Cena jim jc za ccio ieto (od a[)rila do aprila) K, za poi teta 1'50 Iv. Naroi-iiina za Nemčijo, Bosno in liruf^e evropske države znaša 3'50 K. Ameriko -t'TiO K. List ill oglasi se plainjej» iiaiirpj. Doleiyske Novice izhajajo vsak petek ; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : : Yse (lopise, iiaročiiiiio in oznanila siirejema tiskarna J, Krajec nasi. Dolenjskim junakom v spomin. stara kakor nova zgofJoviiui nam pi'i-poveduje o junaškili činih niiiogili žena, kt jih obÊndnje ves svet. Tudi v vojskah so se odlikovale. Med najslavnejšo sjjada Ivana ď.^rk ali Devica Orleanska, kî je Fran(.:ijo rešila pred angleškimi napatil, a bila krividiio 1. 1431 v Koneii-u sežgana. Njena ljubo/.en do Boga in do ogrožene domovine je dobila najlepše zadoščenje s tem, da jej je katoliška cerkev žc prignala Čast altarjev in bo v doglednom časn proglašena za svetnico. — Ob zadnji t)alkanski vojski smo čitali veí imen po-gnninih devic, ki so šle tudi v boj za krst rastni in slobodo zlato proti veČstoletiienui zati]'alcu ki'šČanske raje. A tudi v sedanji avstrijski vojski je bilo čitati več devojk, ki so se pridružile l)oljskim legijam in naši armadi, da branijo svojo domovino. A mnogo je oseb Ženskega spola, o katej'iii se v javnosti skoro nič ne i/.vc, ki pa v sedanji evropski vojski izvr-sujejo junaške cine, ki s svojimi deli krščanskega usmiljenja zaslužijo občudovanje pravično sodečih ljudi. To so ženski redovi katoliške cerkve, ]m tudi razne združitve drugih ver, ali pa svetne družbe, ki osobito v tej vojski po vseli prizadetih deželah z vzglediio požrtvovaínostjo lajšajo bedo trpečega človeštva, strežejo jaiijenim iit bolnim vojakom, skrbć za uboge sirote, podpirajo neprostovoljne ubežnike . .. Tudi v tem obziru Slovenci nismo zadnji. Naše usniiljenke iu druge i'edov-iiiee se nahajajo po vseh bojnih poljih in po pi'emnogih bolnicah svojega reda in zavodili, ki so jih razne dobrodelne družbe v tej vojski poklicale v življenje. Naslednje vrstice naj veljajo jutiakinji, ki sicer ni krvi prelila na bojišču, a je svoje življenje žrtvovala za svojega bližnjega, postala žrtev svojega vzvišenega poklica. je Rudolfínská sestra Rdečega križa Valentina Vavpotič-eva iz veleiiglednc rodbine novomeškega c. kr. okrajnega nad-zdravnika g. dr. Jvaua A'avi)otica — torej naša ožja rojakinja dolenjska. i\[ai'ija VavpotiČ je bila rojena 9. ťcbi-. 1S79 v Kamniku na Gorenjskem, kjer je njen oče tedaj izvrševal svoj zdravniški ])oklic. Ko se jo oČe radi premembe službenega mesta preseljeval, se jo vslcd tega iidada Mari šolala v Postojni, v Novctn mestu oziroma v bližnjem Smihelu v šolskem zavodu Notre Danies. Dovršila je tudi šolsko-vrtni tečaj na učiteljski prei)aiandiji v Ljubljani. A njeno srce jej je narekovalo, naj se posveti še bolj vzvišenemu poklicu, ki je vsaj deloma v zvezi s i)o-klicem dragega očeta in ljuidjene matere — katera je kot član gospejno Vincencijeve družbo v Novem mestu obrisala marsikatero solzo ubogih sirot in zapuščenih bolnikov — sicer težkemu i)oklicu bolniške strežbe. Morda so jej odmevale v duši tudi besedo našega pesnika, ki ga je čitala v šolskih letih; Ni praznik, predragi tiii, na.šc življenje, Življei^e naj bode ti delaven dan! Od zňra do mraka rosán in jwtán Ti lajšaj in alajšaj človeško trp^etije! Ne plaši so znoja, ne straii se boja-- Dejanje ti |jubi, a boj se pokoja! Dii je ta zlati nauk svečeniškega pesnika prav umevala, svedoči nadaîjni potek njenega življenja. „Uiideči križ" na Jiunaju je upeljal tudi posebno organizacijo za strežbo ranjenih in bolnih vojakov. Ker pa, Iivala Hogu, vojska iie traja ztnirom, je za mirne čase dal priložnost onim, ki se hočejo posvetiti taki strežbi, da negujejo tudi druge bolnike. To ni redovno aH cerkveno, marveč bolj svetno društvo „lludullinskib sester UudoCega križa", ki se za gotovo dobo n. pr. treh let zavežejo vstrajati jui bol-nikili, katnorkoli jih pošlje predstojništvo. A v vojskiiietn času pa je njih prva dolžiiost streči ranjenim vojakom. Dne 31. oktobra 1903 se Marija Vavpotič-ova poda na Dunaj k Rudečemu križu, kjer obiskuje dveletni tečaj ter ]iostane Riidoltiiiska sestra z imenom Valentina. V ondotnem bolniškem zavodu ostane s. Valentina še štiri leta. — Svoj človekoljubni poklic je potem izvrševala še v drugih bolnicah kakor: v Bosni v Zavidoviču, v Švici v Zitrichu, po Nižje Avstrijskem, Štajerskem in Tirolskem. Na to društvo se namreč obračajo posebno imovitejše rodbine iz plemstva in druge inteligenco za strežbo svojih obolelih članov. Tako je tudi sestra A^'alentina iirišla v visoke kroge in si je ogledala mnogo znamenitih krajev, posebno solnčno Italijo. Ko so vse okoliščine kazale, da izbruhne vojska, je bila s. Valentina dne 2. julija 1914 brzojavno pozvana v glavno mesto ("ialicije — Lvov, da se nastani v Lazarjevi bolnici IludeČega križa, kjer je vstrajala do prihoda ruske armade. Za-iiimiva so njena naznanila, ki jih je večkrat med bojnim vrvenjem i)ošiljala svojcem v Novo mesto. Začetkom avgusta 1914 poroča, da morajo Lazarjevo bolnico s civilnimi bohdki izprazniti ter jo pripraviti za vojaštvo. KudeČi križ sam je moral oski'bcti 10.000 bolniških postelj. Za židovske vojake je bilo določenih 300 postelj. V Jjazarjevi bolnici se je vežbalo nad too pomožnih sester, večinoma poljske plemkinje, ki so prišle na bojišče. — Ker je ta 01'ganizacija modverska, jo bila v Lazarjevi bolnici predstojnica Židinja in tudi veČina sester, pa dve i)ťotestani.inje celo iz Severne Ameidke. S. Valentina je v svoji globoki katoliški zavesti to čutila, a v krščanski potrpežljivosti je znala vse v dobi'0 obrinti. Takoj po napovedi vojske so se v Lvovu pokazale njo spremljevalke. Dne 3. avgusta po no(^i so bili sovražni vohuni zastrupili vodo v nekem manjšem jiotoku. T>raginja raste, hlebec ki'ulia stane že 1'20JC. Papirnat denar nima veljave, vse se ga brani. svojih listih omenja, koliko imajo prestati Uudollinko. Stanovale so v podstrešnih sobicah z maiiitd okenci, skozi katere je dohajalo le pičlo svetlobe . . . Ko so se dovažali ranjejici, rastlo je delo in trud . . Koliko brezspalnih noči, na-prežena od jutra do večera, ]ie da bi si mogla premeniti obleko ali sezuti črevlje. A'slod obilnega letanja po opravkih in dolgega stanja na kamnitem tlaku so jej noge obolelo. Dne 2H. avgusta — po znanih velikih bojili na vzhodu od Lvova so dobili v Lazarovo bolnico velik transport