SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ organizira VELESLALOM za 2. MENGO TRIS POKAL. Sobota, 11. februar 2017 9.00 - 10.30 Prijave tekmovalcev 10.30 Ogled proge Tekma 11.00 14.30 Podelitev priznaj in nagrad SMUČIŠČE BRSNINA V KRANJSKI GORI VABILO VABIMO VAS NA SPOMINSKO SLOVESNOST OB 73 LETNICI USTRELITVE TALCEV NA ZALOKAH Prireditev bo 30. januarja 2017 bo 17. uri v 24. 1. in 7. 2. 2017 avli Kulturnega doma Mengeš s kulturnim ob 18.00 programom. Vljudno vabljeni Združenje borcev za vrednote NOB Mengeš Kazalo 4 Občina 6 Intervju 9 Reportaža 12 Mengeški utrip 22 Zanimivo 24 Šport 30 Iz življenja cerkve 32 Kultura 37 Politika 38 Pisma bralcev 39 Obvestila - Oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. januarja 2017. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www. menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po­šta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž; Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Di­stribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Božično novoletni koncert Mengeške godbe Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 17. februarja 2017. Pred nami je čudovito leto zaupanja Ob koncu leta smo polni vtisov preteklega in pričakovanj priha­jajočega leta. Pogled nazaj naj izloči slabo. Nasmehnimo se in spomnimo le lepih dogodkov, ki so preteklo leto naredili vredno spomina. Z žarom poglejmo tudi v naprej. Leto, ki prihaja, pravijo, bo izjemno, na vseh področjih. Naredite si ga lepega! Dopustimo si možnost ustvariti nov odnos, prijateljstvo, partner­stvo, posel, dogodek. Dodano vrednost za nas in našo okolico. Slabe pretekle izkušnje so nas naučile, obogatile, naredile boljše. Odprimo se in jih vnovčimo v novih razmerjih. Zaupajmo v sebe, partnerja, otroka, soseda, sodelavca, gospo­darstvenike, politike. Naše zaupanje v njihovo dobronamernost je najmočnejša obveza. Je lepilo, ki iz množice posameznikov naredi povezano, čutečo in močno skupnost. Zrimo v 2017 z zaupanjem. Vse bo v redu! Edvard Vrtačnik Naj bodo pretekle napake učitelj za lepšo prihodnost Tako kot vsako leto smo v decembru praznovali dan samostoj­ nosti. Dan, ko smo se Slovenke in Slovenci odločili, da bomo v svoji državi sami gospodarji. Danes vemo, da je bilo za takšno odločitev potrebno veliko zrelosti, odločnosti in poguma. Po tej odločitvi je namreč prišlo do temeljnih političnih in druž­benih sprememb. Vsaka sprememba v vsakdanjem življenju, pa naj bo še tako majhna, nam predstavlja nekakšen izziv. Takšne spremembe, kot so se dogajale v tistem času, pa niso predsta­vljale izziv, ampak izzive. In to zelo velike! Kako oblikovati našo sku­pnost, kako to napisati v ustavo, zakone,v kakšni družbi želimo živeti? Vse to z namenom, da bomo živeli bolje kot v preteklosti. Ali nam je uspelo doseči cilje in izpolniti želje, ki smo si jih zadali pred 26 leti, naj sodi vsak sam, dejstvo pa je, da so napake pri premagovanju izzivov ter izpolnjevanju ciljev v življenju bolj pravilo kot izjema. A kljub vsemu smo danes še vedno samostojni. Ne čisto popolnoma seveda, a vseeno kar precej. Ta samostojnost nam še vedno ponuja pri­ložnost, da skupaj oblikujemo našo prihodnost. Ponuja nam priložnost, da smo družbeno aktivni, pozitivno naravnani ter konstruktivno kritični. Kritični do trenutnega stanja, ki je lahko boljše. Osebno najbolj pogrešam pravičnost, zato morajo biti naše težnje po spremembah stalno prisotne. Vendar menim, da moramo biti do drugih kritični šele takrat, ko spremembe naredimo pri sebi. Le tako bomo kot družba videli korak pred seboj in skupno pot, ki se je v teh šestindvaj­setih letih na nekaterih področjih žal izgubila. Zato poskrbimo, da ta pot (nikoli) več ne bo izgubljena in ji sledimo z zaupanjem in odgovornostjo. Slovenci imamo nekaj, kar mnogi nimajo. Nekaj, o čemer mnogi le sa­njajo. Imamo prelepo domovino in svobodo. Izkoristimo te dve dobrini za dobro vseh. Naj bodo pretekle napake učitelj za lepšo prihodnost. K tej lepši prihodnosti pa so vsekakor pripomogli, sedaj že lanskoletni, nagrajenci Turističnega društva Občine Mengeš, ki so s svojim delom pripomogli k lepšemu izgledu naše občine in s tem dodali vse tisto, kar nas bogati. Čestitam vam in hvala za vašo prizadevnost. Hvala tudi vsem, ki ste s svojo dejavnostjo popestrili in polepšali prednovoletne praznike v naši občini. Vsem občankam in občanom želim zdravo, optimistično, čim manj stresno ter z veliko dobrega prepleteno leto 2017. Bogo Ropotar, podžupan V letu 2017 tudi za dimnikarske storitve prostor na konkurenčnem trgu V letu 2016 je bil sprejet nov Zakon o dimnikarskih storitvah, ki prinaša prednosti tako za dimnikarske družbe kot za upo­rabnike dimnikarskih storitev. Po novem zakonu dimnikarske družbe ne bodo več s koncesijo omejene na območje, ampak bodo morale za pridobitev licence izpolnjevati pogoje, zapisane v zakonu. Uporabniki dimnikarskih storitev pa lahko po novem zakonu sami izbirajo dimnikarsko družbo, glede na svoje pri­oritete - kvaliteto ali ceno storitev. Koristi konkurenčnega trga bodo deležne tudi vse družbe, ki sedaj niso imele koncesije in zato niso mogle opravljati dimnikarske dejavnosti. Spremembe za uporabnike dimnikarskih storitev Najpomembnejša sprememba zakona za uporabnike dimnikarskih storitvah je, da lahko sedaj sami izbirajo, katera dimnikarska druž­ba bo izvajala meritve, pregledovala in čistila kurilno napravo, dimne vode in zračnike. Uporabniki lahko izbirajo med dimnikarskimi druž­bami s seznama dimnikarskih družb, ki bo v dveh mesecih objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor in hkrati posredovan vsem občinam. Na seznamu dimnikarskih družb bodo vse družbe, ki izpolnjujejo zakonske zahteve, zapisane v Zakonu o dimnikarskih storitvah. Nov zakon določa, da morajo uporabniki dimnikarskih storitev dimni­karsko družbo s seznama Ministrstva za okolje prostor izbrati najka­sneje do 30. junija v tekočem letu. Izbrana dimnikarska družba bo nato pristojna za pregled male kurilne naprave najmanj 12 mesecev. V primeru, da uporabniki ne bodo sporočili spremembe, bo za izva­janje dimnikarskih storitev na njihovi mali kurilni napravi pristojna dimnikarska družba, ki je do 31.12.2016 na njihovem območju iz­vajala obvezno državno gospodarsko javno službo, pod pogojem, da je dimnikarska družba pridobila dovoljenje oziroma licenco za opra­vljanje dejavnosti. Vse uporabnike dimnikarskih storitev je potrebno posebej opozoriti, da izbira dimnikarske družbe ni povezana z odločitvijo, ali bodo male kurilne naprave vpisane v evidenco, ali bodo izvedli prvi pregled, ali bodo dovolili opravljanje dimnikarskih storitev, ali bodo omogočili pre­gled sprememb, nadgradenj ali ponovno aktiviranje malih kurilnih na­prav pred začetkom kurilne sezone, ali bodo eno leto hranili zapisnik o pregledu in da na podlagi inšpekcijskega pregleda odpravijo ugotovlje­ne pomanjkljivosti. Obveznosti uporabnika dimnikarskih storitev nov zakon ne spreminja, saj se tako zagotavlja varstvo okolja, učinkovita raba energije, varuje se človekovo zdravje in zagotavlja varstvo pred požari. Uporabniki dimnikarskih storitev še naprej ostajajo vsi lastniki ma­lih kurilnih naprav, ki so vpisani v evidenci Ministrstva za okolje in prostor. Vpis ali izbris male kurilne naprave za uporabnika na osnovi pisnega dopisa opravi izbrana dimnikarska družba. Z izpisom male kurilne naprave iz evidence pa bo potrebno malo kurilno napravo pred uporabo ponovno pregledati. Spremembe zakone za dimnikarske družbe V letu 2016 so se dimnikarske storitve izvajale na osnovi koncesijske­ga sistema, z novim zakonom pa se uvaja licenčni sistem. To pomeni, da dimnikarske družbe ne bodo več omejene na koncesijo in območje izvajanje dejavnosti, ampak bodo vse družbe vpisane na seznam di­mnikarskih družb pri Ministrstvu za okolje in prostor lahko opravljale dimnikarske storitve na celotnem območju Slovenije. Nov sistem bo omogočal, da bodo na področje dimnikarskih storitev lahko vstopile tudi nove družbe, ki dejavnosti še niso izvajale. Dimnikarske storitve lahko opravljajo tudi tuje družbe, če izpolnjujejo pogoje za zakonito izvajanje dimnikarskih storitev v Sloveniji. Licence za opravljanje dimnikarskih storitev bo izdala upravna enota, pri kateri je registrirana dimnikarska družba. Licenca se bo izdajala za nedoločen čas in je osnova za izdajo dimnikarske izkaznice, ki bo ve­ljala 10 let. Dimnikarska izkaznica bo vsebovala serijsko številko, da­tum izdaje in trajanje izkaznice, fotografijo in osebno ime dimnikarja, datum izdaje licence, ime organa, ki je pristojen za izdajo dimnikarske izkaznice, in lastnoročni podpis dimnikarja. Dimnikarske družbe za izvajanje svojih storitev in ugotavljanju pomanj­kljivosti pri uporabnikih vodijo evidence o uporabnikih kurilnih naprav, o upravnikih in etažnih lastnikih, o malih kurilnih napravah ter o sto­ritvah in pomanjkljivosti na njih, Ministrstvo za okolje in prostor pa je pristojno za izvajanje nadzora nad izvajanjem dimnikarskih storitev in zato vodi evidenco o dimnikarskih družbah in dimnikarjih. Besedilo: Občinska uprava Drugi protestni shod V naselju Mengeš je potekal drugi protestni shod za izgradnjo manjkajočega dela mengeške obvoznice, ki ga je organizira­la civilna iniciativa. Shoda sta se udeležila tudi Franc Jerič, župan Občine Mengeš, in Peter Ložar, župan Občine Trzin. V ponedeljek, 19. 12. 2016, je v naselji Mengeš potekal drugi prote­stni shod Civilne iniciative za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v Mengšu. Civilna iniciativa je organizirala protestni shod zaradi pro­metnih razmer na državni cesti na Gorenjsko, kjer tranzitni promet, predvsem tovorni, ogroža prometno varnost in močno znižuje kvali­teto bivanja prebivalcev v neposredni bližini glavnih cest. Občina je na kritičnih odsekih z odlokom sicer prepovedala tovorni promet in se s policijsko upravo dogovorila za povečan nadzor, vendar pa bo dokončno rešitev ponudila šele izgradnja obvoznice. Prav zato so se pobudniki civilne iniciative odločili, da bodo protestni shod ponovili, tokrat na drugi lokaciji. Protestni shod je bil organiziran pred poslovno stanovanjskim objek­tom na Slovenski cesti 67 v Mengšu. Za urejanje prometa pa je tokrat skrbelo več policistov, tako da do večjih zastojev, kot na zadnjem pro­testu, ni prihajalo. Na shod je Civilna iniciativa povabila tudi župane občin, v katerih tranzitni promet vpliva na varnost in pretočnost prometa ter zmanjšuje kvaliteto bivanja občanov, torej župane Občine Domžal, Trzina, Ko­mende in Mengša. Shoda sta se udeležila dva župana: Franc Jerič in Peter Ložar. Franc Jerič, župan Občine Mengeš, je za medije povedal, da je občina od pristojnega ministra dobila zagotovilo, da je gradnja manjkajočega dela mengeške obvoznice prioriteta ter da verjame, da bodo denar za gradnjo zagotovili, Peter Ložar, župan Občine Trzin, pa je pojasnil, da je obstoječa prometna ureditev oziroma manjkajoči del obvoznice pomembno vpliva na pretočnost prometa v celotni Občini Trzin ter hkrati na zdravje občanov. Civilna iniciativa je shod ponovno zaključila z zahtevo, da pričakujejo pisna zagotovila vlade oziroma pristojnega ministrstva, da bo obvoz­nica zares zgrajena v letu 2018. Dokler ne dobijo zagotovil oziroma ne bo dodeljenih sredstev v proračunu, bodo na prometne razmere opo­zarjali s sklicevanjem protestnih shodov na različnih lokacijah občine. Besedilo: Tina Drolc, za Občinsko upravo Obvestilo občanom glede parkirišč podjetja Klemen transport Obveščam vas, da smo kot odgovor na prijavo o zaznanih nedovoljenih gradbenih posegih na zemljiščih parc. št.: 1502/7, 1502/6, 1502/1 in 1502/2, vse k. o. Mengeš, ki jih izvaja investitor Klemen transport s.p., št. zadeve. 0612-0042/2016, z dne 27.09.2016, 30.09.2016 ter 20.10.2016, od pristojnega gradbenega inšpektorja prejeli odgovor, katerega posredujemo javnosti. Inšpektor je v zadevi odločil, da ni pogojev za vodenje inšpekcijske­ga postopka gradbene inšpekcije ter je zato postopek (brez kakršne­koli obrazložitve) ustavil. Občinska uprava se z navedenimi ugotovi­tvami nikakor ne strinja, zato bomo navedeno odločitev posredovali v strokovno presojo njegovim nadrejenim in upravni inšpekciji. Prav tako smo zaradi suma nedovoljenega priklopa na komunalno infrastrukturo, upravljavca občinske javne komunalne infrastrukture JKP Prodnik, dne 27. 9. 2016, zaprosili za pregled in povratno informacijo, ali se je na predmetni lokaciji posegalo v javno infra­strukturo v njihovem upravljanju. 9. 12. 