varstva pri delu itd. Vse te skupne točke bi lahko uredili v eni kolektivni pogodbi. Lahko pa bi imeli posebne tarifne dele kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti. Odkod izvira naziv rumeni sindikati, po zgledu rumenega, torej neresnega, tiska? Ne, tako jim pravijo v Evropski sindikalni listini. Takšni sindikati so ustanovljeni samo zato, da ima direktor oblast nad vsem, kar se v podjetju dogaja, da nič od tega ne zaide iz podjetja v zunanje sfere brez njegove volje. Sicer imajo svojega predsednika, kije postavljen po direktorjevih pravilih, pobirajo članarino, in vse se suče v notranjem krogu. Zunanji dejavniki so za tak sindikat moteči. Konferenca območne organizacije ZSSS Domžale Dan iks - 23. marec Dušan Semolič je prejšnji četrtek članom konference domžalske območne organizacije pojasnil osnutek akta o novi organiziranosti ter mreži območnih organizacij ZSSS in sindikalnih pisarn. Člani konference, še posebej Danica Avbelj, so pri tem aktu zlasti pogrešali analizo slabosti sedanje organiziranosti. Menili so tudi, da mora biti cilj reorganizacije le boljše delo v korist članstva. Olga Pintar je člane konference seznanila z zakonom o finančnem poslovanju in posledicah tega zakona za delo sindikata. Kot je uvodoma dejala sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale Justi Arnuš, sedanji čas zahteva budne in učinkovite sindikate. Ker delavci nenehno izgubljajo pravice, je tudi sindikalizem na prelomnici. Da bi Zveza in sindikati iz njene sestave učinkoviteje reševali probleme, bi morali prej “narediti natančno diagnozo stanja”. Dušan Semolič je predlog spremembe v organizacijski mreži razložil takole: Vsaka organizacija se skuša z organiziranostjo prilagoditi spremenjenim razmeram. In razmere, v katerih delujejo Svobodni sindikati, niso enake kot pred leti, ko je bila sedanja organizacija postavljena. Cilj sprememb so zato boljše možnosti reševanja problemov članstva, ne pa položaj posameznih profesionalnih delavcev. Zahteve po drugačni organiziranosti so postavljali sindikati dejavnosti. Posebna delovna skupina, v kateri so bili predstavniki sindikatov dejavnosti, je upoštevala zlasti njihove interese. Predloge delovne skupine je predsedstvo ZSSS sprejelo kot podlago za javno razpravo. Po njej bo o predlogu odločila konferenca ZSSS. Večja novost v predlogu je ta, da bodo tam, kjer območnih organizacij ne bo več, ustanovljene sindikalne pisarne, ki naj bi bile čim bližje članstvu. Z zmanjšanjem števila območnih organizacij naj bi zmanjšali stroške, hkrati pa okrepili stroko. Presegli naj bi to, da posamezni sekretarji “pokrivajo” zelo veliko sindikatov dejavnosti, kar je slabost sedanje organiziranosti. Semolič je še poudaril, da bo za sprejetje predlagane spremenjene organiziranosti odločilna razprava v organih sindikatov dejavnosti. Tam je treba torej z argumenti podpreti ali zavračati predlagane spremembe. Na očitek Danice Avbelj, da se predlaga le ukinitev območnih organizacij, katerih funkcionarji se ne strinjajo s politiko republiških odborov sindikatov dejavnosti, je Semolič odgovoril, da sam pozitivno ocenjuje delo območne organizacije ZSSS Domžale. On sam je le predsednik Zveze in ne oblikuje stališč za predsedstvo. Njegov vpliv ima zato meje, prek katerih ne seže. Predsedstvo ZSSS odloča z večino glasov svojih članov. Članarinaje last sindikatov dejavnosti, ki z njo razpolagajo, tako kot se dogovorijo. Justi Arnuš je poročala o seji Sinlesa, na kateri je na vprašanje, zakaj so predlagane takšne spremembe organiziranosti, Danilo Vedlin, predsednik, odgovoril, da ne ve. V razpravi je bilo povedano še marsikaj kritičnega na račun predloga spremenjene organiziranosti in mreže sindikalnih pisarn. Sta- lišča domžalske območne organizacije bo sprejela konferenca, sklicana za 30. marec. Sprejem odločitve pa bo odvisen zlasti od razprav in sklepov pristojnih organov sindikatov dejavnosti. Ti pa se s predlogom večinoma še niso soočili. Ker naj bi javna razprava po sklepu predsedstva ZSSS trajala le do konca marca, časa ni prav veliko. Zakon o finančnem poslovanju je že povzročil nekaj sprememb, je za uvod povedala Olga Pintar, strokovna sodelavka območne organizacije ZSSS Domžale. Iz registra gospodarskih družb so bile brez likvidacije izbrisane firme, ki nimajo pogojev za poslovanje. Zakon pa uvaja tri osnovna pravila finančnega poslovanja. Prvo je likvidnostno pravilo, po katerem mora biti podjetje sposobno v vsakem trenutku izpolniti zapadle obveznosti. Če je plačilni dan v podjetju 15. v mesecu, mora biti na ta dan na žiro računu denar za izplačilo plač. Drugo načelo je solventno poslovanje, kar pomeni trajno sposobnost izpolnjevanja finančnih obveznosti. Tretje načelo govori o kapitalski ustreznosti. Kolikšen je ustrezen kapital, zakon ne pove, saj je količina odvisna od dejavnosti, ki jo podjetje opravlja. Po zakonu nastane v podjetju kapitalska neustreznost takrat, ko skupna izguba preseže polovico osnovnega kapitala družbe. Osnovni kapital jev tisti, kije pri podjetju vpisan v sodni register. Žal je precej podjetij v register vpisalo zelo nizek znesek osnovnega kapitala. Če se likvidnost po dveh mesecih ne izboljša, je uprava dolžna predlagati ali prisilno poravnavo ali stečaj. Ko pride v podjetju do kapitalske neustreznosti, je uprava dolžna ukrepati v dveh mesecih in nadzornemu svetu predlagati ukrepe za izboljšanje stanja. Nadzorni svet je dolžan sklicati skupščino delničarjev. Prezadolženost podjetja je običajno skrita. Neplačevanja računov je bilo pri nas veliko preveč, sedaj pa zakon tega več ne tolerira. Če premoženje podjetja ne zadošča za pokritje obveznosti, je uprava dolžna predlagati prt' silno poravnavo ali stečaj. Če ob stečaju upniki ne dobijo svojih terjatev poravnanih v celoti, člani uprav in nadzornih svetov za to odgovarjajo tudi s svoji® osebnim premoženjem. V velikih delniških družbah se lahko zgodi, da bo član uprave ah nadzornega