ranjencev, večinoma Štajerci. Ker po sobah ni bilo več iirostora, nastanile so jih na hodnikih. Kako se je s. A'alentini razvedrilo obličje, ko med vojaki zasliši slovensko govorico. Njenega veselja deležni so bili tudi rojaki Slovenci. Šele v ptujih krajih človek čuti moč materine besede. — Dne ]. septembra naznanja, da iz Lvova vse beži. Zdravniki in zdravnice z bolniki se odvažajo v notranjost naše dižave, nemške sestre, podanice nemške države so že odšle . . . Lazarjevo búhiico že oblegajo — srd je obrnjen proti žiilom — mogoče, da jo zažgo in mi umremo v plamenu. S. Valentina presi'čno zahvali še očeta za vse dobrote. Če se več ne vidita na zemlji . . . Dne 7. septembra pa že piše z Dunaja ter poroča svojemu očetu, da je bilo C. kr. namestništvo ukazalo, naj takoj zapuste Lvov. (Znano je, da so od 1. do 2. septembra avstrijski vojaki zapuščali mesto in da so ga 3. sept, že zasedli Kusi.) Lvov je bil izprazneii in^ mi smo svoje vojake si)ravili na varno. Štiri dni in noči smo bili na potu, preden smo dospeli na Dunaj, rovzamemo nekoliko iz pisma, kaj so uboge sestre trjicle. „Od Jjvova smo si morale najeti dva voza, da bi dospele do prvo proste železnične postajo — Sanibor. Moralo smo same plačati voznikoma 250 kron, vsaka sestra po 25 K. Vožnja v tistih „šajtrgah" je trajala 20 ur. Med potjo nismo dobile niti suhega kruha, piti vode nismo smele, LIST^EK. Na Kresni večer. In zašlo je solnce za gorami in večerni mrak je objel gore in I'avnine. In oglasili so se zvonovi milo in ljubeče, da se je I'azlegalo ])o vsej dolini, Jvončali so kmetje delo na polju in se vračali domov. Na nolui so se jele prižigati zvezdo in luna je pogledala oblakov. In ]io-lagoma je nastala noč, čarobna Kresna noč. luna gričkih so se zasvetili kresovi, večerni veter jia je pihljal in se poredno i^agaujal v i)lamenčke, da so preplašeni plapolali in omahovali zdaj na to, zdaj na ono stan, in stekel je Tonček i)0 stopnicah gori v očetovo sobo in prosil ga je milo, da bi smel iti na grič vsaj za en Četrt ure. Oče ga jo začudeno pogledal, Tonček pa ga je vnovič zaprosil: „Vsaj za en četrt. Rad bi enkrat gledal doli s hribčka na našo hišo, ko jo plamen i'azsvetljuje, plamen onc-ga ki-esa, ki tako lepo valovi ravno nasproti naši hiši. Popolnoma priden bom in skrbno bom pazil, da se mi kaj ne iu'ii)eti. Lepo se bom vstojiil in mirno bom opazoval dolino, ki jo tako lepo raz- svetljuje plamen ; tudi gori jio losu se bom ozrl in gledal bom visoki plamen in če ga bode kateri izmed fantov, ki kui'ijo kres, lU'eskočil, se hodom zasmejal, pa se hom spomnil na tebe in zdelo se mi bo, da je Četrt ure že pretekel; pa se bom Še enkrat ozil po vsej okolici, za hip mi bo še pogled ostal v dolini na naši biši in tam bom — saj imaš okno odpilo — skozi odpi'to okno zagledal tebe in stekel bom doli v dolitio in verjemi mi, da bom pj'iŠel imzaj tak, kakor sem sedaj, samo veliko bolj bom vesel, Jaz hodom potem šel takoj v posteljo, ti bodeš i)a lahko še nadalje gledal skozi okno — kej' kresov bode še veliko gorelo . . . Ali smem iti ata, vsaj za en četrt ureV'* In oče je ljubeznivo pogledal sinčku v oi)raz in iz njegovih pi-osečib oči je bral veliko zaupnost otrokovo. Pa je vstal iz-za mize iii napravil par korakov po sobi, na to pa je dejal: „Ker si mi ol)-Ijubil, da bodeš priden in, da se bodeš dostojno obnašal, ti dovoljiijetu res samo za en'četrt ure, vendar pa moraš iti še l)reje k mami v kuhinjo in če ti bo dovolila, smeš iti, če ne, pa ne." Takrat pa jo planil Tonček pokonci in stekel je doli po stopnicah naravnost v kuhinjo k tiiateri. Pa so mu jo nasmehljala češ: „Kako si kaj opravil?" (>n pa jo je že prehitel rekoč: „Saj naš ata ni tako hud zmeraj, kakor jo včasih; nocoj je tako priden, da mi je dovolil." ,.No potem pa le pojdi pa pazi se, da se ti ne bo kaj zgodilo, kakor sem ti že preje naroČila." Hajdi Tonček, sedaj na griči Le poglej vse naokrog; vse dobro preglej, kako izgleda naša hiša gori iz hriba, ko gori kres ravno njej nasproti. Saj sem vedel, da no bom zastonj prosil, če se mi jo pa že sanjalo, da sem bil na griču, ko so kurili kres. In cel dan sem tuhtal, kako bom i)rosil očeta, da mi dovoli in težko som že čakal, da bi l)rž zašlo solnce za gorami, da bi zazvonilo „Ave Marijo" in da bi se zasvetili i)rvi kresovi, in ju'išel je večer, jaz pa še nisem vedel kako bi prosil očeta. Pa se najprvo zmnzam k mami in ji razodonem svojo željo iu ta me še nauči, kako naj [»rosim pi'i očetu. iloja mama je res iiaj'joljša na svetu!...... ata pa tudi ! . . . S temi iidsliiiii je prišel Tonček na grič in lepo so je vst-opil ob ognju in opazoval je vse kakor je bil očetu obljubil. Ko pa se mu je zdelo, da je četrt ure že gori, se je ozrl še enkrat po dolini in njegove oči so obstalo na njihovem oknu, skozi katero je videl očeta in poleg njega tudi — nuimo. Oba sta slonela ob odprtem oknu in sta opazovala svoj naj-dj'ažji zaklad, ki se jo sukal gori po griču, kakor nedolžen angeljček . . . In milo se je storilo Totičku ])ri srcu in zaželel si jo biti pri materi in očetu. Še en pogled po vsej okolici in Tonček je stekel jiodbreg pi'oti njihovi hiŠi. „No torej sedaj si bil že gori. Sedaj pa molit pa spat!" Tako mu je rekla mati ko je stopil v sobo. Sinček pa navajen ubogati je pokleknil pred sv. razpelo in odmolil večerno molitev. Ko ga jo mati odvedla v njegovo sobo in ko je že ležal na mehki posteljci in so njegova usta šepet ajoč dokončala „Óeščena si Marija ..." in „Sv. Anton moj i)riproSnjik in zavetnik prosi za mene!" „Moj angelj varuh stoj mi na stani , . in ko ga je objetiial že sčn je Se šepetal; „Moja mama je res najboljša na svetn in ata ludi I" l'a je tiho in |)o prstih odšla mati iz sobe in angelji iz nebes so prileteli in plavali so nad edincem, mir Oosi)odov je napolnjeval sobo, zunaj pa so i)ojoniali zadnji kresovi . . . ^koucc sledi.) ker je bilo v Galiciji stvogo i)rei)()vecUuio. (V/fok razvidi čitatelj zgoraj pri ^lastrnp-Ijetieni potoku). Hilc stiio silno utrujene, ko smo se peljale iiictiio nekega bojišía. Nasproti so iiani prije/.dili ogrski liux;arski gená-ali ter so nam dali hrane, in sicer eelo pečeno raco s praženiin kroinpii'jein, graven še sira in ogrskega vina, da nisem, odkar sem živela v Lvovn, še tako tceno obeilovala. Okrog Lvova so vse hiše v razvaliiiali, Ijiidjc spù v jarkili, matere so porodile na takili Imrnîli vozovih, poleg tega mnogo niiiii'ajočili