2016 je upravljavec JKP Prodnik poslal prijavo o ugotovljeni priključitvi na javno kanalizacijo brez soglasja na Medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki je že uve­dlo ustrezne postopke zaradi ugotovljenih kršitev. Besedilo: Občinska uprava Koliko let že treniraš namizni tenis? Namizni tenis treniram že šest let. Prej sem se s športom nisem resno ukvarjal, vedno pa sem rad igral nogomet, košarko in vse, kar smo na področju športa delali v šoli. V prostem času pa sem bil doma in večinoma na računalniku igral igrice. Za namizni tenis potrebuješ mizo in soi­ gralca. Kje si se prvič srečal s tem športom in zakaj se ti je prav ta tako prikupil? Selitev iz Ljubljane v Domžale je bila zame prelomna. V Ljubljani smo živeli v bloku in ni bilo veliko prostora za namiznoteniško mizo. V novi vrstni hiši v Domžalah pa smo s sosedi na skupnem dvorišču postavili mizo za namizni tenis in tako sem začel igrati. Pravzaprav sem vsak dan komaj čakal, da sem prišel domov in igral. Soigralci so bili boljši od mene, a sem se zelo trudil, da bi jih premagal. To je bila moja motivacija. Eno je igranje doma na dvorišču in drugo resen trening. Kako si začel redno trenirati? V Osnovno šolo Bežigrad, ko sem bil v sed­mem razredu, so prišli igralci slovenske pa­raolimpijske reprezentance z namenom, da bi nas navdušili za športne aktivnosti. Ko sem videl mlade invalidne namiznotenisa­če, sem si rekel, te se pa da premagati, če­prav so izkušeni igralci. Igrali smo z njimi in samo jaz sem bil v igri izenačen. Sošolci so bili navdušeni. Med igro so me vsi gleda­li in počutil sem se odlično. Vest o mojem nastopu je prišla vse do selektorja Damjana Lazarja, ki me je priporočil Davidu Orešniku iz Mengša. Pri tem pa je veliko pomagal moj tedanji telovadni učitelj Sebastjan Habjan. Tako sem v Mengšu začel resno trenirati leto dni kasneje, leta 2010. Zagotovo se spomniš svojega prvega tre­ ninga. Ko sem prvič stopil v mengeško dvorano, sem zagledal odlične igralce. Ko so z veli­ko hitrostjo udarjali žogice po mizi, sem se spraševal, kako bom to uspel tudi jaz. Toda začel sem igrati, sodelovati na tekmah in bil sem vse boljši. Sotekmovalci so me bodrili, da če bom pridno treniral, bom uspel. Po vztrajnem treningu sem nekatere od njih postopoma ujel in celo začel premagovati. V klubu pa trenirajo tudi boljši igralci od mene in tako imam dovolj motivacije, da sem še napredujem. Vedno se najde nekdo nov, ki ti da zagon in motiv. Tekme so precej izena­čene, malenkosti odločajo in nikoli do konca ne veš, kdo bo zmagal. Imaš določene telesne omejitve. Kako te vplivajo na tvoje življenje? Na treningu igram z gibalno neoviranimi in na to gledam kot na prednost. Imam he­miparezo na desni strani, ki je v bistvu ce­rebralna paraliza na eni strani telesa, zato sem zmerno gibalno oviran. Sem rojen de­sničar in ravno moja desna stran je slabša. Tako sem se bil prisiljen naučiti se igrati in delati vse z zdravo, levo roko. Od kdaj naprej imaš to motnjo? To hibo imam skoraj od rojstva, sicer pa z motnjo sam nimam nobenih problemov. S tem imajo več težav drugi, ko me gledajo v noge, kako šepam. Živim popolnoma nor­malno življenje, šport pa mi pomaga, da se tudi desna stran razvija, ker je skozi trenin­ge in tekme tudi aktivna. Če ne treniram teden dni, se že pozna, ko me začne boleti desno koleno in moram vse skupaj začeti skoraj znova in počasi. Imaš telesne omejitve, ki vplivajo na tvojo igro, saj je namizni tenis zelo aktiven šport, pri katerem je obremenjeno in pomembno celotno telo. Kaj to pomeni za tvojo igro? Včasih sem bolj počasen zaradi slabšega odriva desne noge. Težje mi je pri hitri me­njavi strani, ko se moram odriniti z desno nogo. To je moja "šibka točka". Zato sem vedno bolj na desni strani mize, da imam odprto pot na »forehandu«. Tudi ne mo­rem biti toliko časa za mizo, a poskušam to nadomestiti z napadalnostjo pri sami igri in pridobivam točke z manj premikanja. Je pa za vsakega soigralca potrebna drugačna taktika. Je tvoj trening kaj prilagojen tebi osebno ali pa poteka vse enako kot pri ostalih v klubu? Moj trening je enak in poteka tako kot za vse ostale v klubu. Treniram vsak dan po dve uri ali več, ob koncu tedna pa se udeležujem tekem po Sloveniji in tudi tujini. Igral sem že v Italiji, na Slovaškem, Madžarskem … In kako je danes igrati s soigralci, ki niso gibalno ovirani? Z zdravim je igrati čisto drugače, kot z ne­kom, ki ima gibalno oviro. Invalid udari na en način, a žogica se vrti na drug. Udarce so invalidi prilagodili svoji hibi in je njihove udarce težko braniti. Moja igra je podobna igri zdravih in igram navaden, invalidom ne­prilagojen pingpong. Na katere uspehe si še posebej ponosen? Največji uspeh je bil, ko sem v italijanskem mestu Lignano, v razredu do 21 let, bil dru­gi. Bilo je zelo zanimivo tekmovanje. Igral sem v finalu in s 3 : 2 izgubil zlato odličje. Toda naslednji dan sem istega tekmovalca premagal 3 : 0 v setih. Že tretjič sem bil državni prvak v kategoriji NT7. To je kategorija, v kateri smo tekmo­valci s podobno telesno okvaro. Naj povem, da tekmovalci nikoli ne igramo med katego­rijami, v moji kategoriji pa je pri nas okoli 12 tekmovalcev. Kašne načrte imaš za prihodnje? Želim nastopiti na paraolimpijskih igrah čez štiri leta na Japonskem in tam poseči po eni od medalj, kar je čisto uresničljivo. Namizni tenis je tvoje življenje. Ali iz njega črpaš tudi življenjsko energijo in smisel? Pingpong imam rad tako kot prvi dan in ga bom igral do konca svojega življenja. In moj življenjski moto je: »Ne se šparat«. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Kako gledate na mladega Luka kot njegov trener? Luka je najstarejši od mlajše mengeške generacije. Namizni tenis trenira že pet let, je pa začel relativno pozno. Klub temu se je že dokazal in razvil v dobrega igralca, saj je zelo vztrajen in delaven. Do tega, do česar je danes prišel, in vse njegovo pridobljeno znanje, je plod najinega dela in sistematičnega pristopa k učenju. Namizni tenis je vsestranski šport, ki združuje "glavo" in celo telo. Luka bo uspešen, ker je navajen delati in je pripravljen za ta šport dati ves svoj čas in energijo. K uspehu tekmovalca veliko prispeva talent, a brez delavnosti ne gre. Pri tem pa tudi pomaga prav ljubezen do športa. S takšnim odnosom lahko tekmovalec gre skozi vse težave in prepreke tudi v težjih časih, kot povsod pa brez pomoči staršev in klubske sredine ne gre. Ali trening kaj prilagajate njegovim telesnim omejitvam? Luku se malce prilagajam, kadar gre za pripravo na tekmovanja invalidov. Tam je igra zelo specifična, sicer pa dela tako kot vsi ostali. Luka ne mara, da se ga obravnava drugače kot ostale. Gre tudi skozi reden reprezentančen program enkrat do dvakrat na te­den. Luka si je s svojim delom zagotovil podporo našega kluba in tudi invalidske zveze. Ima vse pogoje za uspešen trening in nasto­pe na tekmovanjih in moram poudariti, da si je vse to izboril sam. Je njegova igra kaj drugačna? Njegova igra je napadalna, je eksploziven, nastopa kot levičar, kar je prednost, ker jih ni veliko. Z Lukom običajno uporabimo kombinacije hitrega serviranja in napada. Na klubskem nivoju igra z zdravimi, a potrebuje prilagajanje na svojem nivoju, ko igra z invalidi. Tam je igra povsem drugačna in taktika igra ključ­no vlogo. Zato so izkušnje igralca zelo pomembne. Tu pa Luku manjka kilometrine in mirnosti, vendar je na dobri poti in tudi to bo prišlo. Torej gibalna hiba ne pomeni vedno tudi omejitev. Kako lahko to igralci, kot je Luka, izkoristijo v svoj prid? Invalidni igralci več igrajo na napako nasprotnika in to želijo izko­ristiti v svoj prid, da lažje dosežejo točke. Luka je kljub svoji hibi za mizo lahko aktiven po več ur. To mu daje prednost pred kon­kurenco. Omenitve so največkrat v glavi. Vsi invalidi, ki so aktivni v športu ali kako drugače, so dokaz, da se stvari lahko lotiš in jo tudi izpelješ. Od njih se lahko marsikaj naučimo. Se spominjate kakšni so bili Lukovi začetki? Luka je pravi potencial za namizni tenis, toda njegovi začetki so bili kar težki. Da mu je res steklo, je trajalo tri leta. Zdaj pa smo vsi skupaj na pravi poti. Kakšno vlogo ima namizni tenis za invalide v slovenskem in svetovnem športu? Namizni tenis za invalide se v svetu zelo razvija. Vanj se vlaga veliko denarja, veliko je sponzorjev, veliko strokovnjakov, ki imajo svoje točno začrtane cilje. V Sloveniji se poizkušamo uveljaviti. Leta 2004 je v Atenah Mateja Pintar postala olimpijska prvakinja na vozičku, leta 2008 pa bronasta v Pekingu. Anglija trenutno prednjači po denarju, vloženem v ta šport. Tam je direktor repre­zentance in trener Gorazd Vecko, Slovenec, ki je postavil svoj sve­tovno znan sistem tekmovanj in treningov. On je tudi sozaslužen za Lukov napredek, ker ga je opazil in spodbudil vlaganje v Luka prav v smislu reprezentančnih akcij. Luka so na slovenski zvezi izbrali kot perspektivnega igralca in ga vzeli pod svoje okrilje. Kakšne načrte imata z Lukom? Kot igralec se mora še dosti naučiti. V prvem planu je kakovosten trening in pridobivanje izkušenj na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih. Letos bo v Laškem evropsko prvenstvo za invalide. Najin cilj je, da Luka konkurenčno odigra in z dobro predstavo opozori nase. Razmišljava pa že tudi o nastopu na paraolimpij­skih igrah na Japonskem čez štiri leta. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, podelitev turističnih priznanj in koncert godbe Tradicija je pozitivna in to še posebno, ko gre za kulturo, glasbo lepoto in ljudi, ki vse to predstavljajo. Ena takšnih pozitivnih tradicij je zagoto­vo božično - novoletni koncert Mengeške godbe k kateremu spada tudi podelitev priznanj TD in počastitev državnega praznika, dneva samo­stojnosti in enotnosti. Kot vsako leto, je dogodek potekal v Kulturnem domu, na praznični 26. december ob 7 uri zvečer. Pred večernim kon­certom je bil slavnostni govornik podžupan Bogo Ropotar, predstavniki Turističnega društva pa so podelili priznanja občanom in občankam ter društvu, ki se vse leto najbolj trudijo za lepši izgled občine Mengeš. Za leto 2016 sta predsednica TD Mengeš Zorka Požar in podpredsednik Franc Zabret podelila turistična priznanja za urejenost in ocvetličenje hiš, vrtov in okolice naslednjim občanom: Angelci in Stanetu Šimenc iz Mengša, Veroniki Vodlan in Antonu Pak iz Loke, Tamari in Boštjanu Svete iz Mengša, Mariji in Dušanu Jeraj iz Topol, Nežki in Štefanu Borin iz Mengša in Likovnemu društvu iz Mengša. Prejemnike priznanj je potrdil upravni odbor TD Mengeš na predlog komisije za urejenost in ocvetličenje ali na pobudo posameznih občanov. Na koncu pa je kot presenečenje, župan Franc Jerič predal častni srebrni znak in pisno priznanje Turistične zveze Slovenije Zorki Požar, ki je 19 let članica uprav­nega odbora TD Mengeš, deveto leto predsednica in štiri leta podpredsedni­ca. S svojim delom in aktivnosti je bistveno prispevala k delovanju turističnih dogodkov in aktivnosti v občini Mengeš. Župan Jerič je priznanje podkrepil z besedami: "Zorka Požar veliko daje in si zato to priznanje zasluži." Besedilo in foto: E. V. Nova pridobitev za boljšo varnost občanov v sistemu zaščite, reševanja in pomoči Z mesecem decembrom je občina Mengeš z novo pridobitvijo dodatno poskrbela za boljšo možnost izvajanja reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za kar se moramo posebej zahvaliti Občinskemu svetu, ki je s potrditvijo rebalansa proračuna omogočil uresničitev nabave. Štabu za Civilno zaščito občine Mengeš je bila s tem namreč podana možnost realizacijo izdelave večnamenskega priklopnika, v kateri je nameščena oprema, ki se je načrtno nabavljala v preteklih letih, namenjena predvsem za posredovanje ob poplavah, pa tudi ob morebitnem rušenju zgradb, žledu, neurjih in drugih dogodkih. V priklopniku, ki ga je izdelalo podjetje Svit – Zolar d.o.o. iz Stogovcev pri Ptujski Gori, je med pomembnejšo nameščena naslednja oprema: električni agregat moči 11 KW z opremo za razsvetljavo, dve potopni črpalki s kapaciteto pretoka 1100 l/min in eno 700 l/min, pretočna črpalka s pretokom 1200 l/ min, motorna in 2 električne rezalki, 2 mo­torni žagi z zaščitno opremo za uporabnike, naprava za dvig ali vleko bremena, komplet zračnih blazin s tlačnimi posodami in krmil­nim mehanizmom za dvig bremen, udarno kladivo, komplet varovalne opreme za delo na višini, hidravlična dvigalka zmogljivosti 10 t, štiridelna stikalna lestev, teleskopska lestev, lopate, krampi, omela, tlačne cevi ter vrsto manjšega orodja in opreme, ki omogo­čajo ustrezen pristop k reševanju različnih situacij, ki bi se lahko pojavile na terenu. Priklopnik je nameščen v garaži PGD Men­geš, uporabljali pa ga bodo pripadniki CZ in gasilci v razmerah, ko sile in sredstva gasil­skih enot ne bi več zadostovale za ustrezno izvajanje nalog zaščite in reševanja. Kot vedno pa je seveda želja vseh, da bi bil priklopnik uporabljen samo na vajah in ne bi bilo potrebe v realnih situacijah, a če do tega vseeno pride, bomo na to bolje pripra­vljeni. Besedilo in foto: Janez A., Štab CZ Občine Mengeš Praznovanje praznika luči v vrtcu Gobica V ponedeljek, 12. decembra 2016, na predvečer praznika Sv. Lucije, smo v vrtcu Gobica strokovni delavci vrtca pripravili delavnico, na kateri smo izdelovali lanter­ ne oz. lučke. Praznik Sv. Lucije se je vklopil v naš celoletni projekt ohranjanja naše kulturne dediščine. Delavnice se je udeležilo veliko družin z našimi otroki, ki so s seboj pripeljali še bratce in se­strice. Skupaj smo ustvarjali na steklene kozarce. Pri delu smo uporabili naravni material; suho jesensko listje, tudi bleščic in raznobarvnih trakov ni manjkalo. Ko so bile lanterne končane, smo v njih prižgali svečke in se z njimi odpravili na sprehod po drevoredu. Skupaj smo preživeli lep predpraznični večer, ki je najavljal najdaljšo noč v letu. Nočni spre­hod z lučkami je bil poln domišljije, pričakovanj in čarobnosti. Vsem nam bo ostal še dolgo v lepem spominu. Besedilo in foto: Jana Mali Bralni večer v knjižnici Mengeš Društvo za študije kontemplativnih tradicij je 13. decembra 2016 v knjižnici Men­geš pripravilo bralni večer, na katerem smo se poglobili v etiko stoiškega filozofa L. A. Seneke in Aristotelovo Nikomahovo etiko. Seneka nas v 5. pismu spodbuja k priza­devanju, da kot ljudje postajamo vsak dan boljši in da se s tem ne postavljamo. Pravi, da zmerno življenje kaže na nekoga, ki želi resnično napredovati, medtem ko razkazo­vanje v zunanjem blišču oblek in bivališča ali v narejeni skromnosti kaže na sprevrže­no častihlepje. Živimo naj tako, da ne bomo tistih, ki se želijo poboljšati, odgnali od sebe. Naše življenje naj bo zgled za druge. V zaključku pisma Seneka poveže čust vo strahu z upanjem. Želje, ki jih imamo za prihodnost, spremlja strah, da se ne bodo uresničile. Zato kot zdravilo zoper strah predlaga, da se odpovemo strastem in željam. Tudi Aristotel v Nikomahovi etiki opredeli vrlino kot »zadržanje, ki nam omo­goča zavzeti do strasti pravilen ali nepravi­len odnos.