sveta moral iz svojega premoženja oškodovanim upnikom plačati do 15 milijonov tolarjev. V srednje velikih delniških družbah in družbah z omejeno odgovornostjo lahko iz naslova odškodninske odgovornosti član' uprav in nadzornih svetov plačajo do 10 m'; lijonov tolarjev. Člani uprav se odškodninski odgovornosti lahko izognejo le, če dokažejo, da so naredili vse, da do oškodovanja upnikov ne bi prišlo. Člani nadzornih svetov so odškodninsko odgovorni v primeru, če so v poslovnem poročilu ugotovili nelikvidnost, pa niso zahtevali ukrepov. Pintarjeva meni, da bo zakon o finančne® poslovanju povzročil, da bo zlasti spočetka bistveno več prisilnih poravnav in tudi stečaje" Uprave namreč ne bodo upale več zavlačevati agonije podjetja, kar so dosedaj praviloma počele. Prav verjetno je tudi, da bo na sim dikate v podjetjih več pritiskov, da bi prista 1 na znižanje plač. Sindikat, ki bo tak predlog dobil, mora po besedah Pintarjeve pred odločitvijo zahtevati od uprave vse podatke o p°' slovanju podjetja. Zahtevati mora tudi, da se podatki o znižanih plačah prikazujejo na p®' čilnih listkih in v bilancah podjetja. Sicer pa bodo prisilne poravnave verjetno zlasti način zmanjševanja števila zaposlenih. Upr3' ve podjetij se bodo zanje odločale pogosto, saj se bodo tako želele izogniti odškodninski odgovornosti, ki jim grozi v primeru stečaja. DaI1 iks, ko lahko pride do epidemije prisilnih P°' ravnav, je 23. marec, ko bosta potekla dva meseca od začetka polne veljavnosti zakona o finančnem poslovanju. Naj še povemo, daje bj, zakon sprejet že lani poleti in da so se ime menedžerji dovolj časa nanj pripraviti. ,. Ker zakon o finančnem poslovanju velja tud za sindikate, je zanje priporočljivo, da se n6 zadolžujejo, meni Pintarjeva. Kot je namen te točke dnevnega reda p°v' žela Justi Arnuš, nove razmere na finančnem področju zahtevajo od sindikata drugačno de lo. Predvsem mora nenehno zahtevati podat* in spremljati poslovanje svojega podjetja. b® tranje delničarje mora temeljiteje izobrazim Mogoče bi lahko razmisli tudi o zavarovanj odškodninske odgovornosti članov nadzorni svetov iz vrst zaposlenih. O tem, kdo naj D plačeval premijo tega zavarovanja, pa so bi- la mnenja članov konference različna. Franček Katflc Delodajalec mora zagotoviti, da tla v delovnih prostorih nimajo izboklin, lukenj ali podobnih neravnin. Obloge ne smejo drseti. Če so nivoji tal različni, mora delodajalec prehode med njimi označiti. Rob višjega nivoja oziroma stopnice mora biti označen z najmanj 5 cm širokim znakom po vsej dolžini. Tla morajo biti toplotno izolirana in njihova temperatura ne sme biti nižja od 19 °C in ne višja od 29 °C. Temperatura tal v prostorih, v katerih se delavci zadržujejo dnevno več kot dve uri, ne sme biti višja od 27 °C. Če obstoja večja nevarnost požara, morajo biti tla iz negorljivega materiala. Vir: Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (velja od 19. II. 1999), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do aprila 2001. ____ Novice iz sindikatov podjetij Univerzale v prisilni poravnavi Reorganizacija sindikata v Vele V podjetju Univerzale Domžale ^eje na podlagi sklepa sodišča 21. ebruarja začel postopek prisilne Poravnave. Ta pomeni finančno reorganizacijo, v okviru katere naj v'v soglasju z upniki dosegli zni-z‘inje ali odlog dolžnikovih dolgov. V načrtu finančne reorganizacije je predvideno tudi zmanjšanje števila zaposlenih delavcev. . Na sestanku sindikata podjetja z direktorjem, 14. marca, smo •zvedeli za načrte in prizadevanja v°dstva podjetja, ki naj bi prispe-Va*a k uspešni poravnavi. Direk-l()r Gašperlin napoveduje prepo-r°d podjetja, če bo prisilna porav-nava uspela. Ali bo res, pa je po nJegovem mnenju najbolj odvisno (|d politike domžalske banke in domžalske politike. Upanje, da bomo v Domžalah Uni verzale še imeli, torej obsta- ja. Najodgovornejši v podjetju, delavci in lastniki, pa bodo morali za to še veliko narediti. Najpomembnejšo besedo na poravnavi bodo imeli največji upniki, lastniki terjatev. Z uspešno prisilno poravnavo bi zagotovili postopno sanacijo bolnega podjetja in ohranitev zaposlitve vsaj za večino delavcev. Prodnik ima novega predsednika Samostojni sindikat podjetja Prodnik je na članskem sestanku izvolil novega predsednika -Francija Cerarja. Čestitamo! Prejšnji predsednici Kristini Brodnik se zahvaljujemo za uspešno sodelovanje. Sindikalna lista Marec 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor’ (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) prvi del h Dnevnice SIT SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.869,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 ^ Kilometrina (od 4. 3. 2000 dalje) 42,51 42,51 Ločeno življenje’ 73.749,00 56.473,00 '• Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 572,00 572,00 °rugi del L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 55.846,00 47.476,00 - za 20 let 83.769,00 71.213,00 - za 30 let 111.692,00 94.951,00 L Odpravnina ob upokojitvi 368.746,00 585.897,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje ■L Solidarnostne pomoči" - po SKPD - ob smrti delavca 110.624,00 94.951,00 - ob smrti v ožji družini 55.312,00 - ‘L Minimalna plača (od 1.1.2000) 74.262,00 74.262,00 Zajamčena plača ”■ Regres za letni dopust 40.941,00 40.941,00 - najmanj - ali največ 102.000,00 128.036,00 107.712,00 (70 % povprečne slovenske plače) J' Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu 'Uradni list RS št. 87/97). ?