191. številka. Ljubljana, v torek 21. avgusta. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan ivefer, izimši nedeljo in praznike, ter velja p o poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne p»tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih olicab It 19. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V I,jnl»l juui 21. avgusta. „Triester Zeitung" je list, katerega ne pričakujemo, niti ne čitamo s posebnim zanimanjem. Njegovo lice nam je že dobro poznano in davno je že javna tajnost, kdo ga navdihuje in kdo mu siplje potrebnega ovsa. Uvodni članki njegovi so nam stari znanci, čitali smo jih že v „Fremdenblatt", ali v „Grazer Zeitung", ali v kakem drugem takem glasilu, njegove podrobnosti so deloma istega izvora, vse že večkrat prežvečeno blago, zatorej naravno, da v nas ne vzbuja zanimanju Včerajšnja številka „Triesterice" pa dela ve-lečastno izjemo, brali smo uvodni članek z nenavadnim veseljem, da, smejali stno se na glas. Kuj bi se tudi ne smejali, saj je v tem članku „Triester Zeitung" do zadnjega peresca podobna znani koklji, ki je zvalila podtakneua jej gosja jajca, sedaj pa po bregu ob luži skače in kokodaka, ker je mlad lod izpod njenega materinskega okrilja ubežal in plava in ponicava v mokrem elementu, kamor koklja ne more, niti ne sme. Povod Tržaške „koklje" jadikovanju je presvetlega cesarja rojstvent god in jadikovanje je v istini osnovano „La citta fedelissima", kakor se je Trst 1848 1. imenoval, ne zaslužuje tega imena več, kajti, da se ima Trst vse bogastvo svoje, vso blaginjo zahvaljevati le Avstriji in bi že zaradi hvaležnosti najnavadneja pravila uljudnosti in dvorlji-vosti moral jemati v poštev, a ko bi tudi hvaležnosti ne bilo, vsaj iz sebičnosti, ker predobro vemo, da bode baš Trst še mnogokrat potrkal na žepe davkoplačevaleev, v državnem zboru zastopanih, tira se vender v Trstu ostentativno le italijanska politika, glavno naše pristanišče zmatra se kaj rado kot italijanskega kraljestva pritiklina. To se kaže pri razuih veselicah in slavuostih „onkraj velike luže", ko se v imenu mesta Tržaškega polagajo venci na ta ali oni spomenik, to pokazalo se je tudi pri praznovanji cesarjevega roj-stvenega godu v Trstu samem. K svečani sv. maši dne 18. t. m. pri sv. Justu ni biloniti jednega mestnega zastopniku. Z grenku-kislira obrazom zabeležuje „Triester Zeitung" demonstrativno to odsotnost, a si vender ne upa preveč strogo pisati proti neodrešencem, da se jim ne zameri preveč „Slučaj, se poreče, nič kot slučaj. Priznajmo to; a vsekako je čudovito, da i um ta slučaj vselej LISTEK. Lov na tihotapce. (Konec.) Dospevši do postaj i nega vodje iz R.....j po mudili smo se nekaj časi več, to pa zaradi tega, da smo se informovali o podobi celo črte, kije zastavljena s stražami, katere zapirajo torej v primernih distan-cah pot tihotapcem, ki imajo to noč prilomastiti s polnimi vrečami kave. sladkorja, olja in jedm.cega blaga S tem je bila jedna točka našega zanimivega „ programa * »polnjena, ali »ples" imel se pastoprav pričeti! , . . Mi trije s nadkomisarjem podamo se tedaj na majhno ttato pod K—arsko cerkvijo, in tam se oddaljeni kacih sto korakov od zadnje straže uležeuu) se prav po domače za grmovje, od koder smo imeli lep razgled po C de m tem gorskem bregu, in čakamo na *voj plen. Mi efino svitlobs prikrival nam je večkrat kak oblak, tako da nam je veter, svojo ulogo, kadar se v Trstu praznuje kaka avstrijska svečanost. Zakaj tega porednega slučaja odsotnosti ali prepoznega dohoda nikdar ni, kadar se vrši kaka svečanost za izključno italijanske interese, kaka očivestno narodno-italijanska demonstracija? Zakaj se pri takih prilikah namenoma izogiblje vsakej besedi, vsacemu glasu, vsakej barvi, vsakej vnanjo-sti in obliki, ki bi utegnila spominjati na celokupnost z Avstrijo? Zakaj prinašajo pri takih prilikah gotovi tukajšnji listi cele kolone dolga pretirana poročila o „sijajni slavnosti, kakeršne še ni bilo", dočim isti listi o