« Vabljeni na naslednji bralni večer 17. janu­arja 2017, ob 19.30, v knjižnici Mengeš. Besedilo: Dragica Rutar Foto: Regina Bokan Jubilej stanovalke Doma počitka Mengeš, Marije Predalič V Domu počitka Mengeš je bil 7. decembra ponovno prazničen dan – svojih devetdeset let je namreč dopolnila stanovalka, gospa Marija Predalič, ki je del domske družine šele nekaj mesecev, vendar se v njej že prav lepo počuti. Gospa Marija je po rodu sicer Prekmurka, vendar jo je življenjska pot kasneje peljala najprej v Ljubljano, zadnja leta pred priho­dom v Dom pa je preživljala pri hčeri Anici na Viru pri Domžalah. Že v rani mladosti je morala poprijeti za delo, tudi v Avstriji in na Madžarskem, in tako pomagala svo­jim staršem, da so v družini lažje shajali. Kasneje si je z možem Lojzetom ustvarila družino, rodila je dve hčeri in sina. Ko so bili otroci še najstniki, je ostala sama z nji­mi, zato si je morala poiskati službo. Zelo jo je prizadela smrt sina, razveselila pa se je porok obeh hčera. Starost ji lepšajo tudi štirje vnuki. Pravi, da je ob njih življenje ži­vahnejše, stare rane pa počasi zbledijo. Na praznovanju so slavljenki, ki sta ji družbo delali obe hčeri, sostanovalke zapele nekaj ljudskih pesmi, predstavnica Doma, Stanka Štrus, pa ji je izročila šopek in toplo ode­jo. Gospe Mariji je v imenu občine Mengeš voščil Bogo Ropotar ter ji izročil košarico dobrot. Vsi skupaj želimo gospe Mariji kar največ zdravja in čim več veselih dni. Besedilo in foto: K. P. Naj bo vsak dan dober dan Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, v kateri se združujejo tudi žrtve vojne iz občine Mengeš, je bila v letu 2016 še posebej aktivna, saj je minilo kar 25 let, odkar je bilo ustanovljeno slovensko društvo žrtev druge svetovne vojne. V nekdanji skupni občini smo z delom pričeli še kakšno leto prej in ga opravljamo za vse občine na območju nekdanje občine Domžale. Ob tem bi vas radi s strani Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 ob-vsak vaš dan – dober dan, še posebej pa vam želimo prijetne praznike vestili, da je bilo prav društvo tisto, ki je s svojimi aktivnostmi poskrbelo, in veliko, veliko zdravja. da so bile uresničene vsaj nekatere pravice in nadomestila izgnancem, Hkrati pa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v lanskem letu ka­prisilnim delavcem in drugim žrtvam druge svetovne vojne. Še vedno pa korkoli pomagali, še posebej Občini Mengeš in županu Francu Jeriču. ostaja odprto vprašanje poravnave gmotne škode. Želimo si, da bi tudi v letu 2017 uspešno sodelovali, zato naj bo prav Besedilo: Vera Vojska Praznična tržnica v Mengšu V soboto, 17. decembra 2016, je bilo na mengeški tržnici spet živahno in veselo. Turistično društvo Mengeš je skupaj z Občino Mengeš organiziralo predpraznično druženje. Stalnim in vztrajnim ponudnikom na tržnici sta se pridružila še Turistično društvo Mengeš z domačo kulinariko in odličnim kuhanim vinom in otroci iz šole Lonček kuhaj z okusnimi sladicami. Dogajanje so popestrili harmonikarji Robija Stoparja, Marjan Urba­nija ob spremljavi kitarista in pevca Hervina Jakončiča, pevski zbor vzgojiteljic iz mengeških vrtcev, iz mladinskega centra AIA Mengeš pa plesna skupina YES TEAM ter pevka Nina Zupan, ki jo je na akustični kitari spremljal njen brat Aljaž. Ob tej priložnosti so gasilci iz PGD Mengeš prisotnim predstavili novo opremo za posredovanje oziroma reševanje oseb iz vozil v pro­metnih nesrečah. Obiskovalci tržnice so bili prijetno presenečeni in so izrazili željo, da bi se tovrstne prireditve dogajale večkrat na leto. Besedilo: Miha Požar Foto: Miha Požar in FZT Iskrice v očeh 2016 Osnovna šola Mengeš že vrsto let pripravlja dobrodelno akci­jo Iskrice v očeh, v katero se aktivno vključuje tudi Turistično društvo Mengeš. 24. novembra 2016 je bil na šoli tehniški dan, na katerem so člani društva za učence višjih razredov pripravili delavnico za izdelavo adventnih venčkov, novoletnih okraskov in aranžmajev. Pod stro­kovnim vodstvom mentorice iz Vrtnega centra Gašperlin so se učenci lotili dela, pri katerem so pokazali veliko mero spretnosti in ustvarjalnosti. Vsi ti izdelki iz delavnice so bili nato 1. decembra 2016 na šol­skem humanitarnem sejmu ali bazarju, kakor ga nekateri radi po­imenujejo, prodani. Ves izkupiček je bil namenjen šolskemu do­brodelnemu skladu. Da pa ja bil izkupiček še večji, so poskrbele članice turističnega društva z uspešno prodajo okusnega peciva. Besedilo in foto: Miha Požar Rotary club Domžale in Miklavž med otroki iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost Ob 17. uri je v ponedeljek, 5. decembra 2016 v Domžalah, v Kulturnem domu Franca Bernika potekala Miklavževa obda­ ritev otrok iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Po prisrčnem pozdravu predsednika Rotary cluba Domžale, Bogdana Zupana, so otro­ci iz Lukovice, Moravč, Domžal in Mengša s prijetnim vznemirjanjem čakali in klica­li prvega od decembrskih dobrotnikov, Sv. Miklavža. Njegovi angelčki so poskrbeli za prelepo baletno predstavo baletke in bale­tnika, skupaj z raperjem Zlatkom so zapeli in končno jim ga je s pomočjo otrok uspelo priklicati. Miklavž jim je prinesel bonbone in darila, ki jih je skrbno izbral posebej zanje. Otroke je povabil, da se nanj spomnijo skozi leto s tem, ko naredijo kakšno dobro delo, pomagajo prijatelju ali prijateljici, pomagajo doma in se pridno učijo. Da so iskreni, pri­jazni in v srcu nosijo dobroto. Obdarjenih je bilo 117 otrok iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. V Centru za socialno delo Domžale se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo Rotar y clubu Domžale za prelep večer, ki so ga pri­pravili našim otrokom, še posebej Miklavže­vi pomočnici Tanji Zajc Zupan in voditeljici Ani Zupan. Besedilo in foto: Marta Tomec Srečanje članov Društva upokojencev Mengeš - starih 80 let in več 8. decembra 2016 je Društvo upokojencev Mengeš organiziralo tradicionalno sre­čanje svojih članov starih 80 let in več. Srečanje je potekalo v posebnem praznič­no okrašenem prostoru v Domu počitka Mengeš. Povabljenih je bilo 165 naših članov, ki so dosegli to visoko starost, srečanja pa se jih je, kljub letom in različnim boleznim, udeleži­lo kar lepo število. Vse prisotne je s prijetnimi melodijami za dobrodošlico pozdravil glasbe­nik Franc Osterman. Predsednik DU gospod Janez Šutar se je vsem zahvalil za udeležbo na srečanju in jim zaželel prijetno druženje. Čestitkam se je pridružil župan Občine Men­geš Franc Jerič in vsem zaželel vse lepo ob prihajajočih praznikih ter veliko zdravja in dobre volje v novem letu. Vse prisotne sta pozdravili tudi namestnica direktorice Doma počitka Mengeš gospa Stanka Štrus in po­močnica Simona Anžur. Kosilo je bilo odlično, tudi sladica, potica in pijača. Za vse je poskrbelo osebje v kuhinji Doma počitka, za kar se jim zahvaljujemo. Pregledali smo naš seznam povabljenih in ugotovili, da sta tokrat prisotna najstarejša povabljenca Vida Koželj, 92 let, in Slavko Cankar, 93 let. Čestitali smo jima in ju skro­mno obdarili. Za dobro voljo je vseskozi skrbel naš glas­benik, skupaj z njim pa so zapeli tudi pova­bljenci. Po nekaj urah prijetnega druženja so vedri in nasmejanih obrazov naši gostje odhajali. Za­želeli smo jim še veliko sreče, predvsem pa zdravja in nasvidenje prihodnje leto. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji srečanja, se najlepše zahvaljujemo. Besedilo in foto: Francka Trobec, tajnica DU Menge š »Spet odpira vrata, naš Vrtec Mengeš« Šolsko leto 2016/2017 smo pričeli zelo delovno. Pripravili smo naše igralnice z novimi dekoracijami, na novo smo opre­mili dve igralnici v enoti Gobica in ter ustvarili prijetno okolje za vse pričakovane otroke. Vrata smo odprli 400 otrokom, ki so vedoželjno stopili v vrtčevske prostore. Tako je prišel čas uvajalnega obdobja. Nekateri so z novimi začetki potočili kakšno solzico, večina otrok pa je z veseljem in novimi priča­kovanji vstopila skozi vrtčevska vrata. Čas uvajalnega obdobja se je končal in pričelo se je praznovanje 30-letnice enote Gobica. V sklopu tega smo pripravili razstavo starih dnevnikov, knjig in fotografij ter izdelkov tistega časa. Izdali smo tudi bilten. Na sami prireditvi ob praznovanju, ki jo je povezoval Niko Robavs, smo gostili župana Franca Jeriča, podžupana gospoda Boga Ropotarja, predsednika Gasilske zveze Mengeš Janeza Koncilijo, predsednika Čebelarskega društva Mengeš Jožeta Boštjančiča, bivše zaposlene, bivše ravnateljice in sosedske ravnateljice ter vse prijatelje vrtca. Otroci in zaposleni so nam popestrili urico prireditve z zanimivimi pevsko-plesnimi nastopi. Nastopili so otroci iz skupine Čebelic, Žogic, Navihančkov, Kresničk, Kapljic in Ribic, za pevsko izvedbo pa smo poskrbela tudi dekleta pevskega zbora Kalina iz Vrtca Mengeš. Na prireditvi smo podelili nekaj zahval, in sicer županu Francu Jeriču za dobro sodelovanje in z ustanoviteljem, gospodu Boštjančiču za obogatitvene dejavnosti v povezavi s čebelarstvom, Svetu zavoda in Svetu staršev za skupno uspešno delo v vrtcu ter Skladu Vrtca Mengeš za pomoč. Zahvalili smo se tudi Gasilski zvezi Mengeš in gospodu Konciliji za nesebično pomoč, kadar jo vrtec potrebuje in za uspešno sodelovanje ob mesecu požarne varnosti ter sodelovanju ob raznovrstnih prireditvah. Pri tem bi se zahvalila tudi tabornikom iz Mengša, ki nam prav tako vsako leto pomagajo pri izvedbi Kostanjevega piknika. Ob okviru našega praznovanja smo imeli tudi dan odprtih vrat, katerega so obiskali tako starši naših otrok kot babice in dedki. In prav vseh smo bili iskreno veseli. Najstarejše skupine Vrtca Mengeš so v jeseni obiskale Narodno galerijo v Ljubljani in pravljično deželo na Bledu, realizirali so tudi plavalni tečaj v Ciriusu v Kamniku. Malo mlajši so se z avtobusom peljali do Arboretuma, kjer so uživali v razstavi buč in pravljičnih junakov. Vmes smo izvedli še pravi kros, tako za najmlajše pred vrtcem, kot za otroke nad tremi leti starosti na nogometnem igrišču pred Osnovno šolo Mengeš. Otroci so s strokovnimi delavci dokazali, da lahko skupaj marsikaj zmoremo. Tako smo prišli tudi do našega tradicionalnega Kostanjevega piknika, ki nam je to leto kljub navihanemu deževnemu vremenu kar dobro uspel. Z veliko dobre volje otrok, staršev, zaposlenih, gasilcev, tabornikov, športnega društva Sonček, plesalcema plesne šole MIKI, mažoretnega vrtca in čarovnika smo izvedli piknik in ga zaključili z mislijo, da nam bo mogoče drugo leto vreme bolj naklonjeno. V mesecu novembru smo se vključili v projekt v izvedbi »Ustvarimo najštevilčnejši čebelarski pevski zbor in zapojmo Slakovo pesem Čebelar«, kjer je celotni vrtec Mengeš z vsemi zaposlenimi in otroki zapel pesem Čebelar. Hkrati smo v petek, 18. novembra 2016 izvedli Tradicionalni slovenski zajtrk. V skupini Ribic v enoti Sonček so se nam pridružili župan Franc Jerič in čebelarji Čebelarskega društva Mengeš. Otroci so nam postavili kar nekaj težkih ugank, katere so naši gostje uganili, kasneje pa nam je gospod Boštjančič povedal še marsikaj o čebelah. Tudi ostale skupine so bile povezane s čebelarsko tematiko. Navihančke je obiskal čebelar gospod Sitar, skupina Čebelice pa je obiskala čebelarja gospoda Blejca na domu. Prav vsi dnevi v Vrtcu Mengeš so čarobno in obarvani z najrazličnejšimi dogodki. Trudimo se, da je prav vsak dan v vrtcu otroku prijazen in ustvarjalen. Besedilo: Ravnateljica Mateja Hribar Sicherl Foto: Mateja Zrnec Za uboge v deželah, v katerih delujejo slovenski misijonarji Trikraljevska procesija na predvečer praznika Gospodovega razglašenja – svetih Treh kraljev – se je ob pritrkavanju men­geških pritrkovalk vila tudi letos: mengeški župljani smo iz središča Loke s pesmijo in molitvijo pospremili modre z Vzhoda v cerkev sv. Primoža in Felicijana, kjer je bila sv. maša ob zaključku trikraljevske akcije. V božično okrašeni cerkvi, tudi z jaslicami, je ob spremljavi Pevske skupine Rž daroval sv. mašo župnik Janez Avsenik. V homiliji se je zahvalil organizatorjema – Kulturnemu društvu Franca Jelovška iz Mengša in Kulturnemu društvu Antona Lobode iz Loke za uspešno koledniško akcijo, darovalcem pa za darove. To zahvalo so si mladi koledniki in njihovi spremljevalci – Andrej Mehle, Anže Hribar, Miha Furjan, Primož Ves (Mengeš), Ana Jernejčič (Dobeno), Miha Jerič in Barbara Justin (Loka), zagotovo zaslužili, saj so v mrazu, megli in vetru vse od božičnega dne prinašali v hiše po Mengšu, Loki in Dobenu mir in blagoslov, na podboj izpisali svoja imena Gašper, Miha, Boltežar in letnico, se predstavili in zapeli. V znamenje hvale­žnosti in veselja so jim ljudje darovali denarna sredstva za slovenske misijonarje po deželah sveta, v katerih služijo Bogu in ljudem. Seveda so bili sladkih dobrot deležni tudi koledniki. Letošnjih darov, ki so jih nabrali v akciji Česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo, se bodo veselili na Madagaskarju, kjer bosta duhovnika Janez Krmelj in Janez Mesec dokončala gimnazijo in postavila socialno-zdravstveni center, laiški misijonar Matevž Strajnar zgradil športno-prireditveni prostor in Tone Kerin/CM prostor za srečanja in učenje mladih v odročni vasi; v Zambiji, kjer bo p. Stanko Rozman/DJ temeljito obnovil prostore za delo z otroki in mladimi; v Malaviju, kjer bo p. Lojze Podgrajšek/DJ opremil internat, učilnice in cerkev; na Salomonovih otokih, kjer bosta s. Snežna Večko/OSU in Polona Berlec na varno hišo postavili sistem na sončno energijo, zgradili vodni zbiralnik ter večnamenski prostor za otroke in dvorano; v Ukrajini, kjer bo Tomaž Mavrič/CM v rehabili­tacijskem centru za odvisnike naredil sirarno; v Ugandi, kjer bo Danilo Lisjak/SDB dogradil še nekaj razredov za otroke; v Burundiju, kjer bo s. Anka Burger/HKL za zdravstveni center kupila zdravila in sanitetni material; ter v Albaniji, kjer bo s. Vida Gerkman/HKL pomagala pri postavitvi hiš za revne družine. Hvala vsem, ki ste odprli vrata svojega doma, sprejeli kolednike in da­rovali za uboge, ki v revnih državah sveta iz dneva v dan lačni in bolni čakajo na usmiljenje dobrih ljudi. Mnogi izmed njih ne bodo dočakali vaših darov, bodo pa ti kljub vsemu osrečili mnoga otroška in odrasla srca. In slovenske misijonarje, ki tem ljudem velikodušno lajšajo du­ševne in telesne bolečine, mnogim pa omogočajo tudi izobraževanje in življenje vredno človeka. Hvala pa tudi tistim loškim gospodinjam, ki so napekle in nacvrle pecivo ter pripravile tople napitke, da je bil vetrovni večer prijaznejši. Besedilo in foto: Jože Brojan Srečanje v Kulturnem domu Letošnje prednovoletno srečanje starejših občanov je bilo v soboto, 3. decembra 2016, ob 12. uri, v Preddverju Kulturnega doma Mengeš. Srečanje so pripravile članice RK Mengeš v sodelovanju z Občino Mengeš. Udeležilo se ga je 92 občanov, ki so dopolnili 75 ali več let. Vse navzoče je najprej pozdravila predsednica RK Mengeš, Majda nik – sekretarka območnega združenja RK Domžale. Druženje se je Trobec, ki je povedala, da je letos že petinštirideset let od prvega v prijetnem vzdušju ob veselih tonih gospoda Ostermana nadaljevalo srečanja starejših občanov. do popoldanskih ur. Prisotne je pozdravil župan Franc Jerič in jim zaželel obilo zdravja in zadovoljstva v letu 2017. Pozdravom se je pridružila tudi Majda Mer-Besedilo in foto: MK Zabavna košarka z igralci Helios Suns v Športni dvorani Domžale V nedeljo, 11. decembra 2016 so v Športni dvorani Domžale državni prvaki Helios Suns poskrbeli za nepozabno štiriurno košarkarsko izkušnjo otrokom iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost in otrokom iz socialno šibkih družin. Z njimi so bili mladi prostovoljci iz Dneva odprtih src, ki so skrbeli za organizacijo in pazili na drobne pozornosti do otrok. Otroci so uživali v uče­nju košarkarskih vragolij, igranju košarke in plesu z navijačicami Leades dance team. Skupaj so na zabaven