• V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Po združitvi družb Napredek, Tabor in Kočna v družbo Vele so se tudi sindikati teh družb dogovorili o svoji organizaciji. Vsi trije bodo ostali pravno samostojni, za boljše in učinkovitejše medsebojno sodelovanje in uveljavljanje interesov vseh zaposlenih članov pa ustanavljajo konferenco sindikatov Vele. Ta bo imela devet članov, za njenega prvega predsednika je predlagan Ciril Sešek. Zaposleni v družbi Vele so na volitvah 22. februarja izvolili tudi 15 članov prvega sveta delavcev v novi družbi. Udeležba na volitvah je bila 73,40-odstotna. Pri uresničevanju programa jim želimo čim več uspehov! Vodstvo sindikata v podjetju Vele Sindikat Mlinostroja ni uspel po mirni poti V četrtek, 9. marca, je sindikat obravnaval in ocenil dosedanje aktivnosti za uskladitev in normativno ureditev aktov o pravicah delavcev, ki izhajajo iz dela in delovnega razmerja. Sprejeta je bila ocena, da dosedanja prizadevanja sindikata, da bi po mirni poti uredili nerešena vprašanja, niso obrodila sadov. Zato bo sindikat posredoval pri ustreznih inštitucijah in organih. Sindikat Tosame se uspešno dogovarja z upravo Sindikat Tosame je s svojim delom dokazal, daje s strpnim dogovarjanjem z upravo mogoče doseči marsikaj, kar povečuje kakovost življenja delavcev. Tako so v preteklem letu sprejeli dogovor o sofinanciranju dodatnega zdravstvenega zavarovanja za vse delavce v višini 40 odstotkov in dogovor o sofinanciranju nezgodnega zavarovanja za vse delavce za štiriindvajset ur. Z upravo podjetja so sklenili tudi dogovor o programu preventivnega zdravstvenega oddiha delavcev. Prejšnji teden pa jim je uspelo uskladiti dogovor o izplačilu dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja - 13. plače. Predvideno je, da ga bosta predsednica sindikata Danica Avbelj in direktor Janko Velkavrh podpisala še ta teden. Strokovna služba ZSSS Justi Arnuš POMEŽIK SONCU Svoj prispevek lahko nakažete na žiro račun št. 50101-678-45223, sklic: 2725037, Zveza prijateljev mladine Slovenije. i /uprimo počitnice vsem otrokom OTROK naša nobudt Tjodatki, da 22.000 delavk in delavcev prejema minimalno plačo, da 60 odstotkov zaposlenih ne doseže poprečne plače v državi in da 90.000 družin živi na robu revščine, so vredni resnega razmisleka in skrbi. Resnega razmisleka in še več skrbi zato, ker se za to statistiko skrivajo problemi in stiske ljudi - naših članov in njihovih družin. Družin, v katerih se otroci že zelo zgodaj srečajo s to prekleto revščino in z vsem, kar jo spremlja. Ti otroci se Že od samega začetka svoje mladosti spopadajo s toliko zakaji in zatoji, na katere njihovi starši nimajo odgovora. Če pa ga že imajo in ga v stiski in sili nekako najdejo, ti otroci to težko razumejo. Težko razumejo, zakaj sosedovi jedo drugačno - boljšo hrano, težko razumejo, zakaj so drugače obuti in oblečeni, težko razumejo, zakaj imajo lepše igrače, zakaj oni nimajo kolesa in smuči, zakaj ravno pri njihovi hiši manjka denarja za to in ono stvar. Želijo si v podobne šole, želijo si podobne izobrazbe in želijo se ukvarjati s podobnimi športi. Tudi ti otroci bi radi spoznali skrivnosti sveta računalnikov, preprosto, želijo biti enaki, podobni svojim vrstnikom. Da je vse skupaj še bolj žalostno, se otroku ta podoba revščine usidra v glavi - učeno povedano v podzavesti - in ga kot senca spremlja ne samo v otroštvu, še v pozno starost, če sploh kdaj izgine in mine. Otroci so tega vredni Pa ne gre za to, da bi trosil utopijo o enakosti in pravičnosti - te, dokler bo svet, pač ne bo, svet je že po naravi in neki logiki zgrajen tako, da je krivičen. Na nas pa je vsaj to, da te razlike vidimo, jih preprosto opazimo in skušamo kaj storiti, da jih vsaj omilimo; odpraviti jih ž.al ne moremo ob vsej iskrenosti in zagnanosti. In akcija Zveze prijateljev mladine Slovenije “Odprimo počitnice vsem otrokom" je akcija, v kateri smo Svobodni sindikati Slovenije že lani storili kaj koristnega. Tudi letos imamo priložnost in možnost, da tudi mi z dejanji in prispevki ublažimo te razlike, ki nam preštevajo otroke in jih razlikujejo že pri vprašanju “Kam pa ti greš letos na morje?” oziroma “Kje pa si bil letos na počitnicah?". Na videz sicer za nekatere zelo vsakdanja in navadna vprašanja. Za otroke, za tiste, za katere ta akcija je, pa težki odgovori. Težki zato, ker otroci odgovarjajo ponižani, prizadeti, žalostni in nesrečni. Ponavadi najraje kar preslišijo taka vprašanja, ker se odgovor ponavlja iz letu v leto: “Letos pa nisem bil na počitnicah, ker ni bilo denarja pri hiši." Da bi bilo takih odgovorov čim manj oziroma čim več onih drugih (“Letos pa sem bil na morju, na soncu in s prijatelji 'j in da bi se tiste sanje oziroma skrite želje uresničile, lahko veliko storimo prav mi, Svobodni sindikati Slovenije. Prispevajmo nekaj k temu, da bo tudi za te otroke domovina prijaznejša. Na nas Svobodnih sindikatih Slovenije je, da tudi tokrat ponovimo vsaj dvoje: prelepimo naša podjetja in ustanove s plakati “Pomežik soncu" in v okviru možnosti nakažemo kakšen tolar za te otroke. Lepo bo videti nasmejane otroke na morju in imeti občutek, da je del tega smeha in otroške sreče ter radosti in novega prijateljstva omogočil naš sindikat oziroma naš prispevek. Verjemite mi, otroci so tega vredni, mi pa bomo lahko na to ponosni. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Nova Delavska enotnost napoveduje izid Priročnika 0 pokojninski refOMli pr„očnik y°°^ Priročnik bo pripravila Lučka Bohm, svetovalka predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Njegovi ** pred',,**°**'s, recenzenti bodo ugledni slovenski strokovnjaki s področja pokojninskega sistema. *elw Priročnik bo v pomoč vsakemu sindikalnemu zaupniku, članu ali posamezniku pri razumevanju novega zakona w 4 o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati z letošnjim letom. Vseboval bo kratka in razumljiva navodila za izračune možnih enih datumov upokojitve ter odmere pokojnine in drugih pravic s primeri. Preprosto in jasno bo v njem opisano vse, kar mora vedeti sindikalni zaupnik, da lahko odgovori tudi na vprašanja članov o: - zaslugah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pravičnejšo in bolj sprejemljivo pokojninsko reformo, - beneficirani delovni dobi, - tem, kaj mora vedeti sindikalni zaupnik, ki se z delodajalcem pogaja o sklenitvi kolektivnega dodatnega prostovoljnega