ob iiotih, bolnih, izstradanih ijudi . . . icaj tako groznega še nisem videla, nisem imela za mogoěe. Zrla sem ]jač že marsikatero bedo, a pri takih prizorih kar mr/.lo gotuazî po človeku. Med potjo smo obvezovale mnogo ranjencev. — V žrlezniškem knpejii je predstojnica vsaki sestri šc liit.ro s svinfiii-kom napisala spričevalo . . . Potem je vsako sestro prepiístila njeni lastni osodi. Sestre, ki so pod državno nemško organizacijo, so i/..stopile v Oderbergu v Hlc-/,iji . . . Ko sem prišla na Dniiaj, sem šla k šehi Hudeiega križa, ki mi reče: Naj vendar Se poskusim vrniti se v Lvov, naj sc ne bojim kozakov. In tako je"do-ločenili za Galicijo zopet HOO sester, ki odiiotujejo jutri o poldan, a edina jaz prav v središče gališko — v Lvov. Neka prednica mi je rekla, naj bi se strežbi posvetila v bližini moje domovine, a di'. Silbennark ni hotel o tem nič slišati — in tako grem jutri proti Lvovu, Če me bodo pustili noter ali me morda zadene ki'ogla. Na Unsko-Toljskem so kozaki dva lazareta popolnoma razdejali, vse ranjence, sanitejce in sestre sežgali ... V naši bolnici smo stregle 2000 vojakom, delo je bilo težko, a prav hvaležno. Med bolniki je bila (i)red begom) nastala taka panika, ker so menili, da postanejo ruski ujetniki, jokali so kot deea in nekateri kar besneli . . . Kar sem doživela. Ti ne morem pj'av popisati. Dobro da sem imela Še nekaj od Tebe poslanega denai'ja, sicer bi bila od lakote opešala. Nazaj z Dunaja smo se peljale do tšlezije v živinskih vagonih, natlaiSene kot slaniki, kajti vsi vozovi so prenapolneni z vojaštvom, in vsak je vesel, če le dobi kak prostorček, pa da le kolesa drdrajo naprej ... Za sluiaj, da bi ue mogla dospeti v Lvov, jej je dr. Silbennark obljubil, da bo poslana v bližino svoje domovine . . A osoda je odloČila di'ugače. Kaj se je zgodilo z Lvovom, smo slišali. Sestra Valentina ni več tiiogla tja — določil se jej je Przemvsl, kamor je dospela pred prvim obleganjem. Med drugim oi)lcganjeni se jej je še slabejše godilo. Iz časopisov je znano, koliko bede so prestali obleganci — vojaki in civilisti. S. Valentina si je v strežbi nalezla cpidemično bolezen, kateri je podlegla dne 7. decembra 1914. llei'oična smrt — v krščanski ljubezni do svojega bližnjega. Dne 2. novembra je še lastnoročno dopisnico poslala svojcem vprašujoč: Ali je bilo lepo na materinem grobu? (to je bilo naitu'cč Vei-nih duš) kakor bi slutila, da se kmaln združita z ljubljeno matnico v boljši domovini. Slava sponiitni te ženske junakinje! Njej veljajo besede i)csnikovc. Dokler po zeiulji hofi Ima slovenski rod, liode slovelo Slovensko dekle. O njeni tragični smrti je bila žalujoča rodbina v Novem mestu obveščena še le 10.junija litlfj. Še le i)0 končani vojski se bo našci grob, kjer v bratski zetulji slovanski počiva slovenska junakinja. Pretiravanje cen za živila. O tem poglavju je treba tudi spregovoriti besedo. Dokler ni bilo vojske, smo dobivali naše življenske potrebščine po tržnih cenah. Te eene so bile različne, kmalu višje, kmalu nižje, ali v obče vcndai' take, da se je dalo živeti. Nai'ekovali sta te cene veletrgovina in prekupeija, po veČini ljudje, ki ne sejejo in ne žanjejo, ampak ki žive Í!i bogaté po mestih na stioške pridelovalcev in malih odjemalcev. Odkar je nastopila vojna, se je položaj poslabšal, ('ene najvažnejšim živilotii so se iHjnavadno vzdignile. Pri raznili l)otrebSčinah so cene tako narastle, da jih !ii mogoče i)lačcvati in da blago niti pi'i-bližno nitiia te vrednosti. Spričo (.(!ga naraščanja cen je vlada ob pričetku vojne nastavila „maksimahie cene", t. j. najvišje cene, do katerih bi se smelo prodajati eno in diiigo blago. Na ta način je hotela vlada branili odjemalce pj'oti nadaljnemu izkoriščanju od strani prodajalcev. Ali te vladne odredbe z najvišjimi cenami niso imele vsjieha. Ne le, da so prodajalci nastavili takoj najvišje cene, so šle te cene svojo ]iot naprej. Kolikor ni v tem oziru napravil strali pred lakoto in iz tega nastalo močnejše i)ovpraševanje po živilih, — ker se je hotel vendar vsak saj za nekaj časa preskrbeti z najpotrel)-ncjšimi živili — to je storila brezvestna in požrešna špekiLlaeija in prekupčija z najvažnejšimi življenskimi iiotrebščinanii. Gene so šle kvišku in dospele na tako višino, da jih sjiloh ni bilo mogoče več zmagovati. Koliko denarja se je v tem Času nabralo v žrelu nenasitnih špekulantov, sam Bog vedi. To je jta gotovo, da so to ogromne vsote, ki jih je moi'al ))onajveč doprinaŠati naš nižji in srednji stan. Narasle so pa cene povsod, lui kmetih in 1)0 mestih, za nekatere iiridelke tako visoko, da je morala nazadnje roka pravice vmes poseči. Po cesarski naredbi z dne L avgusta 1914 so začeli zasledovati vse tiste prodajalce, ki za najpotrebnejša živila zahtevajo očitno pre t i-rane cene. Najvišje sodišče zastopa danes glede navijanja cen to načelo, da je preganjati kazenskim potom vsakega, kdor zahteva pri najvažnejših živilih več dobička, kakor mu gre. Cena ima znašati pridelovalne stroške i n o I) i č a j ti i dobiček. Kakoi' hitro bi se zahtevalo preveč dobička )) r i ]) r o-dajni ceni, je ponud ni k k az n j i v. Za presojo vrednosti enega in drugega pridelka ima biti niei'odajna p r i d e 1 ovalna ccna in ne tižna cena. To naj si zapomnijo dobro vsi tisti, ki prinašajo in ponujajo živila na prodaj, da ne zapadejo kazni, kajti poudarjati moram pri tej priliki, da ne veljajo danes nič več maksimalne cene in da se na nje ne nioretiio več sklicevati. Te cene so odpravljene, ker se niso obnesle. Z našega kmetskega stališča smo zadovoljni, če jirodre načelo pridelovalnih cen. Res, da so tudi te eene po raznili krajih različne in da jih je v premnogih slučajih tudi izvedencu težko dognati, vendar bi bile 1.« cene vse bolj stanovitne in bi ne padale časih tako nizko pod pridelovalne stroške kakor se je to Že godilo, pa tudi narastle ne bi tako silno visoko, kakor se to opazuje v se-danjili Časih, ko ima trgovina in Š])eku-lacija iirosto polje. Ako bi se nastavljale poštene pridelovalne eene, bi bil kmet in njegov odjemalec na boljšem. Odklenkalo jta bi ljudem, ki žive samo od špekulacije in pj-ekiipčije in ki bogate Jia stro.