in zdrav način dobili vpogled v lepe strani košarke in marsikateri tudi navdušenje za udejstvovanje v košarkarski igri Organizatorji so poskrbeli tudi za hrano in pijačo, ob koncu pa so vsi prejeli polne darilne vrečke. V Centru za socialno delo Domžale se v imenu vseh otrok zahvaljujemo igralcem Helios Suns, Leades dance team in organizatorki Nini Zajc ter prostovoljcem iz Dneva odprtih src, ki so srčno in odgovorno prispevali k izvedbi tega športno-za­bavnega dogodka ter omogočili otrokom in mladim lepe izkušnje za življenje. Prav tako hvala donatorjema LPP in Frizerskemu salonu Mark Oblak, ki sta s svojimi prispevki pomagala pri izvedbi dobrodelnega projekta. Besedilo in foto: Mar ta Tomec, univ. dipl. soc. del. In ni pozabil! Spomnil se je! Za dobenske in okoliške otroke, je bilo »pri Blažu«, v orga­nizaciji turističnega društva z donacijo ob­čine in veliko zagnanosti vseh sodelujočih, v ponedeljek 5. decembra zvečer, izvedeno veselo, že tradicionalno miklavževanjena Dobenu. Čeprav je bila že lanska prireditev deležna obilo pohval, je letošnja še presegla pri­čakovanja, zato je prav, da še enkrat izre­čemo zahvalo organizatorjema, TD in KT Blaž, posebej pa še celotni Miklavževi ekipi in koordinatorki uspele prireditve. Praznovanje se je pričelo z veselo otroško igrico Moj prijatelj, dobri mož v izvedbi gle­dališča Smejček in vsodelovanju z otroki, kar jih je zelo zabavalo. Program so glas­beno obar vale »naše« osnovnošolke, ki so Tradicionalno miklavževanje v ponos kraju Lepi, topli in sončni dnevi na Dobenu so v začetku decembra privabili kar precej obiskovalcev iz meglene in hladne doline. Barviti sončni vzhodi in oranžno obarva­ni zahodi so bili čudoviti, spomnim se, včasih so nam starši pripovedovali, da ta­krat sv. Miklavž peče piškote za pridne otroke, »... in če boš priden jih bo prinesel tudi tebi, pa morda še kaj«. In smo nestrpno čakali Miklavževo jutro v upanju, da dobri mož ne bo pozabil na nas. zapele in zaigrale nekaj popularnih pra­zničnih pesmi in požele spontan aplavz vseh prisotnih. Nato je Primož ob glasnem odštevanju prižgal novoletne lučke, kar je privabilo Miklavža in njegovo spremst vo, angele in parklja. Miklavž je veselo pozdra­vil vse prisotne in se prisrčno pogovarjal z otroki, za vsakega si je vzel čas, vsak, ki se je opogumil pa je lahko tudi kaj povedal ali zapel. Na koncu jim je, ob pomoči angelov, razdelil tudi darila. Darila so bila letos enaka za vse otroke, da ne bi bilo žalostih obrazov med njimi, ker je sosed dobil več, kar je bilo opaziti lani, ko so darila prispevali starši in so se med seboj razlikovala po velikosti in »teži«. Bilo bi prav, da se odrasli potrudimo, da se otro ­ci počutijo enaki med seboj. Za dobenske otroke je darila prispevalo TD, s pomočjo Občine Mengeš, za vse ostale zainteresira­ne, ki so želeli razveseliti svoje otroke, pa je bil prispevek 10 evrov na obdarovanca. Za vse prisotne so pri »Blažu« pripravili brezplačen topel čaj in slastne palačinke po simbolični ceni, da so se otroci, pa tudi odrasli, lahko pogreli in posladkali. Že v prejšnjih letih se je miklavževanja na Dobe­nu udeležilo lepo število otrok, letos pa se lahko pohvalimo, da jih je bilo preko petde­set, od tega štirideset z Dobena. Glede na pohvalen odziv staršev in veselje prisotnih otrok pričakujemo podobno tudi naslednje leto, pa še Miklavž je rekel, da bo z vese­ljem prišel! Besedilo in foto: Tone Vidrgar Prednovoletno srečanje krajanov Prednovoletni dnevi in večeri so tudi čas veselega druženja s tistimi, ki so nam blizu: prijatelji, znanci, sodelavci, sosedi, da skupaj, še enkrat v odhajajočem letu, dvignemo čašo, še malo poklepetamo o storjenem, zamujenem, kaj bi naredili drugače, kaj bomo še storili in zato, da si voščimo vse dobro! Tako smo se krajani Dobena in člani TD Dobeno, ki niso Dobenci, na pobudo TD in VO v četrtek, 29. decembra, zbrali v gostišču Dobenski hram na veselem prednovoletnem druženju. Poleg elektronskih in pi­snih vabil smo člani TD še osebno obiskali vse krajane in jih povabili na skupno srečanje in zakusko, ki jo je pripravil Robi v »hramu«. Kljub temu, da so imeli nekateri že prej dogovorjene obveznosti in so opravičili svojo odsotnost, med njimi tudi mengeški župan, ki pa ga je zastopal podžupan Bogo Ropotar, se nas je na prijateljskem druženju, ki se je pričelo ob 18. uri, zbralo preko šestdeset. Po pozdravnih nagovorih predsednika VO in podžupana se je v spro­ščenem klepetu ob okusni hrani in veseli glasbi, za katero je skrbel DJ Bobi, čas kar prehitro vrtel. Dobra glasba je še dvignila razpoloženje, da je kar precej prisotnih zamenjalo stole za plesišče in druženje se je potegnilo krepko v noč. Čeprav noč ni bila preveč mrzla, so nas topel stisk roke in voščila z dobrimi željami grela na poti domov. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Pozor, nevarna cesta! Uporabniki ceste, ki povezuje občinsko prestolnico z najviše ležečim naseljem v občini - Dobenom, vemo, da ta cesta zahteva še posebno pozornost in previ­dnost vseh udeležencev, v zimskem obdobju pa še posebej. Kraj zaradi svoje razgledne lege privlači mnoge obiskovalce in zaradi svoje značilnosti cesta do­datno privablja različne rekreativce; pohodnike, tekače, kolesarje in tudi rol­karje. Najbolj izrazito to občutimo vsakodnevni uporabniki - prebivalci Dobena. Predvsem ob vikendih in lepem vremenu, ko si obiskovalci cesto »prilastijo«, smo domačini pogosto deležni neprijaznih pogledov, ko se peljemo z avtom od doma ali nazaj domov, ker zmotimo družino ali prijatelje, da ne morejo hoditi eden ob drugem ali celo tretjem in sproščeno klepetati. Ne razumite narobe začetka mojega pisa­nja, češ da ne maramo obiskovalcev, do­brodošli ste. Vemo, zakaj obiskovalci hodite na Dobeno in ponosni smo, da je tudi vam tu pri nas všeč, zaradi enakih ali podobnih razlogov smo se prebivalci odločili živeti tu gori. Namen tega pisanja je apel obiskovalcem, naj zaradi svoje varnosti in varnosti ostalih udeležencev upoštevajo značilnosti te poti ter se vedejo odgovorno do sebe in drugih. Vsa hvaležnost in spoštovanje tistim, ki tako ravnajo. Na žalost pa ni malo takih, ki zane­marjajo varnost in se obnašajo, kot bi bila cesta samo njihova. Nekateri kolesarji pri vožnji navzdol, z veliko hitrostjo, uporablja­jo celotno širino ovinkaste ceste in nemalo­krat škripanje avtomobilskih zavor prepreči najhujše …, še pogosteje se dogaja, da vas pohodnike ali tekače na poti prehiti tema, vi pa ste brez svetlobnih odsevnikov ali v temnih oblačilih, tako rekoč nevidni ostalim uporabnikom ceste … Zato upoštevajte, da je pozna reakcija lahko prepozna! Še ena zadeva je, ki nam, Dobencem, daje občutek odrinjenosti in neenakopravnosti v naši občini. Zelo smo nezadovoljni z novo iz­branim "skrbnikom" občinskih cest, Gorenj­sko gradbeno družbo. Sprašujemo se, zakaj novi koncesionar tako površno opravlja svo­je delo in je potrebno vedno znova, za vsa­ko urejanje ceste na Dobeno, tudi večkrat urgirati na občino. Verjetno je pomanjkanje časa vzrok, da izvajalec največkrat uspe priti le do »Blaža«, čeprav se cesta nada­ljuje, en krak proti vrhu naselja, drugi pa proti vasi Rašica, ki je zaradi ožje trase in strmih brežin potreben še dodatne pozorno­sti. Zato smo se krajani samoorganizirali in izvedli že nekaj prostovoljnih akcij na tem odseku. Porezali in posekali smo trnovo gr­movje na brežinah, ki je segalo na cestišče in odstranili zemljo, ki zaradi strmih brežin stalno drsi na vozišče. Zasula je nekaj od­točnih jaškov in na nekaterih mestih je bilo vozišče zoženo, tudi do 40 cm, kar je glede na že tako preozko cesto - preveč. V razgovorih s prebivalci ostalih naselij v občini se sliši, da je tudi tam mnogo ob­čanov glede novega koncesionarja neza­dovoljnih. Kot nam je znano, je zamenja­vi koncesionarja, izvajalca del, botrovala občutno nižja cena sedanjega izvajalca. Bilo nam je tudi rečeno, da koncesionar opravlja svoje delo v skladu s pogodbenimi določili, zato se postavlja vprašanje, ali je bila pogodba s strani občine dovolj strokov­no pregledana. Upoštevaje vse navedeno menimo, da pri izbiri izvajalca zgolj cena ne more biti odločilna, kompromis med ceno in kvaliteto se tudi ne izide vedno. Urejenost in čistoča kraja, za kar si priza­devamo krajani, prebivalci občine Mengeš, imata tudi določeno ceno, da varnosti oz. ogroženosti številnih uporabnikov ceste ne omenjamo. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Inovativno urejanje varnejših poti v šolo Pri nas se sprašujemo, kakšna moda je to »I4.0«? V Nemčiji večina že, kot pravijo, »živi« novo industrijsko revolucijo. Kaj se skriva za tem? Svet se nahaja, ne na začetku, ampak že globoko v obdobju četrte industrijske revolucije. Pred­vsem v obdobju digitalne transformacije. Digitalna transformacija nam bo način življenja, način dela in način poslova­nja korenito spremenila. Prej bomo na vlaku digitalizacije, bolje bo za nas. Kdor bo zamudil vlak digitalizacije, bo lahko obstal samo še v muzeju, pa še tam bo moral prepričati generacijo Y, da je vreden ogleda. Digitalizacija spreminja vaša življenja. O tem ni več dvoma. Ne najdemo je le v po­slu, temveč tudi v športu, zdravstvu, vladnih ustanovah in še marsikje. Vsi bi namreč radi svoja področja delovanja kar najbolje obvla­dali, jih poenostavili in s tem učinkovitejše dosegali svoje cilje. Da bo pot v šolo še bolj varna, smo s podporo Javne Agencije Repu­blike Slovenije za varnost prometa pripravili mobilno aplikacijo Lilly&Val, preko katere lahko starši in otroci načrtujejo varno pot v šolo. Aplikacija ima funkcijo izobraževanja in z njo otrok spoznava varnejšo pot v šolo, prometne predpise, pravila in prometno kul­turo. Cilj aplikacije je povečati in izboljšati transparentnost načrtov varnih poti v šolo ter na nove načine vključevati otroke v pro-met. Aplikacija Lilly&Val povezuje otroke, starše, šole, občino in lokalno okolje. Preko elektronske kresničke, mobilnih aplikacij, pametne prometne signalizacije in pame­tnih vozil bomo zagotovili največjo možno varnost naših najmlajših udeležencev v pro­metu. Slovenija se glede števila žrtev pro­metnih nesreč od leta 2001 do 2007 z repa najbolj nevarnih evropskih držav premaknila v varno sredino. Temu botruje vzpostavitev sistema državne uprave, zdravstva, sodstva, sociale in nevladnih organizacij, ki so skupaj začeli izvajati številne aktivnosti za večjo prometno varnost (urejanje varnejših poti v šolo, vzpostavitev boljše prometne infra­strukture, management prometne varnosti, vzgoja udeležencev cestnega prometa …). Pozitiven premik pa ne sme povzročiti sta­gnacije. Vsi pristojni moramo strmeti k še večjem napredku. Pri tem naj bi sodelovali vsi, tako osnovne šole, ki oblikujejo načrte šolskih poti (v komunikaciji z učenci in star­ši), lokalne skupnosti, ki upravljajo s cestno infrastrukturo, ter lokalnih svetov za preven­tivo in vzgojo v cestnem prometu (v katerem sodelujejo tudi policija, občinsko redarstvo …) in so pristojni za presojo ogroženosti varnosti učenca. Lokalne skupnosti in šole, pristopite k izdelavi digitaliziranega načrta ne/varnih šolskih poti? Gre za vseslovenski projekt, ki povezuje otroke, starše, šole, ob­čino in lokalno okolje. Besedilo: Ferenc Godina Odprt Javni poziv za izbor operacij LAS Za mesto in vas za 2016 V mesecu juliju 2015 je z delovanjem pričela Lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas v sestavi javnih in zasebnih članov, združenih v partnerstvo, ki deluje na območju šestih občin Osrednjeslovenske regije: Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice. LAS je bila ustanovljena z namenom prepo­znavanja skupnih potencialov in izzivov tega območja ter uresničevanja razvojnih ciljev s podporo evropskih sredstev za razvoj pode­želja. Septembra 2016 je Ministrstvo za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano potrdilo ključni razvojni dokument LAS, Strategijo lokalnega razvoja (SLR) in s tem potrdilo delovanje LAS za obdobje sedmih let. LAS Za mesto in vas so bila za celotno ob­dobje delovanja dodeljena sredstva v višini 2.014.710 evrov. Ta se bodo podeljevala v obliki nepovratne finančne podpore iz dveh evropskih skladov, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evrop­skega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Namenjena so izvajanju razvojnih projektov, ki bodo prispevali k realizaciji razvojne vizije in ciljev SLR na družbenem, ekonomskem in okoljskem področju. S 15. decembrom 2016 je odprt prvi Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas, s katerim bo za izvajanje projektov na ob­močju LAS dodeljenih 915.000 evrov. Javni poziv, ki bo odprt do 24 .4. 2017, je obja­vljen na spletni strani LAS. Dodatne informacije o javnem pozivu LAS so na voljo pri vodilnem partnerju, RRA LUR, na tel. številki 01 306 1902, med ponedeljkom in petkom med 10. in 14. uro, po elektronski pošti: las@ljubljana.si in osebno po predhodnem dogovoru. V januarju bo v sodelovanju z občinami Dom­žale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice organiziranih več delavnic namenje­nih pripravi projektov za prijavo na javni po­ziv LAS Za mesto in vas, in sicer: Datum Ura Kraj Naslov 12. 1. 2017 17. 1. 2017 17.00 18.00 Komenda Medvode Sejna soba Občine Komenda, Glavarjeva cesta 104, Komenda Sejna soba Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode 18. 1. 2017 17.00 Mengeš Mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, Mengeš 24. 1. 2017 17.00 Trzin Sejna soba Občine Trzin, Mengeška cesta 22, Trzin 25. 1. 2017 17.00 Domžale Konferenčna soba Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale 26. 1. 