zavarovanja delavcev ... £* SINDIKAT KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE št. 12 / 23. marec 2000 Po zagotovilih uprave so re-zu'tati zadnje kampanje v Tovar-ni sladkorja v Ormožu nadpovprečni. Ekonomski položaj to-varne pa zaradi razmerja cen ni najboljši, saj so cene sladkorja !la svetovnih trgih trenutno niz-e’ Pravi predsednik sindika-a kmetijstva in živilske industri-je v Tovarni sladkorja Ormož tanko Podgorelec. “Zaradi vla-ne politike prihaja v državo sladkor iz uvoza celo po neko-'ko nižjih cenah, kot je naša Proizvodna cena." ^ Tovarni sladkorja Spoštujejo Kolektivno pogodbo Zaradi takšnih cenovnih raz-merij se je naša edina tovarna Pogovor s predsednikom sindikata v Tovarni sladkorja Ormož in predsednikom območnega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije v Podravju Stankom Podgorelcem Stanko Podgorelec: Zmanjševanje delavskih pravic bi lahko delodajalcem kratkoročno prineslo majhne koristi, dolgoročno pa bi vsi skupaj veliko izgubili. dovolj, da bi ga lahko realno ocenjevali. Tako kot pri vsakem zakonu, kije zadnje čase sprejet, pa se tudi pri tem zakonu ljudje bojijo, daje zanje slabši kot stari.” Nenehni pritiski na delavske pravice zavirajo razvoj Zadovoljni delavci - prvi Pogoj za hitrejši razvoj s adkorja, ki je v večinski lasti Nizozemcev 'n Italijanov, znašla v Škarjah. To seje tej to-vami zaradi naše nekonsistentne politike na Področju pridelave hrane zgodilo že večkrat. 0 mnenju Podgorelca bi morala zato drža-va omejiti uvoz ali uvesti dodatne davke na Uv°ženi sladkor, saj tudi druge države ščitijo Sv°je kmetijstvo in živilsko industrijo. . Kako pa posledice naše kmetijske politike 'o trenutnih cenovnih razmerij čutijo na svojih fopih delavci Tovarne sladkorja v Ormožu? *ače imamo nekoliko nad kolektivno pogodbo. Regres smo lani prejeli v gotovini. Tudi Vse ostale prejemke - od malice do povrači- lni Prevoznih stroškov - prejemamo po kolek- pogodbi. Kljub temu pa delavci niso za- 0v°ljni s svojim ekonomskim položajem, saj p alno standard večini delavcev pada," pravi Pogorelec. “Zadnje čase se za višje plače zelo k asno borijo zdravniki, šolniki in še nekate-■ Enako kot omenjeni si višje plače želijo tudi e*avci v živilski industriji, vendar pa si mnogi eFl ne upajo tako naglas povedati, ker se bo-J|J°’ da bi jih delodajalci zaradi tega šikani-I *• Med delavci je danes velik strah za de-)vn<) mesto, saj je brezposelnost v Podrav-■*u ^e vedno izjemno visoka. Mnogi delavci s<) zato zadovoljni, da imajo delo, četudi ne Ujemajo takšnih plač, kot bi sijih glede na javljeno delo zaslužili. Res pa je, da delavci azuniejo tudi položaj tovarn, saj je od njihove 'agilnosti odvisna tudi stabilnost in varnost Jihovih delovnih mest." 306 zaposlenih jih je ^98 v sindikatu . ^ Tovarni sladkorja v Ormožu je 306 ZaPoslenih in v Sindikat kmetijstva in ži- vilske industrije jih je vključenih 298. Ta podatek morda najbolj zgovorno priča, kako velik ugled ima sindikat v tem podjetju. “Sindikat si prizadeva za čim boljši ekonomski položaj delavcev, hkrati pa pomaga tudi svojim članom v stiski,” pravi Podgorelec. “Člani sindikata pa so dandanes zelo zahtevni. Od sindikata terjajo otipljive rezultate na področju plačne politike, na področju sociale in na drugih področjih. Marsikdaj člani od sindikata veliko zahtevajo, ko seje treba za te iste zahteve boriti, pa se niso pripravljeni izpostaviti. Zato je sindikat velikokrat v navzkrižnem ognju med delavci in upravo. Delo sindikalnih zaupnikov v podjetjih zato ni lahko.” Stanko Podgorelec je tudi predsednik območnega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije v Podravju. Kako delavci v tej panogi gospodarstva ocenjujejo reformo na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter napovedane spremembe zakonodaje na delovnopravnem področju? “V javni razpravi o reformi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja smo sindikati odigrali izjemno pomembno vlogo. Zdi se mi, da to ve mnogo delavcev. Mnogi delavci se za konkretne rešitve v novem pokojninskem zakonu niso zanimali, zavedali pa so se, da se za njihove interese in pravice bori sindikat,” pravi Podgorelec. “Drugo vprašanje pa je, ali so delavci s sedanjo pokojninsko reformo zadovoljni. To bodo pokazali konkretni izračuni, ki si jih večina delavcev še ni naredila. Mnogi novega zakona še ne poznajo V nekaterih podjetjih in panogah sindikalisti opažajo, da si veliko delavcev želi, da bi se čim prej upokojili. Ali je tako tudi v Tovarni sladkorja v Ormožu in v živilski industriji? “Takšnega razpoloženja ne opažam,” pravi Podgorelec. Kako pa delavci spremljajo razprave o novem zakonu o delovnih razmerjih? “Največ govorijo o tistih stvareh, za katere nas želijo delodajalci prikrajšati. Gre zlasti za odmor za malico, za regres in za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Sindikati ne smemo dopustiti, da bi se z novim zakonom pravice delavcev bistveno zmanjšale. Delavce je namreč tega strah, saj so s sprejemom vsakega zakona v našem državnem zboru pravice delavcev manjše.” “Dejansko so delavci od nenehnih pritiskov za zmanjšanje delavskih pravic že utrujeni. Iz leta v leto so ekonomski in nasploh delovni in življenjski pogoji, v katerih živijo delavci, slabši. Gledano dolgoročno ima lahko to zelo negativne posledice za delovni elan ljudi in nasploh za naš razvoj," opozarja Podgorelec. “Morda s takšnim zmanjševanjem delavskih pravic delodajalci na kratki rok zares nekaj malega pridobijo, zato pa se kaj hitro lahko zgodi, da bomo na dolgi rok zaradi takšne politike vsi skupaj veliko izgubili. Tisti, ki nenehno zmanjšujejo delavske pravice, bi se morali zavedati, da se razpoloženje med delavci slabša. Mnogi delavci so nezadovoljni, tega pa niti ne povedo, saj jih je strah tudi za delovno mesto in socialno varnost. To pa ni dobro, če so ljudje nezadovoljni in molčijo, ker jih je strah za preživetje!” Stanko Podgorelec je prepričan, da