svečanosti cesarjevi ne pišejo ničesar ? Zakaj se iine Avstrije rabi tako redko, kakor mogoče, zakaj se dosledno molči o vsakem avstrijskem dogodku, dočim se imena italijanske vladarske obitelji italijanskih ministrov, poslancev, drugih imenitnih in neimenituih osob, uko so le italijanske, z vsemi naslovi naštevajo ter obširno priobeujejo govori in dogodki iz Italije v neprestanih dopisih iz Milaua, Rima, Turina, Napolja, Florence? Zakaj se v rečenih listih nahaja vedno le Italija, in zopet le Italija, Avstrija pa nikdar? Zakaj se vedno rabita izraza „Re" in „Regno", kakor da bi za Trst bila samo Italija na svetu?" Tako in jednako s čudovito naivnostjo popra-šuje „Triester Zeitung", ona. -ki bi. vender morala sama najbolj znati, kdo je temu kriv. Kakor ste jih vzgajali, taki so! Potuha, ki ste jim jo dajali, ide v klasje, dobrote, ki ste jim jih z radodarno polno roko sipali, vračajo -e z nehvaležnostjo, z brezozirnostjo in še s čim drugim Uzredili ste si strupenega modrasa v nedrijih svojih! Najžalostneje pri vsej aferi, ki mora žaliti vsako patrijotsko srce. je pač to, da mestnega zbora Tržaškega demonstrativna odsotnost pri svečanosti cesarjeve j vodilnih krogov, ali vsaj krogov, stoječih za „Triesterico" še ni odprla očij, kajti v napomi-naneui članku prepoveduje se neodrešencem z jako sladko besedo, da bodo vsled njihove politike „av-B t r i j 8 k 1 Nemci in avtsrijski Slovani v Trstu dobili več veljave in moči. „Hine illae lacrimae!" Samo v tem grmu tiči zajec! Tržaški Slovan ne sme na površje, potem je vse dobro. Zatorej »Triester Zeitung" mej vrstami neodrešence uči, naj vsaj lojalnost hlinijo, naj bodo Uoemerci, le tako ohranijo si gospodstvo. V interesu Avstrije moramo proti takej morali slovesno protestovati. ki nam je te oblake preganjal, pravo uslugo storil, kajti tihotapci so po tacib krajih veliki sovražniki svetlini nočem in stičejo le rajši po tmini in se drže le senčnatih stez in potov , , . V K. —arski cerkvici bila je ura jednajst. Sladki mir kraljeval je okolu nas in le srpogledi čuk, ta nočni rogovilež, preletaval je v naši bližavi z drevesa na drevo in umes pa oglašal se s svojim mrtvaškim glasom : „jev, jev!" Mi pa smo ležali v naših poBtajah v prosti naravi, ne zmeneč se ni za čuka ni za sladki spanec, ki nas je zvabljal tako močno v svoje zvito naročje. A ni nas prevaral in omoti!! Kako bdeče in Strašeče zdrami nas najedenkrat nek šum v bližnjem grmovji . . . „Pozor!" deje gospoil nadkomisar. „Neka.j se premika tam-lo" in pokaže na desno mojo stran Jaz vzamem svojo nabasano puško in se splazim proti mestu, od koder se je zaslišal šum. Pridem bliže — kaj zapazim, bil je majhen pes, ki se je prej ko ue od kod pritepel, prišel na naš sled in tako tu okrog taval. Spodim ga in se vrnem na Bvoje mesto, kjer sem o tem .strahu" onima dvema Kar naposled „Triester Zeitung" pletenici o „utilitarizmu", ki bode prepodil vse izključno politične težnje, in o morji, ki bode odplavilo vse te kričeče nelojalne prikazni, je pač jako vodena tolažba, dostojna samo politiškim otrokom. Z malo-srečno izbranimi frazami o spravi ji vosti, mejsobnem spoštovanji, ob uljudnosti itd. se ne bode odpravilo zlo, tu treba začeti pri korenini, sicer se bode v osodepolni uri zaman plakalo „Die ich rief die Geistor" itd Trdo priborjena drobtina. (Izvirni dopis s Ptuja. Nekatera štajerska okrajna sodišča branila so se do novejšega časa Graškej gospodi na ljubo, katerej je slovenščina v uradu trn peti, da bi se naznanila zvršilnih prodaj posestev tiskala v slovenskem jeziku v „Grazer Zeitung". Mej temi je bilo tudi okrajno sodišče na Ptuji. Od sodišča samega izdajala so se slovenska naznanila, v uradnem listu objavljale pa so se nemške prestave, akoravno so stranke odločno terjale uvrstitev v slovenskem je ziku v svojih ulogah. To postopauje dalo je povod, da se je hranilno in posojilno društvo na Ptuji pritožilo pri pravosodnem ministerstvu na Dunaj večkrat zaporedoma. Povoda za