ške pridelovalcev in malih odjemalcev. Le žalibog, da som se daleč od tega cilja. Danes in tndi toliko časa, dokler ho imela jirosta trgovina glavno besedo, moramo računati še zmeraj s ti'žnimi od-nošaji (konjunktui'ami) in dosledno tudi s tržni m Î cen a m i. Tud i v te m sinčaju. Če se postavimo na stališče pr i d elo val n i il stroškov! In velja to Še posebno sedaj v času vojne! Če tega ne storimo, pridejo cene pri enem in istem pridfdku preveč navskriž. Kmet n. pr. bi moral pi-odajafi svoje pridelke po taki ceni, kolikor pridelek njega stane s prihitkom običajnega dobička. Kaj pa trgovec z deželnimi jiridelki? Ta moj-a računati poleg nakupne cene še ])ril)itek za njegovo podjetje, to so stroški kupčije, stroški ju'evožnje, stroški spravljanja, stroški prodaje in vr!i vsega se primeren delež za običajni dobiček. (Jena i^ri trgovcu se mora na ta način vzdigniti. In če gre pridelek skozi veČ rok — kakor je ]ii'i večji trgovini navada — in če se lu'ime vsake roke nekaj dobička, potem si lahko pi'edstavljamo, da se cena istemu pridelku lahko dvigne do še enkratne in na večkratno višino, kakor je znašala jirvotno v rokah kmeta. Veletrgovina, pa tudi od nje odvisni mali trgovci bi lahko za isti ]iridelek zaiitevali dosti višje „pridelovalne cene" kakoi' pa kmet, ne da bi se moglo kazensko nastopati i)roti tako narastlim pridelovalnim cenam trgovcev. Vsak se bo lahko izkazal, da so na poti prekupčije pridelovalni stroški poskočili! Dokler ima tedaj trgovina prosta pota — ki se mimogrede povedano lahko tudi samo na jiismenem papirju delajo in večkrat tndi v resnici tako gode — toliko časa bo treba pri nastavljanju jiridelovalnih cen vpoštevati tudi t r ž n e r a z m e r e in ž nji m i z d r užene ti'žne cene, zlasti pa sedaj v vojnem času, ko so tudi pridelovalni stroški vse drugačni kakor pa v mirnih časih. Sicer bi se kmetu krivica godila naiiram trgovcu, zlasti če pomislimo še na ta lioložaj, da mora časih kmet od trgovca kupovati posamezne [iridelke, če mu zmanjka iz enega ali drugega vzroka domačih živil, Kmet bi moral v tem slučaju veliko ceneje prodajati, kakor pa nazaj kupovati. Naše i)rodajalce pa svarimo za danes, da ne pretiravajo cen naspj-oti svojim odjemalcem in da se za r i d e-lovanje mleka in da je danes pridelovalna cena za mleko v resnici višja kakor je bila pred vojno. To naj malo pomislijo vsi tisti, katerim noče v glavo, zakaj so pridelovalni stroški za mleko danes v resnici višji kakor so bili, in kateii mislijo, da se dela pi'i mleku draginja, ako se za liter mleka par vinarjev več plačuje kakor se je plačevalo pred vojsko. Danes je mleko se zmeraj najcenejše živilo, kar jih imamo, in ni njegova cena v nobenem pravem razmerju z njegovo vrednostjo. Ije primerjajmo malo današnjo ceno in vrednost drugih vsakdanjih živi! /.vrednostjo mleka, pa moramo priznati, da je res tako. Ilolirman. DomaČe in tuje novice. Druga prošnja procesija III. reda za zmago avstrijskega orožja in skorajšnjega mini se vrŠi iz frančiškanske cerkve v Novem mestu ob a. uri popoludne v nedeljo 11. julija in sicer v Prečno. V cerkvi v Prečni bode primeren govor, pete lavre-tanske litanije in molitve za zmago in mir. — K prav obilni udeležbi te procesije se vabijo ne saiuo tretjeredniki, am])ak tndi vsi verniki sploh iz mesta in okolice, ker časi so zelo resni in smo prav sedaj brez izjeme vsi najbolj potrebni pomoči od zgoraj. Ne vstrašimo se vročine in truda; pomislimo, kaj trpč naši vojaki za domovino in darujmo vse neprijetnosti iz ljubezni do dobre stvai'i radovoljno liogu in Mariji, da bode tudi naša prošnja čim preje uslišana! Dež. poslanec g. Zurc nam je poslal vojno dopisnico, ki jo je prejel iz ruskega ujetništva, s sledečim besedilom : „Oče ňtembnr, Kandija. Krain, ()sten'eich. — Dragi oče! Poglejte na zemljevid, kako daleč smo mi; ne vemo, kedaj najdemo svoj dom. Tukaj je vročina že do 50'' (jels. Zdravi vsi. i'aseiiio lenobo. Pozdrave vsem Vaši Alojzij Hude, Janez Saje, Jože Žagar, Fr. Strojin (Ostrog), .lohan Ravnik (Vel. Orehek), Haunikar iz Radeč, Fajdiga Rudolf (Sodražica), Lorenc Šiška ((^ra-carjevturnj, Kranc Klun (liibnica), Anton KoraČin (Dol. Kamence), Vincenc llrovat in Franc,lanko iz Tršnih sel in Nace (V). ~ Datum je 1(5. maja 191.5. Mero Rotte No '2H Transkaspien, Russland.'' Zelo važno! Ker ima sovražnik največji inteies na tem, da dobi kolikor mogoče natančne podatke o moei, o postojankah in o (lovažanjn naših čet, dalje o vseh uredbaii za preskrbo in o transportih ranjencev itd., pošilja v našo deželo svoje za\ipnike, i)re-oblecene na vse mogoče načine. Dobi se jili iireohlečcnc kot i>otcpuho, kotlarje, bnisafe, ki-fKiijarjf, begunce i. dr., »hi c-elo v imiťoriii;ili vojakov, ^ustnikov m civilnih unidnikov s(; in'ikl:ilijo k nam, da lii tiiof^ii tako iKiniuUsno izvrštivati svoje škodljivo delo. I>a sr zabi'ani lo ogleduŠtvo, ti't^ba je, da se |)i-e(l]ii;;Í o pidiciji tujcev kar najtociH'jc i/.pulnjuji'jo, Í!;n|):)iisí.\ ii ^e vsleil tega na uka/. c. ki; deželn. pi'iidsednistva z (îiic 2(î. junija 1015. št. 4515/Mob., naroča, b t. u. uka/.oin z dne 21. maja 191. št. 5314, zaukazano razglasitev o strogem izpolnjevanju zglasilniji pi'cdpisov s pen-jodiciïo se ponavljajočim razglasenjem zagotoviti. PoseliJio se žii|>aiistvu iiavoča, posvetiti največjo pozornost tndi na stano-jeiiialce v manjšilt krajili in na deželi ter na potcpiilie, kotla]-jc, luiisaCe, kroSnjarjc in hegniice. 1'ri tetii je posebno jiaziti na preiskavo pristnosti iegitimacijskîlj listin. Stanojemalci, ki noiejo dali potrebnih pojasnil aH proti katerih navedbam je opravičen sutn, da niso istinite, ali kateri nimajo nikakih |»otniin predpisom oilgovarjajočih listin ali so dj'ngaČe sumljivi, so pozvati, da se takoj izkažejo ozir. se naj privedejo ali začasno jn'ipi'o, dokler se ne izkaže njih nesiimljivost. Raznntega se opozarja, da je vsako popvaševanje moštva na železniških transportih in cilju transporta brezpogojno prepovedano. Varnostni organi imajo v tem ozîru na kolodvorih, kjer so kolodvorska poveljstva, sporazumno s tetiii, na kolodvorih brez poveljstev samostojno ravnati. Slednjič se žiipanstvn na-roCa pozvati prebivalstvo, da sodeluje pri hrambi, izsledovanjn in [»rijetju vohunov ter ga opozoriti, na kako različne načine so ti preoblečeni. C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. Duhovniške vesti. Pretueščeni so gg. Ivan Drešar iz Kndednika za župnega n])i'avitelja v Spodnji Log na Kočevskem. Kj'an Kogej z Jesenic za henelirijata v Šmartin pri Litiji. Fran -ïezerec pri Sv. Križu pri Litiji, Anton Oman v Zagorje ob Savi. .lanez Pncelj v Šmarjoto. Viktor Turk v (jorje. Wíttine Henrik v Staro cerkev pri KoCevjn. Odgoditev vpoklicev ćrnovojnikov od 15. julija na 15. avgust. Glasom odloka c. kr. domobranskega ministrstva z dne 1. julija 1.1. št. 11.231 je vpoklic črtiovojniški dolžnosti podvrženih avstrijskih državljanov rojenih v letih 1H78, 1870, ISHfl, ISHl, 1SH2, 1S83, 1884, 1885 in IHHG, ki so liili pri novem pregledovanju spoznani za sposobne, preložen od 15. julija na en mesec, tako, da bodo morali ti či'novojuiki namesto dne 15. julija nastopiti vojaško sliižíio pri krdelili, ki so v njih či'novojnem legítitnacijskem listu določein", šele dne l(j. avgusta t. L To velja tudi za črnovojnike iz Bosne in Hercegovine. Poštna vest. Razpisano je mesto poštarja v Št. .Tcrnejn na T>ol. (IT/l). Vojaške vesti. Padel je 17. junija na severnem bojišču .lo^ef Tomšič iz Sro-botnika pri Vel. Laščah. Bil je priden in ])riljut)ljiin tnladenič. — Od 7. lov. bat. so padli: .