si mora sindikat prizadevati za zaščito delavskih pravic, saj se s tem pravzaprav bori tudi za razvoj. Brez ustvarjalnih, inovativnih in prizadevnih delavcev ni razvoja. Takšni pa so lahko samo zadovoljni delavci! T. K. Območni odbori sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije, sindikata kmetijstva in živilske industrije in sindikata delavcev energetike v Podravju so prejšnji teden za predsednike sindikatov družb in zadrug pripravili zelo dobro obiskan izobraževalni seminar Plače iz naslova uspešnosti poslovanja in Kako do trinajste plače. Na njem je plačno politiko ter naloge sindikatov v družbah in zadrugah predstavila sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju in državna svetnica Vekoslava Krašovec. ga dobička po zaključnem računu. Odgovorne naloge sindikata V nadaljevanju je Krašovčeva govorila zlasti o delu plač na osnovi uspešnosti poslovanja in na osnovi udeležbe zaposlenih pri dobičku. Opozorila je, da sta ta dva dela plače v veliki meri odvisna od aktivnosti sindikata v podjetju ali zavodu. Zato j e nujno, da se sindikat v podjetju za vsako leto ali za daljše obdobje z delodajalcem dogovori, katere podlage se bodo pri izplačilu Seminar o plačah na podlagi uspešnosti poslovanja Plačna politika v podjetju je odvisna tudi od aktivnosti sindikata Izplačana plača je iz več delov Po besedah Krašovčeve ločimo te vrste izplačil: osnovno plačo, ki je relativno konstanten del izplačila, odvisen od zahtevnosti delovnega mesta ter določenih izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi dejavnosti; dodatke na osnovno plačo na osnovi delovne dobe, pogojev dela in posebnih obremenitev; plačo na podlagi delovne uspešnosti, ki je odvisna od izpolnjevanja vnaprej dogovorjenih oziroma definiranih meril; plače iz naslova uspešnosti poslovanja, ki se lahko obravnavajo kot variabilni del plače, izplačan med letom ali na osnovi ugotovljene- upoštevale. Praviloma naj bi se sindikat z delodajalcem dogovoril v začetku leta, ko se sprejema tudi poslovni načrt. Vsebina takega dogovora je seveda odvisna od dejavnosti, ki jo opravlja delodajalec. V storitvenih dejavnostih, kot sta denimo trgovina in gostinstvo, bo dogovor drugačen kot v proizvodnih dejavnostih, kjer je možno uporabljati tudi količinska merila. Bistveno pa je, da dogovoijena merila temeljijo na možnostih vplivanja delavcev na njihovo doseganje. O trinajsti plači se je treba dogovoriti in jo planirati Krašovčeva j e opozorila, da se je izplačilo plače na osnovi uspe- zorno predstavila plačno politiko in naloge sindikatov v družbah in zadrugah pri njenem uresničevanju. šnosti poslovanja v praksi u velja-vilo kot trinajsta plača, božičnica ali poračun plač. Tudi sindikat1 v Sloveniji, zlasti ZSSS, ob koncu vsakega leta delodajalce poj1' vajo k izplačilu navedenega dela plač. V praksi pa se, ker ni i'1-ternih dogovorov o načinu izp*a' čila tega dela plač, praviloma p°' javljajo problemi. Zato seje potrebno v podjetjih o izplačilu trinajste plače dogo-voriti že v začetku leta ter jo 0 sprejemanju poslovnega načrta tudi planirati. Sindikat se mora z delodajalcem dogovoriti tudi o ča' su, v katerem bodo preverjali delovne rezultate. Smiselno bi bd°' da se ti preverjajo na podlagi devetmesečnega poslovanja. Na111 način bi zagotovili možnost izp'a' čila plač iz uspešnosti poslovanj11 še v tekočem letu. Kakor je poudarila Krašovčeva, ima pri zagotavljanju prayl ce do trinajste plače najodloČi -nejšo vlogo sindikat, ki pa nio,a pravočasno ukrepati. ^ Na snežnem stadionu pod Pohorjem so bile nega skrbstva, je tekmovanje v veleslalomu in nišnice Maribor, ki so osvojili prehodni poka _ pred dvema tednoma zimske igre zdravstvenih teku na smučeh uspelo, saj se gaje udeležilo sko- Na drugem mestu je bil Zdravstveni do delavcev Podravja. Kot nam je sporočil Erih Šer- raj 200 tekmovalcev. V ekipni razvrstitvi so bi- dr. Adolfa Drolca Maribor, tretje pa so zased bec, predsednik sindikata zdravstva in social- li tudi letos najboljši predstavniki Splošne bol- tekmovalci in tekmovalke Farmadenta. Ekipa Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca s pokalom za drugo mesto. Rezultati: Veleslalom: Ženske nad40 let: 1. Zora Soršak, 2. Marija Selevšek, 3. Maja Rebernik Vele. Ženske od 30 do 40 let: 1. Martina Novak, 2. Vesna Ivačič, 3. Bojana Hedžet. Ženske do 30 let: 1. Suzana Zupanc, 2. Špela Fornezzi, 3. Mojca Šorli. Molki nad 45 let: 1. Milovan Guzelj, 2. Milan Soršak, 3. Lovro Dermota. Molki od 35 do 45 let: 1. Matjaž Horvat, 2. Milan Borko, 3. Silvo Koder. Molki do 35 let: 1. Tomaž Žigon, 2. Davorin Veseljak, 3. Srečko Čuček. Tek, ženske: 1. Danijela Pušnik, 2. Ana Bartol, 3. Brigita Korpar. Tek, molki: 1. Milan Soršak, 2. Dušan Robnik, 3. Milovan Guzelj. Maja Rebernik Vele je Prf' jela kolajno za tretje mest v veleslalomu. ■Hi Ne vem, kaj naj storim,’’je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejala Vera iz računovodstva. “Prihodnji teden nujno potrebujem dopust, šef pa mi ga noče odobriti, češ da me Potrebuje za revizijo zaključnega računa.” "Le zakaj sredi marca tako nujno potrebuješ dopust?” se je začudila Edita iz ekspedita. “Ali morda nameravata z možem odpotovati na oddih v Avstralijo ali Južno Ameriko, kjer imajo Poletje?" Ne govori mi o oddihu v tujini, saj še v Sloveniji z možem že pet let nisva bila na dopustu. 'M h> zajamčene plače, kakršne prejemamo v naši tovarni, niso dovolj visoke,” je nejevoljno dejala "era. “Naslednji teden potrebujem dopust za-rodi otrok." ‘Zakaj zaradi otrok ? Saj hodijo vendar v šo-°< ali ne?” je vrtala naprej Edita. 