2017 17.00 Vodice Sejna soba Občina Vodice (kulturni dom), Kopitarjev trg 1, Vodice Vsebina delavnic je predstavitev javnega poziva za izbor operacij LAS Za mesto in vas (vsebina, pogoji za prijavo) in navodi­la za prijavo na javni razpis, priprava vlo­ge, finančnega načrta in obveznih prilog. V vseh občinah bodo potekale delavnice z enako vsebino. Zainteresirani se lahko udeležijo delavnice na katerikoli lokaciji, ne glede na lokacijo stalnega prebivališča. Prijave so možne do dne pred terminom posamezne delavnice na e-naslov: las@ ljubljana.si. Besedilo: Barbara Boh Redno vzdrževanje in skrb za mengeško pokopališče Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. kot upravljavec pokopališča Mengeš skrbi za redno vzdrževanje, čiščenje in urejanje pokopališč. Redno vzdrževanje mengeškega pokopališča Vzdrževanje vključuje: odvažanje odpadkov, urejanje prostora za zabojnike za odpadke, zagotavljanje vode in zalivalk za najemni­ke grobov. Zelenice na pokopališču pri parkiriščih in poslovilnem objektu se vzdržujejo z vsaj 14-kratno košnjo na sezono. V času košnje se zatira in odstranjuje plevel po poteh na pokopališču. Jeseni se odstranjuje listje na parkiriščih in pri platoju pred po­slovilnim objektom. Pozimi se zagotavlja zimska služba, ki očisti parkirišča, plato pred poslovilnim objektom in glavne dostopne poti po pokopališču. Pred dnevom spomina na mrtve se dostavi pesek, ki je na voljo najemnikom grobov za urejanje okrog grob­nih prostorov. Dvakrat letno se obrežejo vse pripadajoče zelene površine. Številni dodatni projekti V začetku leta je bila postavljena tabla za partni list -za obvestilo o pokojnikih v poslovilnem objektu. Spomladi so bili za severnim pokopališkim zidom odstranjeni dre­ vesa in grmovje, ki so prerasli čez zid in nosili listje na grobne prostore. Ostala so samo še drevesa na drugi strani Pšate, ki niso v naši pristojnosti. Po ureditvi omenjenega prostora so nanj neka­teri najemniki grobov nanosili za cel tovornjak odpadnega peska, zemlje, rož in dogorelih sveč – kar je bilo očiščeno in odpeljano. Varnostni stebrički pred parkiriščem pri poslovilnem objektu so bili ponovno pritrjeni in poravnani. Z mokrim peskanjem sta bili očiščeni obe fontani in celoten plato pred poslovilnim objektom. Železna vrata na vhodih pokopališča pri cerkvi so bila popravljena, cinkana ter prašno barvana. V 2016 je bil naročen projekt sanacije severnega zidu na starem delu pokopališča, ki je nujno potreben popravila. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo tudi v prihodnje skr­belo za mengeško pokopališče, odgovornost za skrb posameznih grobov pa je na najemnikih grobov. Besedilo in foto: Andraž Pustotnik, Javno komunalno podjetje Pro­dnik d.o.o. Za slovo od leta dvojna zmaga za SSK Mengeš Smučarski skakalni klub Mengeš se je od starega leta 2016 poslovil z dvojno zma­go, za katero sta 30. decembra svoje navijače razveselila Anže Lanišek in Matjaž Pungertar, ki sta bila razred zase na članski tekmi za slovenski pokal Cockte na Ljubnem. Razlika med njima je bila na koncu izjemno majhna – vsega pol točke, za kolikor je bil uspešnejši Lanišek. Na državnem prvenstvu na (novi) Bloudkovi velikanki v Planici pa je bila predtem zgodba obratna, saj je interni klubski dvoboj tedaj pripadel Pungertarju, ki je zasedel deveto mesto. Le 3,1 točke za 26-letnikom iz Vrh­polja pri Kamniku, ki je vendarle premagal zdravstvene tegobe, ki so ga mučile v jesen­skem pripravljalnem obdobju, je kot enajsti tekmo končal Lanišek, v finale pa se je prebil tudi nordijski kombinatorec Leon Šarc, ki je na koncu zasedel 30. mesto. Omenjena trojica se je tisti dan skupaj z Luko Brnotom, sicer pomočnikom glavnega men­geškega trenerja Aleša Selaka, v dolini pod Poncami udeležila tudi ekipne preizkušnje za državno prvenstvo in iztržila peto mesto, pri čemer je Lanišek s 136 metri dosegel najve­čjo daljavo tekme. Pungertar se je sredi decembra izkazal tudi na prireditvi za pokal Mednarodne smučar­ske zveze (FIS) v Notoddnu, kjer se je med 86 skakalci iz osemnajstih držav zavihtel na peto in tretje mesto. Skupaj z Laniškom se zdaj pod Selakovim vodstvom zavzeto pripra­vljata za vrnitev med svetovno elito. V močni tuji konkurenci se je prejšnji mesec preizkusil tudi Šarc, ki se je udeležil dveh te­kem za celinski pokal v nordijski kombinaciji v Klingenthalu, kjer je bil s 40. in 49. me­stom dvakrat najboljši Slovenec. Prvi preizkušnji na snegu v tej sezoni je že imel tudi Jure Močnik, veliki zmagovalec ju­lijske tekme za mladinski pokal FIS v Hin­terzartnu, ki je za božič na pokalu Cockte v Žireh med dečki, starimi do 15 let, skočil na četrto mesto, v leto starejši kategoriji pa je bil pozneje na Ljubnem deveti. Mlajši skakalci iz SSK Mengeš v tej zimi še niso imeli tekem, zato pa skoraj iz dneva v dan pilijo formo na napravah v Kisovcu pri Zagorju, kjer so doslej že opravili precej sko­kov na snegu, nekateri že tudi na povsem novih Slatnarjevih smučeh. Glede na to, kako pridno vadijo, da jih je pravi užitek gledati, novi uspehi zagotovo ne bodo izostali ... Besedilo in foto: Miha Šimnovec Uspešen december za mengeške badmintoniste Decembra se je zgodilo kar nekaj badminton turnirjev, med njimi tudi BIT Grand Prix Open in 2. turnir Lige Komenda, katerih so se udeležili tudi Mengšani. Oba turnirja sta bila za mengeške badmintoniste uspešna. Poglejmo rezultate naših športnikov. Na turnirju v BIT centru v Ljubljani so fantje obravan, saj je bil del prijavnin in v nagradni 2. mestu. Tudi v mešanih dvojicah ni šlo v kategoriji moških dvojic osvojili 1. mesto igri zbranih prispevkov namenjenih družini v brez stopničk. 2. mesto je pripadalo Igorju -Uroš Bregar in Igor Tomazin - in 3. mesto, stiski iz Mengša. Tudi tega turnirja Mengša-Tomazinu in soigralki Nini Vrankar, 3. me­ki sta ga zasedla Miha Šinkovec in Jure Šin-ni niso zapustili brez medalj. Med ženskimi sto pa Urošu Bregarju in Nini Dodič. Tudi v kovec. Tudi dekleti sta stopili na stopničke; dvojicami sta 1. mesto osvojili Nina Dodič in naslednjem letu sledijo novi turnirji in s tem 2. mesto v kategoriji ženskih dvojic sta si Helena Šinkovec, 2. mesto pa Katja Urankar upajmo, da tudi čim več medalj za naše. priigrali Nina Dodič in Helena Šinkovec. s soigralko Marijo Zore-Krivec. Igor Toma-V Haromoniji v Mengšu se je odvil 2. turnir zin in Uroš Bregar sta po napetem boju v Besedilo: Helena Šinkovec Lige Komenda, ki je bil tokrat dobrodelno finalu za las zgrešila zlato, pristala sta na Foto: Helena Šinkovec, Žiga Frass Turnir Harmonija Vsi pokazatelji in dejstva so bili usmerjeni v to, da je v TK Mengeš že končana uspešna klubska sezona igranja tenisa za leto 2016. V kakšni zmoti smo bili! Že res, da si po uradnem zaključku v oktobru posamezno nabiramo moči za najpo­membnejše in najtežje tekme v letu, ki so že nekaj let na začetku pomladi na Jadranu in jim ljubkovalno pravimo “teniške priprave”, vendar nas je vodstvo kluba znova presenetilo in organiziralo zadnji turnir v letu. Krepko čez tri desetine nas je prišlo v Harmonijo v petek popoldan, 23. decembra 2016. Šest naših brhkih deklet in 28 bolj ali manj poskočnih in vitkih teniških igralcev smo se porazdelili v nekaj skupin, ki so si bile približno enakovredne po teniškem znanju in telesni pripravljenosti. Stalni pari smo igrali vsak z vsakim po en niz sedmih iger, skupaj pa smo odigrali tri nize vsak par. Dekleta so igrala v svoji skupini, igrala pa so običajen niz, saj so odigrala po dva niza vsaka dvojica. Prvič smo igrali po pravilu, da igro osvoji tisti par, ki pri rezultatu 40 : 40 osvoji naslednjo točko, kar je znatno skrajšalo igranje. Ostalo je dovolj časa za razne čudežne, zeliščne in sadne napitke, za dober bograč in seveda, brez taroka pa tako in tako ne gre, za balinčke pa tokrat žal ni bilo prostora. Zato je na vidiku že nova ideja, da se bo naslednjič igralo po devet iger v nizu. Favoriti ne zmagajo vedno, presenečenja so bila tudi tokrat prisotna, saj ima hitro­potezno igranje svoje nenapisane zakoni­tosti. Kdo so zmagovalci niti ni tako po­membno, ker je bilo prijateljko igranje in druženje pred pričetkon novega, boljšega in še uspešnejšega leta 2017 glavno vo­dilo in namen tega turnirja. Ker pa vemo, da se vsake zmage zelo veseli tisti, ki jo osvoji, smo seveda zapisali tudi zmagoval­ce po skupinah. Besedilo in foto: BŠ Tradicionalni novoletni turnir v namiznem tenisu V ponedeljek, 26. decembra 2016, je bil v telovadnici ŠD Partizan Mengeš tradicionalni novoletni odprti turnir v namiznem tenisu. Nastopilo je dvajset tekmovalcev in ena tekmovalka, najmlajši udeleženec je imel osem let, najstarejši pa sedemdeset let. Po igranju v predtekmovalnih skupinah sta se pr vo- in drugouvr ščeni uvrstila v finalni del tekmovanja, tretje-in četr to­uvrščeni pa v tolažilno skupino, kjer so igrali na izpadanje. Tokrat sta na turnirju sodelovala tudi dva tekmovalca iz Novega Sada. Po zanimivih in borbenih dvobojih se je naslova zmagovalca veselil Nejc Erjavec. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Memorial Branka Hribarja V gostilni Tavčar je bil 27. novembra odigran že sedmi memorial v spomin na mnogo prezgodaj umrlega našega šahista Branka Hribarja. Letos je bil turnir slabše obiskan zaradi sovpadanja termina z ligaškim tekmovanjem, kar pa ne pomeni, da ni bil kvaliteten, saj je sodelovalo več mojstrov in mednarodnih mojstrov šahovske igre. Turnir je bil odigran po švicarskem sistemu sedmih krogov, največ znanja pa je poka­zal mednarodni mojster iz Kranja Leon Mazi. Turnir je odlično vodil naš sodnik Andrej Kmetič, za pogostitev pa je poskrbela (kot je že v navadi) šefica gostilne, Sonja. Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar, za ŠD Loka Mlajši kadeti in kadetinje so bili štirikrat na stopničkah, članice pa dvakrat V soboto, 17. decembra, je bil v Puconcih finalni turnir slovenskega pokalnega tekmovanja za članice v namiznem tenisu. V nedeljo, 10. decembra 2016, je bil v Komendi 1. odprti turnir Republike Slovenije za mlajše kadete in kadetinje ter člane in članice U-21. Na turnirju, ki šteje v rang republiški tekmovanj, je nastopilo 149 tekmovalk in tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo od 10. do 21. ure, za tolikšno število tekmovalcev je bila komendska dvorana kar premajhna. Tudi tokrat so tekmovanje namiznoteniški delavci NTS Mengeš odlično izpeljali pod vodstvom delegata Žige Zupana, vrhovne­ga sodnika Janeza Stibriča, vodje sodnikov Janeza Erjavca, predstavnika organizatorja Dušana Osolina in vodij tekmovanja Toneta Gostiše ter Jožeta Mlakarja. Dvoboje je sodi­lo enaindvajset sodnic in sodnikov. Najprej je tekmovanje potekalo v skupinah s štirimi igralci, igrali so vsak z vsakim, prvo­in drugouvrščeni sta se uvrstila v finalni del tekmovanja. Pri mlajših kadetih so se tretji in četrti igralec uvrstila v tolažilno skupino, člani pa so finalni del tekmovanja igrali na štiri dobljene igre. Prijetno sta presenetila mlajša kadeta Aljaž Goltnik in Dejan Jokič. Za uvrstitev v finale je Dejan premagal prvega nosilca Mihaela Kocjančiča iz Izole, Aljaž pa 3. nosilca, Nina Šegulo s Ptuja. V finalu je Aljaž premagal Dejana z rezultatom 3 : 0 in osvojil prvo me­sto, Dejan pa je bil drugi. Pri mlajših kadeti­njah sta Neža Žun Pogačar in Gaja Kobetič sta osvojili 5.-8. mesto. V tolažilni skupini je Luka Jokič osvojil 2. mesto, Živa Markic pa je osvojila bronasto odličje. Zelo zanimivi dvoboji so bili v kategoriji članov in članic do 21. leta. Nejc Erjavec in Aljaž Frelih sta se uvrstila na 5. do 8. mesto, Tim Pavli pa med 16. Na turnirju je zmagal članski reprezentant Deni Kožul, ki igra v tujini. Pri članicah sta Katarina Stražar in Ana To­fant ponovno dokazali, da sta trenutno naj­boljši v kategoriji mlajših članic. Katarina je na poti do finala premagala Ino Unger (So­bata) in Kajo Okorn (Logatec), za uvrstitev v finale pa prvo nosilko Aleksandro Vovk. Ana Tofant je najprej premagala Leo Kadiš (In­terdiskont), Danielo Tomanič (Ptuj), za uvr­stitev v finale pa še Tjašo Mihevc (Logatec). Tako je v zelo napetem in enakovrednem dvoboju zmagala Katarina Stražar z rezul­tatom 4 : 3 in osvojila 1. mesto, Ana Tofant pa 2. mesto. Nika in Tara Kobetič sta se uvrstili v finalni del tekmovanja in prišli med šestnajst naj­boljših. Pokale je podelil predsednik NTZS Marjan Hribar. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Mladinke in mladinci na top turnirju v NT petkrat na stopničkah V nedeljo, 18. decembra 2016, je bil v Logatcu 1. TOP za mladince in mladinke v namiznem tenisu. Na turnirju je nasto­pilo pet mladincev in štiri mladinke iz NTS Mengeš. Pri mladincih je Aljaž Frelih po težji po-soigralko Katarino Stražar in prepričljivo V letu, ki je za nami, so mengeški igralci škodbi dokazal svojo kvaliteto in potrdil osvojila 1. mesto, Katarina Stražar pa je in igralke osvojili laskave naslove na doma­sloves najuspe šnejšega kadeta tudi v mla-z dvema porazoma osvojila 3. mesto. Nika čih tekmovanjih, v tujini in na evropskem dinski konkurenci. V 1. kakovostni skupini Kobetič je v 2. skupini osvojila 4. mesto, pr venst vu. Zasluga za te rezultate gre tudi je osvojil 3. mesto, Nejc Erjavec pa je bil 6. Vita Kobetič pa v 3. skupini 5. mesto. Ana trenerski ekipi Davidu Orešniku, Gregorju V 2. kakovostni skupini je Tim Pavli osvojil Tofant je po uspehih na zadnjih tekmova-Gostiši, Žigi Zupanu in Ožbeju Popelarju. 