^Vlojzij L^mek, roj. 1, 189G, iz Mokronoga. .ložef Kočevar, roj. 1. 1803 iz Ambrusa. Ivan Levstik, roj. 1. 1882 iz Tui'jaka, Frane Novak, roj. 1. 1800, iz Bele cerkve. Preskrba Ncivegamesta z mlekom. V zadnjem času je nastalo občutno pomanjkanje mleka in nevarnost je bihi, da bi mlekarna na Gntni morala sploh ustaviti dobavljanje potrebnega mleka iz Prečne. Stranke so se izrekle, da ga pri sedanjih odnošajih ne morejo več za jirejsnjo ceno nositi. Iver bi bilo Novomesto z nai'aŠča-jočim pomanjkanjem mleka hudo priza-ileto, mnogo hujše, kakor če se cena pri litru vzdigne za 4 vinai'je, se je mlekarna na Grmu oilločila za povzdigo cene za 4 vinarje pri litru mleka, ker so se stroški za pridelovanje iideka in za ktavjorejo v resnici povečali, odkar se je tekojn vojne vse podi'ažilo. Upati je, da se bo pri sedanji ceni več mleka dobilo, kai' ni le želeti v interesu iioti'cbne preskrbe mesta, ampak tudi zaradltega, ker je inlťko še zmeraj najcenejšo živilo in se bo dalo z obilnim ndekom kaj več. prihraniti pri drugih živilih, ki so tuanj vredna, (»a nepiimenm di'ažja kakoj- jii mleko. !'o-draženje mleka ni tedaj naslalo iz do-bičkai-ije, ampak iz dejatiske potrebe, po di'Ugi |>a, da se zagotovi i)i'eski'ba mesta s ))oti'ebnim mlekom. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela v mesecu juniju denarnega prometa 83.040 K 48 v. \'ložilo je 51 straidc 27.843 Iv 50 v, a dvignilo 123 strank 23.600K 34 v. Posojil je bilo danih 5 strankam 2520 K. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton ííefran iz Gotne vasi, ki se nahaja v Taškendu, srednja ruska Azija. Z njim je tudi več Slovencev, katerih imen pa ni imznanil. Iz ^ruskega ujetništva se je oglasil Ki'anc Šmajdek; poslal je svojim starišem v Uegerč/} vas pri ňmilielu dopisnico, ki je bila pisana že 14. aprila. Piše, da se nahaja v šigolniski zalogi iiiva v Sai'icînu ob reki Volgi kot ruski ujetnik, da je še zdrav in da vse domače lepo jiozdravlja. Ker je dopisnica pisana s svinčnikom, jo je že težko čitati in sc gubernija sploh ne more več dognati; najbrže bo to: „Hadatowska gubernija". iz ruskega ujetništva je pisal .lanez ňurla, posestnik iz (ior. Lakovnic, svojcem domov z dne 12. maja, da je ujel. na Ruskem in da je ujet tudi Janez KoraČin iz Dol. Kamene ter naročil, naj naznanijo njegovi ženi Rezi, da ne bo preveč v skrbeh. Vojaške vesti. Martin Phminšek, posestnikov sin iz Dol. Kamene, obe. Prečina, se pogreša že oil 10, maja. Domneva se, da je njet. — Miha Sladek iz Smolenje-vasi je juiutSke smrti umtl na sev. bojišču dne 28. junija, kakor je bil njegov oče od vojaškega poveljstva brzojavno obve-ščou. — Janez Pauček, posestnik iz Cegel-nice, je služil od začetka mobilizacije kot vojni oi-ožnik na italijanski meji, a je dobil tak ]'evniatizem, da leži bolan v bolnici na Zidanem mostu. — (';niovojniški desetnik Ivan liobas iz Kandijc se je vrnil ranjen z južnega bojišča in se zdravi v bolnici pri nsmiljenili bratili v Jvandiji. NesreSe. Janez Slanovec tesarski mojster v Žužemberku, je padel s kozolca, si izvinil roko in dobil hude jjoškodbe na glavi. — Franc Tjcvstek, posestnik iz So-dražice, se je ponesrečil pri drvarenjn. Hlod iini je odtrgal prst desne noge. — Anton Gačnik, hlapec na Črešnjicah pi'î Trebelnein, je prišel i)od voz ko sta se mu splašila konja. Vlekel se je jiod vozom in tako dobil hude poškodbe na glavi in na nogi. — Janez Hrovat, [>os. sin z Brezovice pi'i ňt. Jerneju, je padel s konja, nato ga je konj udaril po glavi in ga ranil. — .lanez Zevnik, hlapec v Novem-mestu, je padel pod voz, ker sta se nm splašila kojija. Vlekel se je tako pod vozom čez tnost in jc utrpel težke poškodbe. Najliujšo rano je dobil na desnem kolku, kjer se mu je eelo kost raztrgala. — ,latiez Murn, itosestnik v Holžii, si je iz-pahnil levo nogo v kolku, ker se je nanj zvi'nil voz gnoja. Vsi navedeni ponesrečenci se zdravijo v bolnici Tsmilj. bratov. Velik laški poraz na Goriškem. — Italijani zopet zgubili 40.000 mož. Dunaj, (i. julija. Uradno se poroča : Boji na Goriškem, ki so zavzeli zadnje dni vedno večji obseg, so se razvili včeraj ]io splošnem napadu italijanske li'etje armade v bitko. Pi'ibližno 4 sovražni zbori so v varstvu mogočne podpoi'e artiljerijskega ognja napadli našo bojno čj'to od goriškega mostišča do morja, a so bili popolnoma odbili in so imeli strašne izgube. Našim nad vso iivalo zviŠenim izbornim, vojske vajenim četam, jiosebno pehoti, se moramo zahvaliti, ila so ostale vse naše jiostojanke neiz]ii'emenjeno v naših rokah. Mogočno in zvesto siražijo tako junaki južno zahodno mejo monaihije ju'oti premoči sovražnika. Zagotovljeni smejo biti, da so jim hvaležni vsi narodi domovine in armade na severu, ki hite od zmage do zmage. Ob srednjem teku Soče, v ozemlju Krna in na ostaliii bojnih črtah sc ni včeraj nič bistvenega zgodilo. Natiiestnik načelnika generalnega štalia pl. lloťer, ftul. Vojaški kritik graške „Tagesposte" piše, kakor posnamemo iz Slovenca štev. 151 z dne 7. jidija, mej drugim tudi to: „Od Plav do morja se i-azteza jjred našimi ])ostojankami strašno mitvaško polje; tu leži nmogo nepokopanih, okoli 40.000 mrtvih Italijanov. Od včeraj se je to pokoi)ališče razširilo." — In zopet potem: „Osetii italijanskih divizij je poraženih; KiO.OOO mož je iiajjadlo jwpoldne soško fronto, več kot četrtina leži mrtvih pred našimi postojankami ali pa so za več mesecev nesposobni za boj." Zahvala. Ker so vojaški trans])orti za sedaj nehali in ker je s tem tudi okrepčilna akcija Rdečega Križa na železniški postaji v Novem tuestu končana, veže nas dolžnost, da vsemu prebivalstvu, ki je to akcijo otiiogočilo s preobilnimi darili v živilih iji v denarju, izrečemo najprisrčnejŠo zalivalo za vse, kar se je darovalo in prineslo. S to požrtvovalnostjo je vse prebivalstvo dokazalo svoje blago sree, čutila skupnosti in hvalo vojakom, ki se žrtvujejo na bojnem jiolju za našo domovino. Posebno hvalo izreČenm tudi prečastititn župnim uradoíu in slavnim županstvom, ki so s tako vnemo pobiranje daril pod\)irali. NajjjrisrčnejŠa zahvala tudi vsem gospem, gospodičnam in gospodom našega društva za ves trud in neumorno delovanje pri okrepčanju vojakov. Posamezna darila v živilih in v de-nai'ju nam ni mogoče izkazati, zadostuje naj sledeči računski izkaz: Darila v denarju .... L295-7G K Vojaški erar povj-nil nam je za hj'zojavno naročena kosila z mesom..... 