'Seveda! Ravno zato, ker hodijo v šolo, potrebujem naslednji teden dopust!” je pojasnila Vera. ‘Oprosti, ali si danes zmedena ti ali pa je nekaj 'tarobe z mano?” je zmedeno dejala Edita. Sploh ne razumem, kaj te muči in zakaj potreseš dopust.” * v Iz dnevnika delavca Jožeta Stavka šolnikov "Dopust potrebujem zato, da bom doma padla na otroke," je odvrnila Vera. “Saj menda veš, tla bodo naslednji teden šolniki stavkali, ker je Nada gluha za vse njihove zahteve." Vera, zakaj razmišljaš o dopustu?” se je v Pogovor vključil rezkar Vili. “Ali si že kdaj razbijala, da bi pustila službo in ostala doma? bi doma kuhala in skrbela za družino, bi zagotovo več prihranila, kot zaslužiš v naši tovarni. ‘°leg tega pa bi bila še prava gospa, ki bi de-ala, Lar bi hotela!” "Pravi gospodje in prave gospe dandanes sPloh nič ne delajo - niti v službi niti doma.” je Pribil mizar Tone. “Omenjeni gospodje in go-sPe so se dovolj nagarali že v času divje priva-'tzacije naših podjetij in nasploh nekdanjega družbenega premoženja. Sedaj samo še prešte-x’ajo in z našimi žulji množijo, kar so si takrat UsPeli prisvojiti.” "Kaj boš pravil, Tone! ? Tiste gospe, ki so za-res taprave, dandanes delajo samo še v Italiji aJ' Z Italijani,” se je zarežal skladiščnik Rudi. "Sli-Slfn' da te gospe z že omenjenim delom tudi prav d°bro zaslužijo.” v "Se boljše pa dandanes zaslužijo tisti, ki na 'rt,o zaposlujejo delavce in jih izkoriščajo,” je dejal strugar Lojze. “Nepošteni delodajalci lah-*■<> pri nas po mili volji izkoriščajo delavce in b°gatijo na njihov račun, saj država to tolerira.” “Najhitreje pa pri nas obogatijo podjetniki, , goljufajo hkrati delavce in državo," je ogor-Ce'io dejal kurir Peter. “Tistim, ki imajo denar, l>a dandanes ni težko goljufati države, saj seje Č "Jej razbohotila korupcija. Če faloti pravim ljudem pokažejo nemške markice, država nič več ne vidi in nič več ne sliši.” “Trenutno je važno, da vse, o čemer se pogovarjamo, sliši naša Vera! ” se je ponovno zarežal Rudi, ki je pogovor spretno speljal na vse grdobije, ki smo jim priča pri nas. “Ali sedaj vidiš, Verica, da je zate najboljše, da pustiš službo in ostaneš doma ter začneš sama vzgajati otroke? Drugače ti jih bodo v šoli čisto pokvarili in jim uničili perspektivo!” “Pa saj jih v šoli čisto pravilno vzgajajo in učijo,” je odvrnila Vera, “No, kako jih vzgajajo?” je povzdignil glas Rudi. “Kako, kako jih vzgajajo? Tako kot so vzgajali nas!” je odvrnila Vera. “Učijo jih, da morajo biti pošteni, da morajo spoštovati eden drugega, da morajo biti pridni in prizadevni, da ne smejo lagati, da ne smejo krasti, da ne smejo goljufati, da bodo morali v življenju živeti od svojega dela, da morajo...” “Ha, ha, ha...” se je začel krohotati Rudi. “In ti, draga moja Verica, meniš, da je to dobro za tvoje otroke in da jim bo takšna vzgoja v tej deželi prinesla srečo v življenju!? Verjemi mi, šola ti bo otroke čisto pokvarila. Če ne boš poskrbela, da bo njihova vzgoja času primerna, ne bodo v tej deželi mogli nikoli biti nič drugega kot preprosti delavci, ki jih bo jara gospoda vse življenje vlekla za nos in izkoriščala! ” “Ne razumem! Kako pa bi morala vzgajati otroke, da bi bili srečni?” je razburjeno vprašale Vera. “Rudi, saj vendar veš, da svojim otrokom ničesar ne želim bolj, kakor da bi bili srečni.” “Saj si malo prej slišala, kaj je pri nas dandanes najbolj cenjeno,” se je zarežal Rudi. “Če Želiš otrokom dobro, jih nauči spretno in na veliko goljufati, krasti in lagati, še zlasti pa izkoriščati druge! Če se bodo tega dobro naučili, bodo pri nas še veliki menedžerji ali celo ministri! ” “Pa kako naj jaz preprosta in poštena delavka naučim otroke takšnih vragolij, saj se mi niti sanja ne, kako se goljufa, krade in izkorišča druge! ” je obupano dejala Vera. “Stvar je preprosta!” se je še kar naprej režal Rudi. “Zaprosi za pomoč pri vzgoji svojih otrok prave strokovnjake.” "In kdo bi to lahko bil?” smo vprašali vsi v en glas. “Le kdo? Naš direktor vendar! "je odvrnil Rudi. “Samo poglejte, kaj vse je dosege! v nekaj letih. Postal je večinski lastnik naše tovarne, sprivatiziral je naš počitniški dom na morju, kupil je dve hiši, vozi se v audiju 6, poleg tega pa cele dneve nične dela. Vera, njega prosi, naj ti pomaga vzgajati otmke. On ve, kako se je dandanes treba obnašati!" “Rudi, ne omenjaj mi več našega direktorja in njemu podobnih," je vzkliknila Vera. “Rajši bi videla, da bi bili moji otroci vse življenje bosi in lačni, kakor da bi bili podobni kakšnemu takšnemu prevarantu. Zato bodo moje otroke še kar naprej vzgajali šolniki, kadar seveda ne bodo stavkali! Stavkajo pa čisto upravičeno. Dokler bo v tej deželi vsak falot zaslužil boljše kot pošten šolnik, ki mlade generacije uči poštenega življenja, se nam vsem skupaj ne piše dobro." Predlog nove kolektivne pogodbe 1. Delo mora biti osvežilno in prijetno. Vsak večji napor je kazniv. Kdor se pri delu poti, bo odpuščen. 2. Začetek delovnega dne določi šef. V nobenem primeru to ne sme biti prej kot oh 10.00 dopoldne. Pred začetkom delovnega časa se deli malica: sendviči, ohlajeno vino, čaj - po želji zaposlenih. 3. Minimalna plača vsakega zaposlenega je 1000 tolarjev na uro, vključena je oskrba s pijačo. 4. Pri delu je dovoljeno peli. Če začne kdo prepevati, morajo vsi pustiti delo in se mu pridružiti. 5. Dopoldanski odmor je od 12. do 13. ure. Privatni izhodi v tem času niso dovoljeni. Kdor ni prisoten na opoldanskem odmoru, dela na lastno odgovornost. Za čas krajšanja dopoldanskega odmora se mu ta podaljša. 6. Med 13. in 16.30 je čas za kavo in deserte. Dolžnost šefa je, da v tem času poskrbi za primerno zabavo (karte, ženske, moške). 7. Če kdo na delu zaspi, morajo drugi paziti, da ga ne motijo. Najbolje je, če vsi zapustijo delovna mesta in imajo ostanek delovnega dne prost. 8. Ob 16.30 uri slavnostni zaključek delovnega dne, igra godba in šef se vsakemu posebej zahvali za opravljeno delo. 9. C c se kdo poroči, vse izdatke krije firma (vključno z zabavo). Poroka se proslavlja v stanovanju šefa. Firma je nekaj dni zaprta, ker je za vse kolektivni dopust. 10. Dopust je dvakrat letno, S tednov poleti in 6 tednov pozimi. Če delavca v tem času ni doma, poskrbi firma za red in čistočo v njegovem stanovanju. 