3. mesto, Bor Rutar v 3. skupini 2. mesto, njih na lestvicah NTZS razvrščena na 1. Tim Šalja pa 5. mesto. Med mladinkami je mesto v kategoriji mladink, članic do 21 let Besedilo: MLAJ Ana Tofan izgubila samo dvoboj s klubsko in v članski kategoriji. Foto: Žiga Zupan Zaključek uspešne sezone 2016 TK Mengeš z visoko zmago nad Radomljani Zadnjo novembrsko soboto se že kar nekaj let odvija tradicionalno srečanje med prijateljskima teniškima kluboma iz Mengša in Radomelj. Tudi letos sta se obe ekipi zbrali v mengeški Harmoniji. Celotna zasedba igralcev je bila kar številčna, saj nas je bilo vse skupaj prek sedemdeset. Kapetana, Dušan Planinšek in Andrej Kraševec, sta zopet zbrala močni in številčni ekipi. Tokrat so se stavnice, ki so jih sestavljali veliki poznavalci obeh klubov in tenisa, rahlo nagibale na stran domačinov. Tekmovanje se je dopoldan odvijalo precej počasi in zelo napeto. Prvi so v napad krenili Radomljani, ki so bili v prvih dveh krogih zelo suvereni. Kmalu pa so se začeli prebujati tudi zaspani Mengšani, ki so z zmagami Skoka, Hurwitsa in Hadžiagiča rezultat hitro obrnili v svojo korist. Tekma se je nadaljevala popol­noma v znamenju mengeške nadvlade, saj so domačini dobivali tekmo za tekmo in razliko le še višali. Na igrišča so prihajala tudi slovi­ta imena mengeškega tenisa, kot je denimo dvojica Lopatič/Rahne, ki v tovrstnih prijatelj­skih srečanjih sploh še ne pozna poraza. Letos sta Janez in Franci nastopila celo dvakrat in bila zelo suverena. Razočaral ni niti specialist za dvoranski tenis Rajko Hribar. Zelo suvere­na sta bila tudi soimenjaka Stane Ocepek in Stane Žugelj, gledalce pa je najbolj navdušila predstava dveh izkušenih »mačkov«, in sicer Marjana Resnika (Lendla) ter Toma Šolmajer­ja, ki sta po besedah Lendla igrala bombastič­no. Zmagovito točko je okrog tretje ure priboril Luka Jakopin, kar pa ni ustavilo Mengšanov, ki so mleli z vso silo kot pravi radomeljski mli­narji. Tekma se je tako zaključila okrog osme ure zvečer, rezultat na plakatu pa je sporočal visoko zmago Mengšanov z rezultatom 23 : 12. Treba pa je priznati, da so se domačini obračuna s pobratenim klubom kar malo bali, saj se je že kar nekaj časa prej na igriščih šu­šljalo, da je ekipa Radomelj sedaj še močnejša kot kadarkoli prej. Iz tajnih virov smo izvedeli, da naj bi šlo celo za enega najboljših klubov v Sloveniji. Vendar, kaj pa je to za nas, oziroma kot bi rekel Stane Ocepek: »Kaj se pa zamu­dimo«. Tako se je končalo še eno uspešno srečanje, ki smo ga zaključili ob prijetnem druženju v Harmoniji. Mengeš sedaj skupno vodi 6 : 3 in zagotovo bodo Radomljani še več trenirali do našega naslednjega srečanja, ki bo spomladi na igriščih ob Kamniški Bistrici. Zagotovo se bodo takrat predstavili še močnejši. Besedilo in foto: Tim Janežič Mednarodni turnir - Nachwuchshallencup 2016, Pliberk, Avstrija V nedeljo, 11. decembra 2016, smo se že drugič udeležili mednarodnega malonogometnega turnirja Nachwuchshallencup 2016, Pliberk v Avstriji. Letos smo si pred turnirjem zastavili še bolj drzne cilje, saj smo na turnir peljali kar šest ekip v treh selekcijah, kar je pomenilo 50 otrok. Sodelovali smo v vseh tekmovalnih skupinah in sicer v selekcijah U-10 (ena ekipa), U-12 (3 ekipe) in U-14 (2 ekipi). V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali pred klubom. Skupaj s starši (beri zvestimi navi­jači), se nas je zbralo kar 72. Na pot smo odrinili z avtobusom in po dobrih dveh urah in pol vožnje prispeli v Pliberk, kjer nas je pričakal že znan ambient in velika dvorana. Prvi turnir zo začeli najmlajši U-10, letnika 2007. Prvo srečanje v skupini so odigrali ne­odločeno, nato pa so začeli mleti nasprotnike vse do finala. V finalu so še enkrat prikazali odlično igro in tako osvojili 1. mesto. Za njimi so na parket v dvorani stopile ekipe v selekciji U-12. Tukaj smo sodelovali kar s tremi ekipami in sicer A, B in C. Ekipa A je bila sestavljena iz fantov letnika 2005, Ekipa B je bila mešana ekipa fantov letnika 2005 in 2006, ter eikpa C, ki je bila sestavljena iz fantov in dekleta letnika 2006. Ekipa B, ki se ji je poznala rahla neuigranost, je na koncu zasedla 6. mesto. Ekipa A bi bila lahko z kančkom sreče več tudi višje, vendar so se fantje morali na koncu zadovoljiti z 3. mestom. Ekipa C, ki je bila najmlajša ekipa na turnirju v selekciji U-12, je navdušila s svojo igro in zasluženo osvojila 1. mesto. V poznopopoldanski urah se je začel še tur­nir v starostni kategoriji U-14. Tukaj smo se turnirja udeležili z dvema ekipama, in sicer ekipa A, s fanti letnika 2003, in ekipa B, s fanti letnika 2004. Ekipa A je na koncu osvojila 3. mesto, ekipa B pa se je po borbeni igri veselila končnega uspeha in osvojila 1. mesto. Še enkrat bi rad pohvalil vse igralce (saj so pokazali, da dela­mo dobro in da so tudi odlični prijatelji, ki se znajo veseliti eden za drugega), starše, ki so kljub zgodnjim uram odhoda in poznim uram prihoda žrtvovali svoj čas in bučno podpirali svoje mlade nogometaše, ter vse trenerje in organizatorje turnija v avstrijskem Pliberku. Besedilo in foto: Boštjan Pivec Mengšanke prvakinje v pokalnem tekmovanju v namiznem tenisu V soboto, 17. decembra, je bil v Puconcih finalni turnir slovenskega pokalnega tekmovanja za članice v namiznem tenisu. Na finalnem turnirju so nastopile ekipe NTK jo gladko premagale z rezultatom 5 : 1, nato najuspešnejše igralke v Sloveniji. Za osvojitev Vesna iz Ljubljane, NTK Muta, NTK Puconci so se v finalu srečale z ekipo NTK Vesna iz naslova državnih prvakinj v pokalnem tekmo­in mlade tekmovalke NTS Mengeš. Po žrebu Ljubljane in jih premagale z rezultatom 5 : 2. vanje iskrene čestitke! so se Mengšanke v polfinalu srečale z ekipo Čeprav ne tekmujejo v državni ligi, so varovan-Besedilo: ML AJ iz Mute, aktualnimi državnimi prvakinjami, in ke Davida Orešnika dokazale, da so trenutno Foto: David Orešnik 1. TOP za kadete in kadetinje v namiznem tenisu 11. decembra 2016 je bil v Tržiču 1. TOP turnir v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 24 najbolje uvrščenih kadetov in kadetinj na lestvicah NTZS. Razdeljeni so bili v tri kakovostne skupine, kjer so igrali vsak z vsakim. Pri kadetih je Dejan Jokič osvojil 2. mesto, Rok Grad pa 6. mesto v 2. skupini. V 3. skupini pa so bili Aljaž Goltnik na 2., Janez Popelar na 4. in Mitja Zavec na 6. mestu. Pri kadetinjah je Tara Kobetič osvojila 3. mesto, Vita Kobeti pa 5. mesto v 1. ka­kovostni skupini. Gaja Kobetič je bila v 3. skupini na 6. mestu. Na TOP turnirju za članice, ki je bil na Ptuju sta Ana Tofant in Katarina Stražar osvojili 3. do 4. mesto. Besedilo: MLAJ Foto: Žiga Zupan Končan je jesenski del tekmovanja v namiznoteniških ligah Prva članska ekipa NTS Mengeš tekmuje v prvi slovenski namiznoteniški ligi za člane, druga ekipa pa v tretji ligi za člane. Prva ekipa, za katero so nastopali Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, David Orešnik in Tilen Šalja, je po vseh odigranih tekmah osvojila 7. mesto. Druga ekipa, ki tekmuje v tretji slovenski ligi pod imenom pokrovitelja Cornilleau Mengeš, je suvereno brez poraza osvojila naslov jesenskega prvaka. Premagali so ekipe NTK Tempo iz Velenja z rezultatom 5 : 3, NTK Gorica, Royal Beach Škofja Loka, NTK Krka 2 Novo Mesto in NTK Me­tlika pa vse z rezultatom 5 : 0. Za ekipo so igrali Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli, Matej Prezelj in Bor Rutar. Besedilo: MLAJ Foto: Žiga Zupan Mengšanke so se uvrstile na finalni turnir V torek, 6. decembra 2016, se je mlada ekipa članic pomerila za uvrstitev na final­ni turnir z ekipo Murske Sobote. Za ekipo Mengša so igrale: Ana Tofant, Katarina Stražar in Nika, Tara ter Vita Kobetič. Ekipo Sobote so gladko premagale z rezultatom 5 : 0. Na finalnem turnirju se bodo pomerile z ekipami NTK Muta, NTK Vesna iz Ljubljane in NTK Kema iz Puconcev. Besedilo: MLAJ Foto: Žiga Zupan Marija - okno upanja Marija - okno upanja, je bilo geslo tretjega milostnega obiska fatimske Marije v Sloveniji, ki je potekal od 13. maja do 13. oktobra 2016. Torej je v tem trenutku »Marijin misijon« že za nami. Toda v duši ostajajo milosti in spomini na prisotnost podobe Božje Matere. S strani župnika Janeza Avsenika in župnijskega pastoralnega sveta je bilo sestrski skupnosti ponu­jeno, da za štiri ure sprejmemo kip fatimske Romarice tudi v Dom sv. Katarine. Z veseljem smo sprejele to novico in kar nestrpno čakale dan visokega obiska naše Matere Marije. Kip Fatimske Romarice je 12. maja prispel v narodno svetišče na Brezjah. Drugi dan je šla skupina sester z Janezom Slokanom tja po kip. Tako je 13. maja, ob 12. uri, na sam praznik Fatimske Matere Božje, kip priromal v našo skupnost in Dom sv. Katarine. K sprejemni slovesnosti se je vključila skupnost sester, uslužbenci in stanovalci Doma ter vsa župnija Mengeš. Zgodaj zjutraj so na našo teraso prispeli zvonovi, mikrofoni in zvočniki, stojalo za kip in drugi potrebni pripomočki za slovesnost. Prišli so Mengeška godba vete­ranov, župnijski pevski zbor, narodne noše in pritrkovalci, fotografi in snemalci. Seveda je ves potek in vso organizacijo spremljal naš župnik, Janez Avsenik. Čudovito je bilo opazovati, kako naša nebe­ška Mati zbira svoje otroke in jih združuje v slavljenju in čaščenju Boga, tokrat po njeni navzočnosti. Ko je kombi, ki ga je v Mengšu za čas Marijinega potovanja poSloveniji z Marijino podobo izvrstno opremil Miha Štepec, prispel na domsko parkirišče, se je marsikateri sestri in navzočim vernikom od veselja in ganjenosti v očeh utrnila solza sreče. Pred vhodom v Dom sv. Katarine smo naši nebeški Kraljici zapeli nekaj pesmi, toda prav s posebnim doživetjem smo ob igranju godbe zapeli fatimsko pesem. Sledil je pozdrav in posvetitev Mariji ter sprevod v kapelo s prižganimi svečkami. Vsi pogledi so bili uprti v kip Fatimske Marije, veselje in navdušenje je prekipevalo iz vsakega srca. Zatem je bila molitev tako imenovane večne devetdnevnice v čast Brezmadežni. Nato je sledila molitvena ura; rožni venec, spremljan s svetopisemskim besedilom, molitvami v čast Devici Mariji in Ma­rijinimi pesmimi. Vsak od navzočih je imel priložnost približati se kipu, se ga dota­kniti, tiho izreči svoje zahvale in prošnje. Vsi smo bili ganjeni, ko so sestre in drugi uslužbenci vodili h kipu bolnike in ostarele in jim pomagali, da so se ga iz invalidskih vozičkov dotaknili. Pretresljiv je bil prizor, ko je mati pripeljala svojega nepokretnega sina, ki je hrom zaradi posledic nesreče in je že nekaj let v Domu sv. Katarine.Žalostni materi sina invalida so pred Marijo tekle solze bolečine. Z drhtečo roko je prijela sinovo dlan, da bi mu pomagala dotakniti se Marijinega kipa. Ta preizkušena duša je pri Božji Materi našla razu­mevajočo tolažbo, ker je tudi Marija občutila bolečino, ko je gledala svojega mučenega in na križ pribitega Sina. Priče smo, da marsikateri stanovalec Doma, čeprav je težak bol­nik, ni hotel zapustiti kapele, ampak je v molitvi ob Mariji vztrajal do konca njenega obiska. Ganljivo je bilo gledati, s kakšno vero in zaupanjem se ljudje bližajo Mariji. S kakšno zavzetostjo starši učijo male otroke ljubezni do Božje Matere. Priče smo bili čudovitega dogodka. Očka je držal sinčka v naročju in ga nagovarjal, naj pobo­ža Marijo. Otroka je bilo strah, da bi se dotaknil kipa, zato ni hotel stegniti roke. Ko je očka to videl, je najprej sam začel božati kip Fatimske Marije z veliko ljubeznijo in nežnostjo. Ob takem zgledu je otrok z obema rokama prijel kip Matere Božje in se ga trdno oklenil. Da, tak prizor privabi solze v oči, prinese v srce mir in tolažbo, da je v preprostih ljudeh vera močna in navzoča. Globoko se nas je dotaknil tudi dogodek z našim stanovalcem Doma, ki je zaradi starosti nepokreten, naglušen in slep. Ko ga je sestra pripeljala v kapelo in mu vzela roko, da bi se dotaknil Marijinega kipa, je vprašal, kaj je to, česar se dotika. Sestra mu je povedala, da je kip Fatimske Marije. Gospod je zavpil na ves glas: »Ljubim jo, daj, da se je še enkrat dotaknem, ljubim jo!« Seveda je ta prizor povzročil smeh in obenem občudovanje. Po molitvi je sledila sv. maša, ki jo je daroval provincialni ravnatelj sester usmiljenk, Pavle Novak CM. Ob njem je somaševal dolgoletnibolniški duhovnik Miro Šlibar, ki je bil z nami od prihoda Marije z Brezij vse do slovesa od nje. Dragocena je bila navzočnost njega kot duhovnika in njegov prispevek pri poteku molitve. Pri pridigi je naš ravnatelj govoril o Marijinem sporočilu v Fatimi in nas povabil, naj tudi sami živimo trojno duhovno vajo: molitev, post in pokoro, ki jo je Marija priporočila pastirčkom. Po sv. maši so sledile pete litanije v čast Devici Mariji in zatem smo se poslovili od nje. Vsi navzoči smo naredili špalir in s prižganimi svečkami hvaležno mahali Mariji v pozdrav. Narodne noše so pospremile Marijo do župnijske cerkve, kjer je bil ob 16. uri sprejem. Pri sv. maši ob 19. uri, ki jo je vodil pomožniškof msgr. Franci Šuštar, se je vsa župnija posvetila Marijinemu Brezmadežnemu srcu. Nato so verniki po skupinah vso noč bedeli in molili po najrazličnejših namenih. Tudi sestre smo se pridružile tej molitvi. V župnijski cerkvi je kip Fatimske Romarice ostal do 14. maja. Ob 15. uri tega dne je bila sv. maša, ki so jo darovali naš žu­pnik in še dva duhovnika. V Mengeš, k fatimski Mariji, so priromali tudi verniki iz jarške župnije, da bi se srečali z nebeško Materjo in da bi jo počastili ter pred njo izlili svoje srce. Po sv. maši smo se od kipa poslovili z molitvijo in pesmijo. Spet je bila navzoča vsa župnija in vse skupine, ki so vključene v versko življenje: slavna mengeška godba, župnijski zbori, narodne noše, pritrkovalci, mladi in otroci, družine, starejši ... Spet so zalesketale solze na obrazih in je zatre­petalo verno srce, ko je bil kip položen v kombi in se je odpeljal v župnijo Komenda. V duši se je porajala zahvala za Materino navzočnost, za uslišane molitve, za njeno izkazano ljubezen in usmiljenje, za priprošnjo, s katero nas zagovarja pri svojem Sinu Jezusu Kristusu. In na koncu je privrela iz vernega srca še ena zahvala: »Hvala ti, Fatimska Gospa, da si ti priromala k nam, saj mnogi od nas ne bi mogli poromati k tebi v Fatimo.« Našo Družbo hčera krščanske ljubezni je ustanoviteljica sv. Ludovi­ka de Marillac že od samih začetkov posvetila Božji Materi Mariji. Iz­ročitev Družbe Njej je nebeška Mati sprejela resno; in da nas ima za svoje, nam potrjuje na različne načine. Taki znamenji sta zagotovo tudi njena dva obiska naše skupnosti v podobi fatimskega kipa. Prvi obisk bi si pred tem še upala pričakovati, drugega pa nikakor. Nismo slutile, da bomo imele milost, da pride fatimska Marija Romarica k nam še tik pred vrnitvijo v Fatimo. Ko je bilo 13. oktobra na Ptujski gori uradno vseslovensko slovo od fatimske Marije Romarice, je kip sprejelo hrvaško narodno svetišče v Mariji Bistrici. Po tamkajšnjem slovesu je ostala še ena noč do odhoda kipa na Portugalsko z letališča Pleso v Zagrebu. Po Božji previdnosti je bil v Sloveniji za prevzem in oddajo kipa zadolžen Mengšan, Janez Slokan. Z župnikom sta se dogovorila, da kip za­dnjo noč ne bo nekje sameval in zaprt čakal na vrnitev, tako smo jo dobile me. Kako nepopisno veselje nas je navdalo. Ko smo ponovno sprejele milostni kip Matere, ki je »okno upanja«, so se nam primolitvi pridružile tudi sestre iz provincialne hiše v Šentjakobu in sestre iz Ljubljane. Posebno smo bile vesele naših sester misijonark: s. Anke Burger in s. Vesne Hiti iz Ruande, ki sta ves čas ob podobi fatimske Device Marije z nami slavili Boga. Bilo je dovolj časa za zahvale nebeški Materi za vse uslišane molitve in prošnje, za katere je bila posrednica pri svojem Sinu Jezusu Kristusu. V tišini srca in v glasni molitvi smo ji izrekale svoje prošnje za tolike potrebe vesoljne Cerkve, naše Družbe in vsega sveta. V premišljevanju smo jo obču­dovale v krepostih in se ob njej navdihovale za zvesto izpolnjevanje Božjih načrtov. V molitvi se nam je pridružila tudi družina Slokan, ki je Marijin kip tavečer pripeljala s tridnevne poti na Hrvaškem. Župnik Janez Avsenik je ob dveh zjutraj daroval sv. mašo, s katero smo se od kipa poslovi­ li. V srcu vseh je prekipevalo veselje in skupaj z Marijo je v nas od­mevala hvalnica »Moja duša poveličuje Gospoda«, ker se je ozrl na našo nizkost. V noči zvezdnatega neba se je kombi z Marijinim ki­pom odpeljal od nas. Res je, da se je kip, fatimske Romarice vrnil na Portugalsko, toda Mati Božja ostaja z nami in nas nikoli ne zapusti. Besedilo in foto: s. Ljubica Jozić, HKL Božični večer s Pevsko skupino Rž Mrak je že legel na vas in po okoliških cerkvah so zvonovi že vabili k večernemu bogoslužju. Božič! Praznik družin­skega veselja in topline, ki prevzame še tako zakrknjeno srce in poboža vsako dušo. Božične pesmi po cerkvah naše oble, lepe in mogočne, sprejemljive za vsakega od nas, ob katerih nas prevzamejo čustva ob rojstvu Vsemogočnega, so višek praznovanja. Samo Bog ve, kolikokrat ta dan za­peta Sveta noč je raznežila ljudi, vesele in žalostne, verne in neverne. Srečnih obrazov so bili, kljub mrazu, tudi poslušalci prav na božič­ni večer v Loki pri Mengšu. Pevska skupina Rž je v objemu noči z umetniškim vodjem Andrejem Ropasom v parku pri kamnitem mostu, ob jaslicah, ki sta jih izdelali in postavili članici KD Antona Lobode Vera Vrhovnik in Helena Sašek, ter množici ljudi prepevala v slavo Novorojenega. Le spi, le mirno spi, otroček mili, na betle­hemski slamici, le spi, le mirno spi, otroček mili, ogenj ljubezni v nas prižgi, se je vil glas skozi spokojno in temno noč. Hitite, kri­stjani, Nocoj je tiha noč, Mesto Betlehem počiva, Rajske strune, O jaslice borne, Le spi, le mirno spi, otroček mili, Nocoj solze mi ne dajo spati, Zvezde na nebu žare, Svetla noč opojna noč in za čudovit zaključek večera še Sveta noč. Po tem so se vrstile čestitke za prelepi večer, stiski rok in praznična voščila, polna prijaznih in toplih besed. Topel čaj in sladke dobrote za vse zbrane pa so bili pravo poživilo v hladnem vremenu. Za doživetje božičnega večera, v katerem smo se zbrali kot velika družina, gre zahvala Pevski skupini Rž in KD Antona Lobode, ki sta z roko v roki pripravila to praznično druženje. Besedilo: Jože Brojan Foto: Miro Pivar Zborovski dogodki v decembru Vsako leto se pevci in pevke MePZ Svoboda Mengeš veselijo meseca decembra, ko je čas božičnih koncertov. Tudi letos je imel zbor, pod vodstvom zborovodje Iztoka Kocena, štiri nastope. 