4.203-60 „ Dohodkov torej skupno. * 5.499'36 K Sti'oškov je bilo .... 6,574.98 „ Rdeči Križ je toj'ej Se založil 1.075't>2 K Xovomesto, 8. julija 1915. Za ])oiiťužaico IMečega Križa. Reciibach. Dr. Eibert. Dopisi. Iz Novega mesta. Nova sv. maša je bila v nedeljo, 4. t. m., v kapiteljski cerkvi. Daroval jo je Vsemogočnemu č. g. P. diilij Sušnik, sin spoštovane in vzgledne tukajšnje krščanske družiiie Sušnikove. Ob polu 10. uri so se zbrali svatjo v ka-piteljnu. Predno se je pričel sprevod v cerkev, stopi pred novomašnika iz vrste beloobleČenih družic deklica s krasnim šopkom v roki, ki mu ga po lepem, prisrčnem pozdravu izioči. S Šopkom v roki in veselega obraza stopa g. novomašnik med slovesnim zvonenjem do lejio okrašenega cerkvenega vhoda, kjer mu njegova sestrica Tajda v krasni deklamaciji pri besedah — „Ti, o (:iospud, si moja moč", — Šopek s križem zamenja. „Inti'oibo ad altare Dei", tako je vabil novoiiiašuika napis nad cerkvenitiii vrati. In vstopil je med petjem lepe Rihai'jeve himne: „Novomašnik hod' pozdravljen, 0(1 Boga si nam poslan" v božji hi'am, vstojiil k oltai'ju Gospodovem, proseč sv. Duha pomoči in milosti. Slavnostni govornik mil. g. prošt so v lepih besedah slikali visoki duhovniški stan, priporočili novomašniku v molitev sv. Očeta in presvetlega cesarja, nakar je g. novomašnik podelil svoj novomašniški blagoslov in pričel sv. mašo. Da je bilo jietje ])a kom pod vodstvom našega im)jstra gosp. Hladnika v resnici lejio, ni potreba posebej povdarjati. Posebno všeč nam je bil „Salve -Tesu pie". Po končani sv. daiitvi pozdiavi gosp. novomaŠtn'ka na cerkvenem iiragu zopet deklica, ki nni je ))rej izročila šojiek. Bila je to ^^'eissova hčerka iz Ljubljane. Več ali manj se vrše vse nove maše po istem sporedu, zato bodo morda marsikaterega zanimale ravno deklamacije, ki ste jih obe deklici prav lepo izvršile. Pri kapiteljnu in nazaj grede iz cerkve je govorila gospodična W'eissova glasno in s ()rimernim povdarkom pesmico, ki jo jc zložila M. Elizabeta. (ílasi se: Pri kapiteijiiu. îiitlioiîl je veliki dmi življenju, bu prvikrat boi stopi) pr«d oltar, ko BÍ, vtoiiljeii T skrivnost jirtíveto Vseveineniu daril svoj prvi dar, v Tokttli iiittiiiljciiih boš prvič nosil MoIÍof'110(^8, ki stvarnik jo svetov, in prvikrat boS dvij^nil Ijolili s[iriivc, ko ga bo tibo molil zbor duhov. Zdaj jo pozabljen trmi na (tiki poti, v šotoni Bvoteni, blažen /daj BtojiS, na božjem Sicn bos dobil poOitka niaxiljeii BÍ — in voi si no želiS, 'I'oittk je Btan in odgovorna služba, ki Ée jirosepa angelske moíi, pa. Bos 5 Teboj ! Vse zniagaS in premore.^, ňo blagoslov nebo n» Ta rosi. Zdaj boi Brodnik med Flo(foni in l'ioveiitvom, c.a niiB bo spravni kelib Tvojih rok, 7,a nas bo VGiikil irtuv Tvoje duic, na Tvojo proSiijo nam bo dolier Rog. O vodi nas, Častiti novoma-inik, z bcHCdo vuoto kuži pravo pot, za VKore višjo srca budi, vneniaj, rešilni angel bodi nam povsod! Nebo Ti daj moti in To podpiraj, na Bveioni.ško pot Ti srefe daj, da jiD konfanoiii deln v boiji službi Ti krono blaženih pokloni naj. Nazaj grede. Sprejmi, novomaSnik bbijïi, na,; jiojîdrav idkrûtio vdan, naših src iestitko sprejmi, za vesolj« polni dan. Tebe je nebo izbralo posvetilo za ollar, dttues Bi daril v itabvalo Veimcmn «voj prvi dar. J'rviê BÍ povzdignil kolih, vzel na ramo težki krti, za Gospodom ga boš nosi! slednji dan, dokler iiviS. č-astno službo si izvolil, VoťBcmn si srefenik, naSa prošnje boš pokladal na Gospodov žrtvenik. Naj /ato z višav nebeških To podpira božja tnoč, angel naj otira b Oela, ob težavah znoj Ti vroil V sveti službi svei^eniiki daj nebo Ti srot'nih dni, daj po vKtrujueni, vestnem dolu palmo zmago in èasti! Pri vstopu V cerkev je pa g. novo-mašnika prav prisrčno in ljubeznivo pozdravila njegova sestrica Tajda; Ilragi brat, Hog To pozdravi! Ti vesolje, srci:a nam, liog jo dal, kur smo želeli, vzel Te jo v svoj sveti Btau. 1'el Bodaj boš novo maSo veseli se ves Tvoj rod, vse blugrujo hišo našo obiskal jo je Gospod. Izpolnjene zdaj so željo, ki sreo Ti jili jo gojilo, doseglo milost jo srce, ki vedno zanjo je prosilo. X dokoníao še ni Tvoj tek, bi)j zdaj šele zaiienja.; kruti, ki bije ga na vekov vek z rcBnico njo sovražnik ljuti. A zmogla Te ne bodo not; nc bo To zmoglo vi>itje brupno „'1'!, o Gospod, si moja moi!" zaklical danes boi zaupno. Da, On, ki prvič na oltar. Ga danes bo beseda Tvoja ]ioklicala kot spravni dar Ou brauiba bo Ti srodi boja. Klii'umo Ti srčno vd(;ni; „Blagoslovi Tb (iosjiod, dolgo živi Jo mod nami mnogim k Hogii kaži pot!" O. novomašniku kličemo: mnogo let v slavo božjo in v zveličanje neumrjoi'ih duš! Bog ga ohrani! Iz Št. Jerneja. Cez več ^de-^etletij je bila zadnja nedelja za faro í>t. dernejsko poseben })raznik. Po 50. letih, odkar sta čč. gg. GregoriĆ-a iz iirobelj primicirala, se je zopet obhajala nova sv. maša, katero je daroval novomašnik g.,lanez FrančiČ iz Stare vasi. Vsa zelo obširna občina se je vzdignila, tîa pokaže g, iiovoniašnikn svoje izredno simštovaiije in ljubezen. Raz vsake hiše v trj^u je vilii'ala zastava. Prav posebno okusno pa je bila okraSeiia fai'iia cei'kev jio nioili'i odreditvi itreC. g. duh. svetnika in žti[)nika Antona Lesjak. Vence pri vencii je viselo zelenje od altarja do kora. Ob K), uri sc je pomikal sjii'evod od župiiišČa do cei'kve, kjer sta pri vdikib vratih pozdravile novotiiaSihka dve njegovi sestri, od katerih niu je ena izi'očila ovenčan križ. Takoj po vhodu je bila pi'idiga. Slavnostni govornik preř. g. žiitmik 