11. Dolžnost firme je, da zaposlenim ženam priskrbi vzgojiteljico in snažilko, ki pa ne sme biti grda. Ob ženini odsotnosti mora bili na razpolago možu. 12. Če se delavcu ponoči sanja o delu in to dokaže, mu pripada plačilo za nočno delo. Če pride naslednji dan v službo, dobi plačane nadure. 13. Ta kolektivna pogodba velja do konca delovne dobe in je za vse firme in direktorje v državi obvezna. Zadeva izgleda precej odšteka-na, toda če jo malo sfriziramo in postavimo v dogajanje, postane zadeva precej bolj ... (.V spletnih struni SKFI Gorenjski' nit internetu. Franci Zaberl pravi. tla avtorja ne pozna.) a enotno M nBFmg št. 12 Z 23. marec 2000 izobraževanje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja Sindikat in vključevanje v EU (, ------------------- ----------------------------- Cilji: Spoznavanje osnovne strukture EU in kako te prispevajo k razvoju evropske socialne politike. Razumevanje mednarodnega sodelovanja sindikalnih organizacij in njihov vpliv na odločanje na evropski ravni. Spoznavanje možnosti vplivanja sindikatov na razvoj gospodarske in socialne politike na ravni podjetja, države in EU. Spoznavanje načina vključevanja Slovenije v EU in možnosti sindikalnega vplivanja. Seminar priporočamo: funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ter sindikalnim zaupnikom in članom svetov delavcev. Seminar bo 20. aprila 2000 v Domu sindikatov v Ljubljani, Dalmatinova 4, sejna soba 16 v I. nadstropju. v- -....-...... ........................................ v PROGRAM SEMINARJA - Organi EU, organizacije sindikatov, organizacije delodajalcev - Socialni dialog v EU (pravne podlage, postopek sprejemanja zakonodaje EU in sodelovanje evropske konfederacije sindikatov in evropskih panožnih zvez pri tem, socialno partnerstvo - delodajalci in sindikati) - Evropski socialni model - Obveščanje in posvetovanje z delavci v evropski družbi in podružnicah - Evropski sporazum Slovenije - podlaga za njen proces pridruževanju EU Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS. - Svetovne in evropske sindikalne organizacije - Nastanek Evropske konfederacije sindikatov - Članstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Evropski konfederaciji sindikatov - Organi EKS - Panožni sindikati in EKS - EKS in socialno partnerstvo Predavatelj: Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 12. aprila 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 7000 tolarjev na posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar XVI., sklic na številko 24”. Odgovore na vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/13 41 238 in pri Jožici Anžel, tel. 061/13 41 239. Številka faksa je: 061/13 34 279 ali 061/317 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Opomba: Prosimo, da podatke v naročilnici izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje! PRIJAVNICA za izobraževalni seminar SINDIKATI IN VKLJUČEVANJE V EU, 20 aprila v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana (soba 16/1). ime in priimek:...........................................Datum rojstva:.................. zobrazba, stopnja izobrazbe:.............................................................. Naslov doma:.............................................................................. Zaposlitev, naziv in naslov družbe:....................................................... ...................................Delovno mesto:......................................... fočen naziv in naslov plačnika:........................................................... Davčna številka plačnika:.................. Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste: Dlan sveta delavcev: Predsednik sindikata podjetja: Drugo(navedite):....................... telefonska številka: - doma:........... , dne DA NE DA NE -v službi:.......................... Žig in podpis odgovorne osebe: Organizacija sistema soupravljanja (Kako organizirati delavsko predstavništvo za produktivno sodelovanje pri upravljanju) * * * * v Cilj: Prikaz vsebine organizacijskih in komunikacijskih razmerij med posameznimi organi v soupravljalski strukturi na eni strani (interna razmerja) ter med vsakim od njih in organi delodajalcev na drugi strani (eksterna razmerja). Gre za globalni model operativnega organizacijskega instru-mentarija, ki naj bi služil za čim doslednejše uresničevanje normativnih pravic delavcev iz ZSDU, po načelu sodelujočega vodenja. Seminar je namenjen članom svetov delavcev, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb in sindikalnim zaupnikom ter drugim predstavnikom sindikatov. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, združenih v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Seminar bo 11. in 12. aprila 2000 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. PROGRAM SEMINARJA Tema I: Položaj in vpliv delavskopredstavniških organov v okvirih upravljalskega sistema gospodarske družbe Temeljna izhodišča položaja zaposlenih pri upravljanju gospodarske družbe. Značilnosti participativne organizacije z vidika socialne razsežnosti te primerjalno na samoupravno organizacijo. Položaj in vloga predstavnih organov zaposlenih v odnosu na organe družbe. Tema II: Svet delavcev je osrednji organ v sistemu sodelovanja pri upravljanju ( Kje (pristojnosti) in kako (načini) deluje svet delavcev. Možnosti in vplivni dejavm* organiziranosti sveta delavcev. Kdaj, kako in kje mora svet delavcev da)a’ pobudo, zaznavati in oblikovati probleme in predloge zaposlenih, biti udel®' žen pri odločanju o reševanju problematike, dejavno sodelovati v proces reševanja, spremljati in nadzirati proces reševanja. Kako organizirati izvajanje produktivne vloge sveta delavcev v procesih odločanja, pri vzpodbuja nju inovacij in ustvarjanju inovativne organizacije, pri razvijanju notranjeg podjetništva in ustvarjanju “delavskega” podjetnika, pri podpori zaposlenim v njihovi strokovni in osebnostni rasti, v notranje organizacijskem partn®' stvu. Strukturne spremembe kot izzivi