10. december na Šutni V soboto, 10. decembra, je zbor sodeloval na koncertu z naslovom Bodi nam pozdravljena. V župnijski cerkvi na Šutni so se zbrali trije zbo­ri: KPZ Šutna Kamnik, MePZ župnije Nevlje in MePZ Svoboda Mengeš. Vsak zbor je zapel po štiri Marijine pesmi, na koncu pa so zapeli še skupno pesem, Bodi nam pozdravljena. 17. decembra smo imeli Božični koncert v cer­kvi Marijinega vnebovzetja v Cerkljah. Božični koncert v cerkvi Sv. Mihaela v Men­gšu, 27. decembra Poslušalci na obeh koncertih so posvetili večer glasbi in prisluhnili lepim in nežnim zvokom božičnih in ostalih pesmi, s katerimi so jim pevci in pevke MePZ Svoboda Mengeš pod vodstvom zborovodje Iztoka Kocena želeli po­lepšati božično novoletne praznike. Koncert so pričeli z Mašo za Sv. Cecilijo, Anto­na Foersterja, na orglah jih je spremljal barito­nist Franci Banko. V nadaljevanju je zbor zapel še naslednje pe­smi: O sacrum convivium Luigija Molfina, Lo­cus Iste Antona Brucknerja, Ave Maria Corrada Marguttija in Alegorijo, ki jo je napisal Janez Menart, uglasbil pa Aldo Kumar. Koncert v Cerkljah Kot gostje so nastopile pevke ženskega pev­skega zbora Perunike z Iga, pod vodstvom Kristine Cotič. Repertoar zbora je spleten iz raznovrstnih slovenskih in tujih skladb. Odlično so zapele pet pesmi: Halleluja, keltska aleluja, Marijine božične, Marija je rožice brala, ljudsko iz Gabrovice pri Trstu, Ljudsko pesem iz Pe­trušnje vasi pri Šentvidu, Stoji, stoji suho drvó, afriško duhovno pesem Siyahamba (Hodimo v Gospodovi luči) in za konec gospel, Witness. Na koncertu v cerkvi Sv. Mihaela v Mengšu pa so bili gostje pevci in pevke Komornega zbo­ra Šutna Kamnik. Zbor od septembra 2016 z veseljem prepeva pod taktirko Mateje Kališnik. Poslušalci so poslušali vsem znane, lepe božič­ne pesmi: Glej zvezdice božje, Srečna si štalca, Glej detece spava, Kaj se vam zdi, O jaslice borne, Noč božična. Najlepše pa je zazvenela v tem času nepogrešljiva pesem, Sveta noč, ko so se združili pevci in pevke obeh zborov. Koncert v Portorožu, 29. decembra Lep in glasbeno obarvan zimski pozdrav so pevci in pevke MePZ Svoboda Mengeš in zbo­rovodja Iztok Kocen ponesli na obalo, v Grand hotel Portorož. Koncert so pričeli s prelepo domoljubno pesmi­jo Oj, Triglav moj dom, nadaljevali pa s sakral­nim programom: Salve Regina, Ave Maria, O sacrum convivium, Locus Iste in sodobnejšo Alegorijo. V drugem delu so zapeli preprosto gorenjsko narodno pesem skladatelja Zorka Prelovca, Ko so fantje proti vasi šli, druga je bila stara tržaška pesem Marinaresca in zadnja hudomušna skladba Debeli Kum. Ta večer pevcem ni bilo dovolj petja v prijetnem ambientu kavarne Grand hotela, zato so se preselili na glavno ulico Portoroža in prepeva­ li. Pritegnili so veliko ljudi, ki so jim prisluhnili. Očitno je bilo naključnim poslušalcem njihovo petje všeč, saj so jih spremljali na vse »postaje« in jih nagradili s pohvalami in ploskanjem. Zbor se veseli tudi koncerta na praznik Svetih treh kraljev v cerkvi Sv. Petra v Komendi. Besedilo in foto: Olga Pavlin Mengeški zvon in oktet Mi v Domu počitka Mengeš Kot nekakšni božično-novoletni koledniki smo pevci Moškega komornega zbora Mengeški zvon in okteta Mi z božičnim progra­mom v petek, 30. decembra 2016, gostovali v Domu počitka v Mengšu. Prinesli smo božično pesem in polna dvora­na oskrbovancev nam je s hvaležnostjo in z iskricami v očeh pritrjevala, da smo naredili dobro delo. Včasih je tako malo potrebno, da z besedo in pesmijo osrečimo druge. Ta mi­sel je bila v nas, ko smo odhajali proti domu. Zahvaljujemo se Andreji in Aleši za sprejem in organizacijo koncerta. Še bomo prišli; to je bila naša zaveza ob odhodu in tudi obljuba za prihodnost. Besedilo: Jože Vahtar Foto: Aleša DPM Talenti v živo - koncert Sandre Erpe Sandra Erpe je 23-letna kantavtorica, ki nas je v petek, 2. decembra, v Mladinskem centru v Mengšu popeljala v svet svojih avtorskih skladb ob spremljavi kitare in klaviatur. Pred­stavila je devet skladb s svoje prihajajoče plošče, med kate­rimi smo slišali tudi že znan prvenec z naslovom Sinonim za mojo mladost in najnovejši singel Tropski dež. Sandra se s petjem, pisanjem in skladanjem ukvarja že od otroštva, ko je svoji mami zaupala željo, da bi rada postala pevka. Tako njeni glasbeni pričetki segajo že vse do osnovnošolskih let, ko je pričela z igranjem klavirja in s petjem v pevskih zborih. Pisala je tudi poezijo, iz katere so se kasneje razvile tudi ideje za njena avtorska besedila, zanje pa črpa navdih iz svojega vsakdanjega življenja in vsega, kar se dogaja okoli nje. Sandro je širša javnost spoznala kot polfinalistko v oddaji Slovenija ima talent. Od takrat se redno pojavlja na različnih radijskih postajah, tele­viziji, tekmovanjih in nastopa v živo po Sloveniji. Tudi nas je navdušila. Nastop je z gostjo preko intervjuja povezovala vodja projekta Nina Zupan. Za prečudovit večer, ki je bil poln pozitivne energije, se zahvaljujemo Sandri Erpe in vsem obiskovalcem in tudi prostovoljcem Mladinskega centra Mengeš ter vsem ostalim, ki so, da je večer zaživel tako polno, kot smo načrtoval, da bo. Besedilo: Nina Zupan Plesne skupine hip hop malčki, hip hop pionirji in hip hop mladinke Yes team so pripravilie raznolike nove plesne točke, da se predstavijo in s plesno prireditvijo zaključijo praznični december pred vstopom v novo leto. Dogodek so pričeli s skupinsko plesno točko, na kateri je nastopilo 34 plesalcev, nato so nas popeljali v svet plesnih musikalov. Vmes so s filmi pokazali tudi nekaj plesnih dogodkov zadnjega obdobja in plesne treninge. Najprej smo si ogledali musikal Jelenček Rudolf, zgodbo o zasmeho­vanju drugačnosti, toda Božiček izbere prav Rudolfa z rdečim nosom, da vodi njegovo vprego sani z darili za otroke. Naši najmlajši plesalci, skupina hip hop malčki, so s plesom zgodbo prisrčno in sproščeno zaigrali. Sledil je musikal z naslovom Troli, plesalci hip hop skupine pionirjev so ob glasbi s plesom predstavili napeto zgodbo o dobrih in veselih Trolih in zlobnih Bergerjih, ki lovijo in jedo Trole, da bi bili veseli. Zgodba se srečno konča, kot se za pravljični december spodobi. Ber­ger kralj postane s pomočjo služabnice srečen in prepove preganjati Trole. Za zaključek pa je sledil musikal najbolj izkušene hip hop skupine mladink Yes team. Zaplesale so musikal Pet legend, zgodbo o petih nevidnih legendah, v katere otroci verjamejo, ker jim kaj lepega prine­sejo (zobna vila, srečne sanje, Božiček, velikonočni zajček), toda črni strah jim hoče to vzeti, da ne bi več verjeli in hoče, da jih je strah. S pomočjo Jaka Mraza se zgodba konča srečno, otroci še naprej verja­mejo v dobro. Vsi plesalci so pripravili pester program in se odlično izkazali, v toč­ke so vložili lastno kreativnost in energijo. Gledalci so do zadnjega kotička napolnili prostor 'Mladinca', vseh skupaj nas je bilo namreč preko 140. Po počitnicah gremo plesne skupine novim izzivom naproti, poleg nastopov nas čakajo tudi tekmovanja. Z novim letom smo pričeli tudi z novimi vpisi, zato vabljeni vsi novi hip hop nadobudneži! Besedilo in foto: trenerka Sanja Tomšič Z razstavo Rdeča likovniki zaključujejo praznovanje 20. obletnice V Kulturnem domu Mengeš je bilo 7. decembra 2016 ob 18.00 uri odprtje razstave Likovnega društva Mengeš z nenavadnim na­slovom Rdeča. Predsednica Likovnega društva Mengeš Leonida Goropevšek je v svojem nagovoru najprej pozdravila župana občine Mengeš Franca Jeriča, podžupana Boga Ropotarja, vodjo JSKD Izpostava Domžale Mateja Primožiča in številnim obiskovalcem predstavila vzdušje in delo v društvu, ki skozi vse leto z razstavami v domači občini in širše po Sloveniji praznuje svoj praznik. S svojo prisotnostjo so nas počastili tudi Vladimir Brlek iz JSKD Izpostava Kranj in Tone Ftičar iz JSKD Izpostava Kamnik skupaj z priznanim kamniškim slikarjem Dušanom Sterletom. Njihova pohvala razstave društvu še posebej veliko pomeni. Z izjemnim kulturnim programom sta glas­beno in z energijo dopolnila zakonca Miran in Anastazija Juvan. Oba sta izjemna glas­benika, pedagoga, Miran Juvan s plodno pianistično avtorsko kariero in korepeti­torsko vlogo, Anastazija Juvan, ki je di­rigentka Anastasia strings, znana doma in v tujini pa je tudi izjemna vokalna solistka. Prostor preddverja je napolnila glasba, na­bita z rdečo energijo … in obiskovalci so ju nagradili z bučnim aplavzom. Na stenah je razstavljeno petnajst upodobi­tev »rdeče« na platnu, velikosti 120 x 160, ki so zapolnile prostor na zelenih stenah. Razstavljajo člani društva: Lojze Burja, Majda Gartner, Irena Gorenc, Leonida Go­ropevšek, Ani Karo, Diana Korelc, Dari Ko­rošec, Martina Kozamernik, Binca Lomšek, Ina Malus, Irena Novak, Barbara Rabič, Emanuela Rodica, Anka Sodec in Helena Testen. Vtisi obiskovalcev so bili izjemno pozitivni in pohvalni, zato smo v društvu še posebej hvaležni našemu mentorju za usmerjanje in nasvete pri novih pristopih modernejših izražanj. Kot poslednja v nizu razstav ob 20. oble­tnici delovanja Likovnega društva Mengeš s to razstavo metaforično ponazarjamo vzdušje v društvu. Simbolika rdeče barve več ali manj ponazarja tudi vsakega člana posebej in vse skupaj z našim odličnim mentorjem Lojzetom Kalinškom. Zato tudi razstava s tem naslovom, ki simbolizira di­namičnost in aktivnost društva, ki je polno inovativnih zamisli in idej in jih izpelje v številnih projektih, razstavah in akcijah. Vsak od ustvarjalcev – slikarjev na svoj­stven oseben način pristopi k projektni na­logi, ga predela in v svoji likovni govorici ustvari v določeni tehniki. Zato toliko raz­ličnih govoric »rdeče«. Vendar je že leta vsem skupno nekaj, o če­mer govori simbolika rdeče barve: ljubezen, ogenj, energija, navdušenje, strast, želja … po ustvarjanju, kar je nujno za uspeh in dobro izvedbo zadanih nalog. Zato se v društvu zavezujemo, da bomo zavzeti va­ruhi rdeče, ognja, energije in strasti to z ljubeznijo gojili tudi v bodoče. Ljubezen, ogenj, toplota, energija, navdu­šenje, želja, strast – to je »Rdeča, z rdečo veselo v december in srečno 2017«. Besedilo in foto: Binca Lomšek Na predbožičnem sejmu pester program mladih ustvarjalcev V soboto, 18. decembra, so predbožični sejem v Mengšu popestrili glasbeniki in plesalci iz Mengša in okolice. Pred gasil­skim domom so tako mrzlo zimsko ozračje greli ubrani toni prazničnih melodij in ritmov. Na sejmu se je z dvema hip hop koreografijama predstavila tudi plesna skupina YES TEAM iz Mladinskega centra Mengeš, ki deluje pod vodstvom mentorice in koreografinje, dipl. trenerke plesa, Sanje Tomšič. Med plesnima točkama se je s svojim močnim in lepim vokalom predstavila pevka Nina Zupan, ki jo je na akustični kitari spremljal njen brat Aljaž. Predstavila sta Imagine (John Lennon), Hark the herald angels sing (Frank Sinatra), Hallelujah (Leonard Co­hen) in Make you feel my love (Bob Dylan). Nina je tudi učiteljica solo petja v Mladinskem centru. Vabljeni, da se nam pridružite na hip hop vajah ali pa se poskusite v solo petju! Besedilo in foto: Blanka Tomšič DELAVNICA: Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš vabi na VEČER LJUDSKIH PRAVLJIC z DUŠICO KUNAVER. Z velikim veseljem, nekakšnim poslanstvom, Dušica Kunaver predaja svoja znanja, izkušnje in vedenja na otroke. Slovenska ljudska pravljica otrokom pričara drugi svet, svet vere, upanja, zavesti in ponosa, da živimo na tej slovenski zemlji, da smo del nje, da smo Slovenci. Da boste tudi sami postali del čarobnega, vas in vaše otoke toplo vabimo, da V SREDO, 18. JANUARJA 2017 OB 17.00 obiščete Knjižnico Janeza Trdine Mengeš in prisluhnete uri pravljic. Obvezna je predhodna prijava v knjižnici ali na telefonski št.: 01/ 7237 – 374 NIKOLI NI PREPOZNO URESNIČITI TO, KAR BI LAHKO BIL/A www.vesnastepisnik.jimdo.com coachin g in svet ovanje Knjižnic a Mengeš Slovenska cesta 30, Mengeš 25. januarja 2017 ob 18.30 Prijave in informacije: e-naslov: vesna.stepisnik@gmail.com / tel.: 040/719 637 Delavnico bo vodila Vesna Stepišnik, ICF NLP coach Več o delavnici: Coaching in svetovanje, Vesna Stepišnik s.p., FIDE Vljudno vabljeni! Kako pogosto sanjaš o tem, kar si želiš? VSTOP JE PROST KV delavca za lažja mizarska dela zaposlim. Podjetje Leska d.o.o. , Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod brezami 8, Komenda Delo poteka v dveh izmenah. Vse informacije na gsm: 041 333-110 KAJZER Občina MENGEŠ POMOČ NA DOMU Dom počitka Mengeš izvaja pomoč na domu na podlagi koncesije v občini Mengeš. Storitve izvajajo socialni oskr­bovalci , ki so usposobljeni za oskrbo na domu. Storitve, ki jih izvajamo v okviru pomoči na domu so: • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, • gospodinjska pomoč in, • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Osnovni namen in cilj izvajanja storitev pomoči na domu je , da upravičencem z našimi storitvami omogočamo čim kvalitetnejše življenje bivanja v domačem okolju hkrati pa s storitvami nadomeščamo institucionalno varstvo. Našim uporabnikom se trudimo ponuditi prijazno in stro­kovno oskrbo ter jim pomagamo pri ohranjanju samostoj­nosti v domačem okolju. Pomoč na domu izvajamo vse dni v tednu, tudi ob sobo­tah, nedeljah in praznikih. NUDIMO TUDI RAZVOZ KOSIL VSE DNI V TEDNU. Podrobnejše informacije dobite na tel. št.: 051 327 317 ali 01 723 7228 ter na spletni strani: www.dpm.si. Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - januar, februar 2017 KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR petek, 13. januar ob 20. uri Nočni pohod v Gradišče pri Litiji Gradišče pri Litiji, 1275 Šmartno pri Litiji Društvo Laz sobota, 14. januar ob 19. uri Movie Night - Carol Društvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ nedelja, 15. januar ob 8. uri SANKANJE Ljubelj petek, 20. januar ob 15. uri nedelja, 22. januar ob 15. uri Zimovanje na Zelenici Zelenica nedelja, 22. januar ob 17. uri Turnir v pokru za mlade Društvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ sobota, 28. januar ob 17. uri Zimovanje na Zelenici Društvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ nedelja, 12. februar ob 8. uri KRANJSKI RAK – MALA PLANINA Kranjski rak Organizator PD Janez Trdina nedelja, 26. februar ob 8. uri ČRETA – PALČEK POHAJALČEK Trdinov vrh Organizator PD Janez Trdina Leto 2017 … Kaj se nam (ne) obeta? Kaj oz. kje lahko spremenimo stvari – na bolje seveda? Kako lahko v prihodnje delujemo ra­zumneje na področju našega skupnega dobrega oz. t. i. javnega interesa? Izziv naj nam bo/mi je, kako ljudi dobre volje, poštenja, pripravljeno­sti za delovanje pridobiti za nesebično delo, smelost se izpostaviti, javno delovati ... za skupno dobro. Da skupaj dorečemo, kaj je oz. ni dobro iz preteklosti in v sedanjosti ter kaj bo dobro za našo in naših potomcev prihodnost. Pravih, konkretnih izzivov, pozitivnih zgledov in primerjav ter posa­meznikov in organizacij je dovolj tudi že v Sloveniji. Neprimerno več pa drugje v Evropi. Znanih je že lepo število uspešnih primerov – najbolj vztrajnih – ki so bili razrešeni oz. pravnomočno razsojeni s pomočjo inštitucij EU, Evropskega sodišča za človekove pravice ali Sodišča Evropske unije. V Sloveniji pa še ni pravih posledic za neodgovorna ravnanja oz. za neukrepanje po službeni dolžnosti vodilnih in uradnikov. Vprašanja iz podnaslova so nam vsem lahko izhodišče za leto 2017. Vabljeni k skupnim pogovorom, dogovorom in naporom za naš boljši skupni danes in jutri! Spremljajte naše objave na www.facebook.com/CivilnaIniciativaMen­ges in nas všečkajte. Besedilo: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativamenges@gmail.com tomaz.stebe@gmail.com Podžupanova soodgovornost? V novembrski številki Mengšana smo objavili znane podat­ ke o izvedbi obnove mrliških vežic v Mengšu, s katerimi smo imeli namen obvestiti javnost o tej investiciji, ki je presegla načrtovana sredstva kar za 141 odstotkov. Za ob­javo smo se odločili, ker kljub velikemu zanimanju javno­sti, Občina o tej investiciji ni podala nikakršnih podatkov. Objavili smo znana dejstva ter seveda povedali, da je za to odgovorna občinska izvršna oblast, katere pomemben del je tudi podžupan. Pričakovali smo vsaj županovo pojasnilo, kako in zakaj je prišlo do take negospodarne porabe proračunskega denarja, vendar se to ni zgodilo. Oglasil pa se je podžupan, ki v svojem odgovoru navaja, da pri preplačani obnovi mrliških vežic ni sodeloval, kljub temu, da je želel, ne ve pa, zakaj ga župan ni povabil zraven. Navedel je tudi, da se s tako porabo denarja ne strinja in da je zaskrbljen zaradi negospodarne porabe javnega denarja v naši državi. V nadaljevanju pove, da zgolj vodi seje občinskega sveta, z investicijami pa se ne ukvarja, zato se ne čuti soodgovornega za to investicijo. Podžupanu verjamemo, da ni sodeloval pri sami investiciji, kar pa ne pomeni, da ni soodgovoren za tako porabo denarja, saj je del izvršne oblasti, ki vodi občino oz. je drugi človek v občini. Podžupan bi moral vedeti za vse pomembne investicije in bi mo­ral biti informiran o njihovem izvajanju, saj mora v primeru odso­tnosti nadomeščati župana. Kljub vsemu bi moral, glede na svojo funkcijo in odgovornost, primerno ukrepati takoj, ko je izvedel za nepravilnosti, vendar tega ni storil, čeprav je zelo zaskrbljen zaradi negospodarne porabe denarja v naši državi, posebno, če se to dogaja pred njegovimi očmi, v njegovi občini. V drugih občinah podžupani vodijo pomembne projekte in nepo­sredno prevzemajo odgovornosti. Sprašujemo se, ali potem po­trebujemo podžupana, katerega naloga je zgolj vodenje osmih sej na leto in koordinacija ene komisije. Glede na to, da je želel sodelovati tudi pri drugih projektih, odločanjih in načinu porabe sredstev, a ga župan ni pustil zraven, pa bi se moral vpraša­ti, zakaj sploh opravlja to funkcijo in zakaj ne more sodelovati. Soodgovornost je tudi: vedeti, da se dogaja netransparentna po­raba javnega denarja v občini, pa nič storiti! Podžupan je sicer za svoje delo tudi dobro plačan, čeprav svojo funkcijo opravlja nepoklicno. Glede na navedeno menimo, da v tem primeru soodgovornost podžupana vsekakor obstaja, kakor obstaja tudi pri največjih dosežkih naše občine v zadnjih letih, s katerimi pa se župan, podžupan ter njegova lista radi pohvalijo in prevzemajo soodgo­vornosti. Besedilo: Peter Gubanc, predsednik SMO Mengeš – raj za tovornjake!? Kaj pa ljudje? Civilna iniciativa za izboljšanje prometnovarnostnih razmer v Mengšu (CI) je 19. decembra na parkirišču pred Mercator­jem organizirala drugi protestni shod. Tokrat so bile priprave bolj zahtevne, saj je bilo poleg prijave shoda na PP Domžale potrebno pridobiti še posebno dovoljenje za shod na Upravni enoti Domžale. Organizator, to je CI, je številne pogoje dosle­dno upošteval, a mu je bila kljub temu, tako kot pri prvem shodu, izrečena denarna kazen. Pri prvem shodu je bil razlog za kazen oviranje prometa, pri drugem pa zadrževanje udele­žencev shoda na pločniku. Če je izrek kazni v prvem primeru še mogoče razumeti, je v drugem to res nemogoče. Številni policisti so že s svojo prisotnostjo vplivali »pomirjevalno« na udeležence, ki jih je bilo – tudi na presenečenje organizatorja - znatno manj kot na prvem. Gre torej za zastraševanje? Policisti so nenapoveda­no izvedli še eno potezo proti organizatorju shoda: na obeh križiščih so preusmerili promet, zlasti tovorni, na obvoznico, tako da je mimo 'prote­stnikov' le tu in tam pripeljal kak osebni avto! So s tem hoteli prikazati, da v Mengšu ni težav s prometom? Vendar pa so s tem sami sebi naredili slabo uslugo. Nehote so namreč pokazali, da bi bil prometni kaos skozi Mengeš veliko manjši ali ga sploh ne bi bilo, če bi se bolj angažirali in bi podobne akcije izvajali vsak dan. Pravijo namreč, da jih je veliko premalo za več kontrole na cestah. Kdo bo to še verjel? Pričakujemo, da bo župan odslej bolj odločno zahteval posredovanje policije na mengeških cestah in ne bo sprejel izgovora, da to ni mogoče. Je, če se hoče. Toliko o shodu. Upamo, da nas bo prihodnjič spet več. Brez množičnega sodelovanja namreč ne bomo uspešni. Odzivov na naše zahteve, name­njene pristojnim organom, napisane v prejšnji številki Mengšana, še ni. Torej bo treba še nadaljevati z aktivnostmi. V CI bomo o akcijah razmislili ter občane o njih obvestili. Prosimo za predloge in pobude. V januarju protestnega shoda ne načrtujemo. Pozorno spremljamo tudi dogajanje, ki se nanaša na nezakonito gradnjo ogromnega parkirišča za tovornjake ob Pšati. Vsem je jasno, da gre za objekt, ki občini namesto koristi prinaša le škodo. Namesto prostorov za proizvodnjo z novimi delovnimi mesti in urejenim okoljem se bo na dragoceno površino, opredeljeno kot »obrtna cona«, za dolga desetletja umestila v vseh pogledih moteča dejavnost. Gradnja je sicer končana, le asfaltna prevleka še manjka. Še vedno pa je to »črna« gradnja, ker inve­stitor Klemen transport nima nobenih dovoljenj. Ima le napuh, s katerim zaničljivo sporoča vsem: če imaš denar, ti je dovoljeno vse! Od vodstva naše občine – župana, občinskega sveta in uprave je odvisno, ali bodo ta poniževalni cmok požrli ali pa bodo ubranili zakonitost. Ne bo lahko, je pa absolutno mogoče. V CI razmišljamo o zahtevi za sklic izredne seje občinskega sveta in to v dovolj velikem prostoru, da se je bomo udeležili tudi člani CI in drugi občani. Čedalje bolj nas vznemirja tudi pogled na dogajanje v 'SCT jami'. S ceste proti Topolam se odpira pogled na vse večje število tovornjakov na tem prostoru. Ali pristojni organi vedo, kaj se tu dogaja? Imamo tudi tu prime-re nezakonitosti? So tovornjaki del voznega parka tukajšnjih podjetnikov za svoje potrebe ali tu nastaja »črno« parkirišče? Bi lahko občanom kdo kaj pojasnil? Tovornjaki – poleg navedenih nas vsak dan 'pozdravlja' še Hidrotehnikova flota, pa tovornjaki in razne cisterne z njiv, obronkov travnikov, cestnih počivališč itd. – torej pritajeno lezejo v naše bivalno okolje, njihovi lastni­ki, ki skoraj gotovo živijo nekje drugje, kjer ni smradu in dima, pa so trdno odločeni, da nam zagrenijo in skrajšajo življenje. Bo Mengeš še mesto glasbe ali bo mesto ropota, smradu in nezdravega življenja??? Ukrepati je treba, dokler je še čas. Besedilo: Koordinacija CI: B. Lipar, J. Reven, J. Komatar, M. Bolta, F. Kravanja Foto: Marko Zakrajšek Spoštovani gospod župan in člani Občinskega sveta Občine Mengeš Pišem vam kot športni pedagog in kot strokovni delavec v športu, ki se že sedemnajst let profesionalno ukvarjam s tre­niranjem in vzgajanjem otrok in mladine v panogi tenis ter nenazadnje tudi kot oče treh otrok, ki obiskujejo OŠ Mengeš. Menim, da lahko zelo upravičeno podam svoje mnenje glede dopisa, ki smo ga straši otrok, ki obiskujejo predmetno stopnjo OŠ Mengeš, prejeli v mesecu novembru 2016. Zgrožen sem bil. V dopisu je bilo navedeno, da bodo ure športa zaradi neustreznih in premajhnih prostorskih pogojev izvajali zunaj v vseh vremenskih pogojih. Sam sem mnenja, da se morajo otroci veliko gibati na svežem zraku, am­pak to naj počnejo popoldan, v prostem času. Ure športa niso namenjene sprostitvi in zabavi. To je pouk (kot matematika, fizika, kemija ...), kjer se morajo učenci naučiti osnovnih prvin gimnastike, atletike in športov z žogo. Tega učenci, zaviti v bunde, kape in rokavice, pri -5 stopinjah Celzija, ne morejo početi, pa če je športni pedagog še tako motiviran za delo. Na treningih tenisa opažam, da je iz leta v leto več otrok, ki ne zna­jo oz. si ne upajo narediti npr. prevala naprej, kar je odraz pomanjkanja urjenja motoričnih spretnosti, ki se izvajajo v za to namenjenih prostorih in ne na prostem. Ne mislim vam pametovati in vam podajati normativov za normalno iz­vedbo ure športa, saj so vam gotovo to že nemalokrat predstavili odgo­vorni s strani šole, poleg tega pa človeku ni potrebno biti hudo pameten, da ugotovi, da ko je kozarec do roba poln, ne gre notri niti kapljica več, pa če je še tako majhna. Tudi o pohlevnih ovčkah, ki jih gre veliko v eno stajo, ne moremo več govoriti. Stvari so šle čez rob! Mislim, da že dolgo obljubljena športna dvorana za takšen kraj, kot je Mengeš, ne bi bila več noben luksuz, temveč nujna potreba! Razmislite! Besedilo: Aleš Šporn Opravičilo in popravek V Mengšanu, ki je izšel decembra 2017, je v besedilu v rubriki Pisma bralcev, pod naslovom Odziv na članek SMO avtorja Boga Ropotarja, prišlo do tiskarske napake v prvem stavku teksta, ki se pravilno glasi: "Spoštovane občanke in občani. Tokrat se vam oglašam v pismih bral­cev. Razlog za to so navedbe, ki jih je v prejšnji številki Mengšana napi­sal predstavnik liste SMO." Za napako se avtorju iskreno opravičujemo. Uredništvo Na podlagi 37. člena Statuta Zveze kulturnih društev Občine Mengeš (ZKDOM) in na podlagi sklepa Izvršnega odbora ZKDOM objavljamo JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj na področju ljubiteljske kulture v letu 2016. 1. Predlagatelji po tem razpisu so lahko kulturna društva, ki delujejo v Občini Mengeš, za svoje člane ali sekcije, in posa­mezniki, ki lahko predlagajo enega ali več občanov Občine Mengeš, ki delujejo na kulturnem področju občine. 2. IO ZKDOM bo zbiral predloge za: • ZLATO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti – nad 25 let dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ali za življenjsko delo (podeljeno bo eno priznanje); • SREBRNO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubi­teljske kulturne dejavnosti – od 10 do 25 let dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje); • BRONASTO priznanje za 10-letno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje). 3. Priznanje ZKDOM lahko prejmejo posamezniki ali skupine, predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalne­ga dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Priznanje je lahko podeljeno tudi za izjemne do­sežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izo­braževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. 4. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje: • podatke o predlagatelju; • podatke o kandidatu; • utemeljitev. 5. Priznanja bodo podeljena na slavnostni akademiji v po­častitev slovenskega kulturnega praznika. Vloge za podelitev priznanj je treba nasloviti na ZKDOM, Zavrti 2, 1234 Mengeš, do 30. januarja 2017, do 12. ure, in na elektronski naslov: natasa.v.jeric@gmail.com. IO ZKDOM Predsednica: ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV Nataša Vrhovnik Jerič OBČINE MENGEŠ ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ vabi na slavnostno akademijo ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU v torek, 7. februarja 2017, ob 19. uri, v Kulturnem domu Mengeš. Ob 18.30 bo pred Kulturnim domom zaigrala Mengeška godba, ob 19. uri pa bo slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo bodo sooblikovali člani Zveze kulturnih društev Občine Mengeš in učenci Osnovne šole Mengeš. Organizator prireditve je ZKD Občine Mengeš. Prireditev je podprla Občina Mengeš.