1^'ranc Vovko iz Řeiiipeira, stric g.novoiiiašnika, je v vzvišenih in živih besedah dokazal, da je duhovnik drugi Ivi'istus; kakor božji [fčenik, tako nosi tudi duhovnik jaretii in brctiie, ki jta sta hilika in aladka. Prec. g. govornika difii iirav poseben dar govora, zato je cela ccrkcv posebno pozorno sîetîila njegovim besedatii. Nato je g. novoiiiašnik daroval svojo iirvo sv. maSo. Gospod je l)cl sv. mašo z zelo lepim in tudi krepkitii glasom. Številni pevski zbor je pel pod spretnim vodstvotii štuarješkega organista g, Tg. Fahiani (domač organist Miha lîregant je moral v vojsko), Gruhar-jevo; „IMissa (loiiiinicalis Nr. 3." Maša se je dovolj dobro liroizvajala, kljul) raznim težkočaui, kar je posebna zasluga bogosiovea g. Pirkoviča. Med darovanjem naj bi se jia pele izključno naše slovenske skladbe, ker imamo Slovenci najlepše Marijine pesmi. Po ojirav-Ijeni sv. daritvi so se peljali g. novomašnik in svatje na 11. vozovih na novomaSnikov dom v Staro vas. Skozi ob poti je bilo okrog 70 lepo ozaljšanih mlajev in več slavolokov. Popoldne ob 4. uri so bile iiete litanije v domaČi mali cerkvici, pri kateri se je na hribčku zbrala neštevilna množica ljudi 0(1 blizu in daleč. Kako je g. novo-jiiašnik pi'iljubljen, dokazuje ilejstvo, da se je udeležilo nove mase 17 duhovnikov iz okolice, med njimi več bogoslovcev. (Jostje so bili pogoščeni jjod lepo okrašenim kozolcem. Čast Řeiitjenicjceni, ki so ta dan pokazali, kako ljubijo in spoštujejo svoje gospode! Vso slovesnost je še posebno povzdignilo krasno vreme, kakor bi se z nami veselilo redkega slavlja v naši veliki župniji. TTjiatno k Bogu, da zopet ktiialu dočakamo praznik nove sv. maše. — Novomašnikii pa žeiiuio obilo blagoslova v vinogradu Gospodovem! Iz Prečine. Preteklo nedeljo je bila običajiia slovesnost iz naše fare na Trški gori. Pred davnimi časi je natnj'cč napravil črv občutno škodo na poljih in tedaj se je ljudstvo zaobljubilo, da i)ohiti vsako leto na TTrhovo nedeljo s jirocesijo na Trško goro. Letos smo še jioselmo ponosni, ker stiio imeli v svoji sredi misijonarja, preč. g. 0. Klemena, ki je pribežal iz Svete gore v dolenjsko metropolo. On nam je v v srce segajoči besedi jiriporočal častenje .Matere liožje posebno v teh prežalostnih vojnih Časih. Hvala mii! Na Dol. Kamen C ah je 28. junija umrl 7.3 let stari Martin Koračin, ki se je udeležil vojske proti Lahom 1, IHfifi. Vedel je zanimivo ])ri})ovedovati o vojnih dogodkih, ki jih je sam doživel. N. v m. p.! — V petek, dne 2. julija dopoldne je padla obče znana in vsem priljubljena PUininškova mati tako nesrečno — baje s kozolca, da si je zlomila desno sklepno kost; na glavi je zadobila težko poškodbo. Predobri mami želitno skorajšnjega okrevanja. Njen siji Martin je baje na Ruskem ujet. Tako vsaj so pisali njegovi prijatelji. Sam se doslej še ni oglasil. Iz Stopio. PriKrancetovih v mlinu imajo ))rav prijaznega tatu. V svoji vljudnosti jih je letos že petkrat obiskal. Če je lačen, vzame žita, da ga komaj nese; Če se njegova „gospa" hoče ob praznikih postrekati z novo obleko, izbei'e si najnovejšo domače ličere Anice; seveda ura z verižico ne sme taliti. Sedaj o kresu se mu je pa posušil šriftofel. Napolnil ga je s 432 K. Bo vže za tobak in kak cigareieljc. V jranedeljek je prišel pod težki voz Janez Mui'u, .lurjev iz Dolža; zloitul si je nogo in se jirecej odpeljal v Kandijo v bohii(;o IJsmiljeiiih bratov. Iz Čateža ob Savi. Ogenj smo imeli na Maleneah v pondeljek, dne 5. julija ob 1. liri i)opohioči, ki je vpepelil liišico 69 let starega vžitkai'ja Martina Kranjc. Požar je zapazil sosed Řkoíljanec, ki je sklical vaščane, da bi gasili, a bilo je prepozno. Samo starcu so k sreči še oteli življenje. Kdo je zažgal, se sedaj Še ne ve zanesljivo. Y nedeljo, (lne 23. junija je prejela Ana TotiiŠe iz Čateža dopisnico od svojega moža Jožeta, ki ji iiaznaiija, da je še živ in (ia je bil ujet meseca februarja in odpeljan v Malo Azijo. Odposlal je dopisnico že 2(i. maja. Pri TomšetoviL, kakor tudi pri sorodnikih je zavladalo zaradi tega veliko veselje, ker so ga imeli že za mrtvega; i), decembra liil4 je zadnjič ])isal. Belokranjski - vestnik« - Iz Adlešič 2B. jiin.-Minuli teden sta se oglasila zopet 2 naša župljana-vojaka iz ruskega iijetništva. V soboto je dobil vojno dopisnico Miko VranešiČ, posestnik iz Gorenjec h. št. 2., po katei'i mi sporoča njegov sin Tvan, da je v ruskem njetnišivu in sicer v mestu Zaverzena, v guberniji Tomsk v Sibiriji. Ker mu je bil pisal zadnje jiismo še 5. avg. lansk. leta in sicer iz Gorice, potem pa nič veČ, smo vsi mislili, da je v vojski gotovo padel. — Isti dan pa je prejela jiismo od svojega moža Jož. Vlašiča, posestnika iz Dolenjec h. št, 9., tudi njegova žena, kateri naztuinja, da je tudi on v ruskem ujetništvu. Ni pa jiisal nič, kje se nahaja in kdaj je bil ujet. Zadnji čas smo imeli pri nas že nekoliko suše, kei' že dolgo nismo dobili izdatnega dežja. Tiiršica, ki kaže letos izredno lepo, se je začela na nekaterih njivah vsled suše že zvijati. Po nekodi je visoka celo že do i)oldrugega metra. Tudi Otava kaže prav slabo. Nasprotno lia je bila huda vročina in soparica zadnjih dni prav ugodna za grozdje, ki je letos primeroma zgodaj in precej enakomerno odcvetelo in je debelo že kakor konoplje ali še bolj, izabela pa celo kakor grah ali še debelja. Iz Adlešič 3. jul. Zadnji čas smo izvedeli, da je bilo zopet veČ naših župljanov-vojakov ranjenih v vojski. KanjeJia sta bila Miko in Ivan Horvat iz Dolenjec h. št. 18., lirvi posestnik na domu, drugi samec. Prvi se zdi'avi v neki dunajski bolnici. 