organizacijskega prenavljanja svet delavcev. Tema III: Nadzorni svet In organiziranost delavskih predstavnikov Kdo je kdo znotraj in v vplivnem okolju nadzornega sveta in kdo je glavr!n Moč in nemoč delavskih predstavnikov v sistemu razmerij med kapitalom1 delom. Vloge, ki jih imajo predstavniki delavcev v nadzornem svetu (organ zacijska, predstavniška, informacijska) in kako se naj organizirajo za njih®' vo učinkovito izvajanje. Kaj je v ozadju (ne)učinkovitega opravljanja posla11 stva nadzornih svetov. Tema IV: Kako (ni)smo organizirali povezovalno vlogo delavskega direktorja Kaj dela delavski direktor kot član uprave delniške družbe, kot predstavni zaposlenih. Kako, zakaj in kdaj naj delavski direktor sodeluje s svetom d® lavcev in sindikatom, z delavskimi predstavniki v nadzornem svetu, z drug mi člani uprave in predstavniki delničarjev, z zunanjimi partnerji (zbornic®' panožna gospodarska združenja in panožni sindikati) in ostalim okoljem. KaK naj bi organizirali povezovalno vlogo delavskega direktorja. ištva Tema V: Zaključna razprava Aktualna problematika priznavanja in delovanja delavskega predstavnis'v" v sistemu upravljanja gospodarskih družb in drugih asociacij ter možno5 njihovega večjega uveljavljanja s pomočjo novih organizacijskih rešitev. Strokovna izvajalka: dr. Zvonka Šarman, dipl. oec., svetovalka za orgahj,. zacijo in upravljanje v Inštitutu za razvijanje organizacijskih sistemov-“lRy® d. o. o., Ljubljana in izredna profesorica za znanstveno disciplino “organiz3 cija” ter avtorica vrste strokovnih del z obravnavanega področja. Metode dela: predavanje, razprava, obravnava konkretnih primerov Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svob® dnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 4. aprl1^ 2000. Seminar bomo izvedli, če bo 20 prijav, v kolikor bo prijav več, bom preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja, ki vklj3 čuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 24.000 tolarjev za posameznega ud® leženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacij®; Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 501°J 678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar *-j sklic na številko 10”. Stroški bivanja in prehrane se poravnajo v SIC (P°!p, penzion v dvoposteljni sobi je 7.800 SIT). Odgovore na vprašanja v zvez'. seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/13 41 238 in pri Jožici AnZ3' tel. 061/13 41 239. Telefaks: 061/13 41 279 in 061/317 298. * Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSS / pravni naSveti SOLIDARITT (14.) Kdo je pravzaprav 0r9an upravljanja po zakonu o delovnih roznnerjih? V skladu s 114. členom Zakona o delov-'n razmerjih kolektivno pogodbo za ob-, i Je republike ali za posamezno dejavnost c ePajo sindikati in Gospodarska zborni-oziroma druga splošna asociacija delo-jalcev. Kolektivno pogodbo za posame-"eSa delodajalca (podjetniško kolektivno godbo) skleneta organ upravljanja in sin-Kat pri njem. V zvezi z organom uprav-Ju.nja velja opozoriti, da delovnopravna za-Aonodaja, sprejeta v letih 1989 in 1990. ni . klaJena s sedanjo zakonodajo s področja ,atusnih razmerij (zakon o gospodarskih uzbah), zaradi česar lahko nastanejo te-Ve Pri pojmovanju izrazov, kot so npr. or-°an upravljanja, poslovodni organ ipd. (iz-'zhajajo iz tedaj veljavnega zakona o ^ujetjih). Ni sporno, da se veljavna delov-upravna zakonodaja in kolektivne pogodbe • e*=a področja uporabljajo tudi za dcloda-Cc’ organizirane v skladu z zakonom o gospodarskih družbah. Pristojnosti organov moral sicer urediti statut družbe, vendar Vse Prepogosto srečujemo s statuti, ki pri-' JUosti v zvezi z delovnimi razmerji ne I Pfudoljujejo, pa tudi zakon o tem nima do-uo. Ce statut družbe ne vsebuje določb o ('tajnostih v zvezi z omenjenim, bo to pod* cJe nujno treba urediti. Sodišča so v po-v°Pkih ugotavljanja oziroma varstva pra-v c uelavcev namreč po uradni dolžnosti ob-Zna paziti, ali je odločitev sprejel pristojni vr8an- Če ni tako, se sodišče ne spušča v ebino spora, temveč sklep nepristojnega Sana razveljavi. Ker zakon ne določa pri-^ JUosti nobenega od organov v d. d. (skup-'Ua, nadzorni svet, uprava) oziroma d. o. • (skupščina, poslovodja), je te pristojno-lj„ m°goče v statutu urediti samostojno. Sta-(| Cu teorije glede pristojnosti za odločanje Pravicah, obveznostih in odgovornostih ? uvcev pri družbah, organiziranih v skladu „ /akonom o gospodarskih družbah, so si-g®1'deljena (glej npr. Pravno prakso, št. 10/ >• bolj pa se je mogoče strinjati z neka-c r'mi teoretiki, da odločanje o teh pravi-U spada v pristojnosti uprave družbe (ozi-taa poslovodje), katere naloga je vode-y ® m upravljanje družbe. Za primere, ko o delovnih razmerjih oziroma temeljni 1 Jtan o pravicah iz delovnega razmerja do-(y.at;l pristojnost poslovodnega organa, bi 0 mogoče uporabiti institut prenosa po-'ustila in za odločanje pooblastiti člana PUiVe ali predsednika uprave, za druge pri-I er.e Pa predvideti odločanje uprave v ce-je 1 m morda v določenih primerih (npr. spre-m podjetniške kolektivne pogodbe) tudi 8|asje nadzornega sveta. Nadaljevanje pri) a enotnost NAGRADNA KRIŽANKA 16 nnmaF št. 12 / 23. marec 2000 • ’ rr. TS-rf ' ■ Ni - MA? GESIjS. NAGRADNE KRIŽANKE št. 12 (23. 3. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite ^ pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slov nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 50Ujj 1:....................................................... tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštev bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 3. aprila 2000. 2: ...................................................... Pravilna rešitev gesel iz 10. letošnje številke Nove Delavske enotnost* 1. CAM1LLE CAROT, 2. LADY V MODREM, 3. TOALETA. Nagrado 500° 3;....................................................... tolarjev prejme Jurij Tretjak, Koseskega 36, 2000 Maribor.