2S. juu. pa je pisal svoji materi Miko Novak iz Sel li. št. 5., ki je pri sanitejcih, da so bili 18. jun. 4 naši vojaki ranjeni; kje, ni sporočil. Ti so: Anton Peteh iz Sel h. Št, 10., samec. O njem piše: „Ko sem došel k njemu, ki je ležal na tleh, je bil ves krvav. Kadar sem ga zagledal, seiti se zjokal, pa tudi on se je jokal." Tudi Frančišek Požck iz Dolenjec h. št. 25., je ranjen. Ravno lako Miha Novak, posestnik iz Sel h. št. G,, oženjen, ki je že od začetka vojske pri vojakih, a do zdaj še ni bil ranjen. Ranjen je bil tudi še Jure Rožman, posestnik iz Fučkovec li. št. 9,, oženjen. Na koneu svojega pisma je zapisal: „Nikoli ne bom pozabil 18. in 19.jun. Tako je bilo, kakoi* kadai' požanjejo šenico, ko ležijo snopje po tleh." Raznotero. Važna razsodba najvišjega sodišča glede draženja cen. Vrhovno sodišče je izreklo, da je zločinski namen pi1 draženju cen podan že s tem, če prodajalec zalite\'a cene, ki so v itrimeri s proizvajalnimi sredstvi očividno iirevisoke. Vseeno je, če je kupec zadovoljtiji z zahtevano ceno, kajti v tem oziru se ne gre za varstvo ]iosameznega kupca, ampak za varstvo splošnih interesov. Javnost bo to razsodbo pozdravila, ker vsakdo, kdor izrablja stisko ljudstva, zasluži strogo kazen. Želeti pa je, da si državni pravilnik za predmet svoje obtožbe ne izbei'e samo kmetov in malih ti-govcev, ampak tudi raztie vele-ti-govce, ki so pravi utiietniki v izrabljanju ljudske stiske. Iz Ely, Minnesota piše 4, junija slovenski rudar svoji sosedi, da ondi imajo po jamah še delo, ki je |)a zelo nevarno. Nedavno je v jami ob enem ubilo 5 mož. Eden je pa zasipan vendar živd 4 dni in 4 noči bi'ez jedi in pijače. Bil je rešen ter je oz<Í]'avel. A prišel je ob ein) nogo, ki so mu jo morali odrezati. — Ko pridemo z dela, hitro sežemo po časojiisih ter se veselimo čitajoč; kako slovenski fantje povsod napredujejo. Žalibog, da jim tudi mi ne moremo priti na i)omoč. Tukaj nas je veliko, ki bi radi šli branit svojo staro domovino. Zaplenili za 5265 kron drobiža, iz Osjeka jjoročajo: Policija je dobila zaupno poročilo, da gostilničar „Pri zlatetu volu" v trdnjavi Janez llijfiler skriva drobiž. Napravili so preiskavo in res našli za 52tir) kron drobiža (srebrnih kron, goldinarjev, petkronskih novcev, desetič in dvajsetic). Na podlagi vladne odredbe je policija izjavila, da za])ade iiolovica tega denarja di'žavi. Hofíler je priznal, da je srebrni in nikelnasti denar zbii-al Že od mobilizacije ter ga skrival. — Gotovo bi bilo v splošnem interesu, da bi v to poklicane oblasti, seveda po zaupnih naznanilih in poročilih, preiskovale tudi v naših ki-ajih brezvestne nabiralce vsakovrstnega drobiža, kajti vkljub vednim opominom in prošnjam v listih drobiž vedno bolj zgineva iz prometa. Razvedrilo. Pri naboru. Nekje, najbrže v Italiji, se je prigodilo, da so bili fantje pri naboru razposajeni in vinjeni, Vojaški zdravnik jih tedaj oponn'nja k redu. In ker ni pomagala lepa beseda, začel jih je zdravnik zmirjati in nabornike priimkovatissvinjami, I)rešiči, osli itd. Jlej kmečkimi fanti je bil pa tudi neki bolj olikan in miren gospodič in so ga take i)sovke zelo užalile. Ko je le-ta prišel na vrsto in stopil pred vojaškega zdravnika, bil je takoj „tauglieh". Nato ogovori zdravnika: „Hvala lepa, gospod živinozdravnik, da ste me potrdili!" — A zdravtiik odgovori razburjen: „KajV — Jaz nisem živinozdravnik, amiiak vojaški zdravnik!" — In gospodič se odreže: „Ne verjamem, ker nabirate same prešiče, svinje in osle!" — — DraUoliilc. - 8tj/i5_ 14 Dne 26. Julija 1915 predpoliidne ob 9. uri bo liri C, kr. okroKuwii KOilisi.»", v izlji Jt. 32, na Jiodstavi H toiti oilobrcDih [wgojov dtnília sledovih iiBprcn)ir;nio : Zemljiška knjipa Rudolfovo, vi, St. 6ii3: Hiša a vrtom uti Ločeuski pesti ťenilna vrednost ■iltj4 K, Najmanjši pouudek 21(>0 K. 1'od nnjiiiitujSiiii jionudliotu bo no prodaja. C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovem, odd, IV,, dne 14, junija litlS, 40 Loterijske številke. Gradec, 7. julija 29 57 27 42 11 Listnica upravništva: yr. .Aiiilroj Sliidit n. II. 1, Hoj; s:), rliicnRO, lleiKlits 111.1 S tem, lîa sto iuni iioslali 1 doliir, I. j, 4 K 80 v, sto ]ilnf;sli „Ool. Nuvicc" '/.a. loto liilT) y.a Hcku lil Ěvojegaeina l'>ati[-aSladií, lir;istšt,5. llvalii! OražbEni Dhlic. K ii!iU;15 13 Dne 19. julija 1915 predpoludne ob 9. url l>o PtI I', Isr, okroKnem [iodi,šCii, v iziti M. 32, draiha slu-der>ih nupremiitiiti: Zsimlj, knjiga Fotovrli, vi, št. 304; Vinski brani, vinoKiad, Iravnik. Uen. vredn, 370 K ; vi, St, 511) : vicaki lirmti, vinograd, jiašnik. Van. vredu. ri83 K, Zcml knjiga BrueniM, vi, št, 7;i() : Njiva, Cen, vrftdii. .M(i K; vi. št, 841: gozd. Cen, vredn, 137 K, Sknpiij 13.'iH K. Najm. pon, ílOfi K. K ncpTEiiiiinini sjimiajo slodoCo pritiklitiB: stnra lesena stiskalnica ! K, dva vinaka soda 20 K cenjenn, skupaj 21 K, 1'od najmanjšim pomidkom «o ne prodaja. C kr, okrajno sodišče v Rudoltovem, odd. IV., dne 10, jnnija 1E)15. ' 3B DralSliBni oiilic. K 21H,/15 Í4 Dne 23. julija I9I5 predpoludiie ob ft, uri lio na lien niesta v Ilcriuji vasi St, 28 dražita Kledoeih neprotniiiiin: i'inoRrad, Con, vredn, 30 K 24 li. Najm. pon. 20 K Hi h ; paro. št 597 ; Vinograd, Con, vredn. t)03 K 75 h, Najtii, iioD. 402 K 30 h; part', àt, f)««: Vinoprnd, l'en, vredn, 14 K 13 h. Najm, pon, a.K 42 k; pare, St, 1308 : Vinograd, t 'en, vredn, K, Najm, pou, l.'ia K ; parc, St, 1300: Travnik. <'iin, vredn. K »S h, Najm. pon, 3K 30U; vi. St, -124, pare, št, 128«: Vinograd, t'en, vredn. 143 K. Najm. pon, Sli K, Zonilj. knjiga llerinja vae, vi. iît. 109, paro. iit, 1127 ; Njiva, Cen. vrcdii. 277 K 80 h. Najm, )ion, 185 K 90 h; )parc. St.. 11Î8: Njiva, Con. vredn, 102 K H k, Najtu, ))0H, 68 K 4 h; paro, St. 1157/1 ; Njiva. Cen, vredn, K 52 ii. Najm, pon. 170 K 34 li; jiarc, St. 1170 !1; f-loiid. Cen, vredn. 239 K 20 b, Najm, pon. 150 K 4f) h; vi. àt. 28«, paro, št. 1170/10: Gozd, Con. vredii, 210 K 40 K. Najm. pon, 140 K 2tí li; vi. St. ;(Ofi, pare, it, 11Ô7/8: Njiva, Cen, vredn. 161 K 10. Najm, )ion, 107 K 40 h, Zemlj, knjiga íaloviíe, vi. Št, 244, jiarc, št. 14G5/20 gozd. Cea. vredn, 234 K 57 b. Najm, ion. 166 K 38 h. 1'od niijmanjšiiii ponudkom «e no prodaja. C. kr, okrajno sodiSĚe v Rudoifovem, odd. IV., dne 10. junija HJl.^. 38 Veliko zalogo podobic za I. sv. obhajilo ima knjigarna J. Krajec nasi. - Rudolfovo. - Velika svota denarja se zaitiore nakljiičiti vsakoumr, ki j)Ostane naš naročnik. — lirez[)lačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana. Graščino Ruprčvrh ])ťodaja OyljC svojem sldadišóu v liršljiiiii po 5 kron vreča. Natlalje ima Drva za kurjavo ki se laliko vsak torek iu vsako soboto dobivajo iia licu mesta NA GORJANCIH in siccr tlrva L vrste (Schoitliolx) meter po 5 kron, iii JI. vrste (Frugclliolíí) po 3 krone 50 vin. (%araili pomanjkanja voznikov in živine, se ne morejo drva na tlom dostavljati, ampak si mora to kupec sam preskrbeli.) 36,2-3 Popolnoma varno noložen denor. Zii KiUHlijo ill okolico, ra^. zadr. z licoiu. zavezo V liistiieiii domu v Kaiidiji Hprejenia hranilne vlo^e ocl vaace^a, če je igen ud ali ne, ter obrestuje po O 1-045 na leto brez odbitka rcntucga davka, katerega sama iz svojega plaitije. 12417773