pritožbo imelo je tem več, ker so bila naznanila Celjskih sodišč, katerim zapoveduje v prvi vrsti g. Heinricber sam, razglašena v slovenščini v uradnem listu. Na pritožbe dolgo ni bilo nobenega odgovora; mislilo se je že, da bode minister Prašak naše pritožbe odložil tako, kakor je to storil Gautsch z onimi glede rabe nemščine po narodnih šolah. Toda iz Gradca dobili smo poročilo, da je minister rešil naše pritožbe ugodno, in to z ukazom od 11. junija 1888, štev. G556. Po glasu tega ukaza ima c. kr. nadsodišče v Gradci podrejena mu sodišča v slovenskih pokrajinah obvestiti, da se imajo slovenska uradna naznanila v „Grazer Zeitung", „ K lafu rte r Zeitung" in „Laibacher Zeitung" tudi v slovenskem jeziku objaviti, da ima veljati kot načelo, da se objave tiskajo v uradnem listu samo v tistem jeziku, v katerem je uloga spisana, oziroma, v katerem se je od sodišča rešila. Ali bode zdaj vender jedenkrat konec brez-pametneinu kljubovanju nekaterih gospodov na- omenil. Pa — čuj ! zdajci zaslišimo zopet šum nižje doli od nas. Kaj je to? Idite pogledat, a previdno!" veli mi nadkomisar. — „Se že bližajo!" čujem gla^, bil je postajni vodja R—ski. — „Pripravljeni bodimo!" veli Se in izgine zopet na svoje mesto Ko sporočim to vest nadkomisnrju in M—skemu postajevodji, razostavimo se urno vsak na primerno mesto ob grmovji, da smo lahko vse pred seboi vi deli, dočim nas ne bi nihče opaziti mogel. Ko upremo svoj pogled proti tisti strani, od koder so imeli priti tihotapci, zapazi nijedenkrat postajni vodja M--ski tam na kacih G00 korakov oddaljeni ste i ie kaj premikati se in zaŠepeče nama bolj moč no, da sva mi dva z nadkomisarjem čuti mogla: „So že tu, tamkaj le se bližajo!" Vse je tiho! Mesec pogleda z vso svojo svetlobo iz-za oblakov. „Sta ferma!" zar uje bo od spodnje straže glas; - pVarda!" oglasi se druga, vsi se jamejo premikati v podobi kroga bližej ostalim stražam. ,1'ok!" — puška poči — prva, druga, tretja I . . sproti slovenščini J Doseglo pa se je tudi to, da za naprej ui potrebno, da stranka prosi za uvrštenje naznanila v slovenskem jeziku, ker so sodišča obvezana, da dajo naznanila tiskati v tistem jeziku, v katerem je spisana oziroma rešena prošnja. So li C kr. okrajna sodišča v okrožji Graškega nadsodišča, katera imajo občevati s Slovenci, že prejela intimiran novi ukaz, to mi ni znano. Politični razgled. \oiraiij4' tležcle. v L j ubij ji q i 21. avgusta. Oba državu« zbora, avstrijski in ogerski, bodeta se takoj, ko se snideta, posvetovala o novem vojaškem zakonu. Ta zakon io ravno tako tudi zakon o visokosti prezenčuega stanja vojske stopila bodeta takoj v veljavo, koja rešita parlamenta, torej poprej, nego preteče desetletje sedaj veljavnega vojaškega zakona. Utihnile so že bile skoro vse vesti o odstopu ■mučnega m i ii i siru. kar objavi „Kbln. Zeit." nek dopis z Dunaja, ki govori o tem. Dopisnik trdi, da bode Gauč svoj lanski dislokacijski ukaz polagoma un«t il, da si utrdi svoj položaj. Slovencem in Cehom bore več dati, nego so kedaj imeli. Gauč je nekaj časa mislil, da bode naslednik Taarleja ter bode sedanjo vlado, ki jo je precej zavozila proti desnici, nadomestil s čisto uradniškim ministerstvom. Grof Taatfe je pa bil umnejši in je Gauču spodmaknil tla po nogami. Daues vsakdo ve, da ta mož ima le nekai vnanje spretnosti, nič pa notranjega jedra. Skušal se bode še nekaj časa obdržati s tem, da se bode kolikor moči udajal večini. Nazadnje ga bode pa Taatte le žrtoval kot grešnega kozla spo razum ljenju mej vlado in parlamentarno desnico ter ga namestil s kakim kolikor moči neznanim uradnikom, za ■ aterega bode treba precej časa, da se bode obrabil. — Mi seveda ne moremo vedeti, v koliko je ta dopis osnovan. Spominjamo se pa, da je vlani „Mlinchner Allg. Ztg.,u ki ima zveze z nekaterimi odločilnimi krogi na Dunaji, najbrž tudi z naučnim ministrom samim, proslavljala Gauča in Bequehema ter poudarjala, da sta ministra, kakeršnih potrebuje Avstrija. Vedela je povedati, kako *ta čislana pri dvoru, ker ju ne vodi ni liberalstvo, ni kouservatizem, ni nemštvo, ui slovaustvo temveč le avstrijski patrijotizem. Podobno je bilo, da je Mona-kovski list tedaj gladil pot Gaučevenm ministerstvu. Scliiniorer bode baje popisal in na svetlo dal, kar bode do/ivel v ječi, potem pa odpot uje v Nemčijo in bode po nemških mestih imel predavanja o avstrijskih razmerah. Njegova zadeva zna še v avstrijskem pa tudi v nemškem parlamentu priti v razgovor. Mož bode, kakor se kaže, Židom belil lase, če tudi so mislili, da so ga že popolnoma uuičili. Viićti&je (Iržnve. Kakor v Bolgariji, ravno tako tudi v Srltiji ni nobena varnosti. Roparji upajo se celo v Beli grad. Po deželi so oropali zadnji čas več svečenikov, samostanov in bogatejših posestnikov. Policija in žandarmerija jih ne moreta ugnati. Prebi valstvo se pa iz strahu ne upa podpirati oblastev v zasledovanji razbojnikov. Roparji so vedno predrzneji v Bolgariji. Poslali so mnogim trgovcem pisma, v katerih zahtevajo, da jim pošljejo večje zneske, če ne, je bodo ubili. Poveljniku Bilakskega polka so pa pisali, da zaman zasleduje roparje po gorah, ker so v Sofiji — Avstrijca, katera so bili ujeli roparji in je iz-pu tili le proti veliki odškoduini, hočeta zahtevati, da jima bolgarska vlada odškodnino povrne. Ne le v političnem temveč tudi v narodnogospodarskem oziru ni nemški cesar ničesar dosegel v Rusiji. Nemci so se nadeiali, da bode Rusija ponižala carino za nemške obrtne izdelke ali pa Tuške, bajonete in sablje zgrabimo tudi mi, stopaje vedno bližje „Pozor možje ! brzo stopite doli !a velitelstraž-nika sredi griča. Vsi hitimo tja doli. Najeclenkrat prisopiha nam nasproti črna moška postava s polno vrečo na plečih . . . „Stoj, ne korak dalje!" zakriči nad tihotapcem nadkiinisar, jaz pa nastavim puško s nasa jenim bajonetom: „Ne gani se!" —Tihotapec ves upehan spusti se na tla in vreča pade mu s pleč, mej tem pa jame stokati .... in ostudno po laški kleti in na svojo desno nogo kazati. — Dobil je mej be gom krogljo v nogo. „Yi oBtanite tu pri njem in stražite ga"! veli mi nadkomisar, - „inidva ideva k onim stražam." Odideta. Neseni še dobro ogledal si svojega v varstvo mi izročeutga črnega tihotapskega čuka s plenom, že se mi veli: „Peljite doli, a previdno! Jaz pograbim tihotapca z vrečo in hajd na nakazano mesto. Ura v K—araki cerkvici bila je polu jedno čez polunoč . . . Izza oblakov prikaže se luna . . . iu čuk jel se je zopet oglašati nad nami sklenila z Nemčijo celo trgovsko pogodbo. Vse to so pa bile prazne nade. Rusija hoče se še nadalje držati svoje dosedanje gospodarske politike. Nazadnje se je dobil celo nemški list , ki trdi, da Italija popolnem pravilno ne postopa v zadevi zastrau Masave. „Frankfurter Zeitung" omenja, da oficijozni »Journal de St. Petersbourg" protestuje proti trditvi, da je Rusija se postavila na italijansko stališče v omenjeni zadevi. Ta trditev širila se je oficijozno iz Rima, kar pač dokazuje, da Italija ni kakor pravilno ne dela v tej zadevi. Rusija, Turčija in Grška so vedno še na strani Francoske. Da ima Francija formalno pravico na svoji strani, se ne da tajiti. Na Masavi bo je vila egiptska zastava in imela je egiptsko garnizijo Egipet je pa še dandanes vazalna država Turčije, katerej plačuje danj. Recimo, da kapitulacije izgube svoj zmisel, če si kako mo-hainedovBko ozemlje prilasti kristijanska vlast, a zato ju vender treba, da se vlasti poprej sporazume. O Masavi se pa to ni zgodilo. Će Nemčija in A\-striia podpirata Italijo, storita to le iz političnih uzrokov, ker nečeta zaveznika pustiti na cedilu in prav dati Franciji. To je umljivo, a neumljivo je, Če se hoče postopanje Italije ogruiti nekako s plaščem pravice. Najmenj je pa umljivo, če državniki druge in tretje vrste z nepremišljenimi govori razpor neto. Tako je storil italijanski naučni minister, ki je v Turinu prav po nepotrebnem proslavljal Crispija in trdil, da se bode mir ohranil tudi v korist onih, ki ga tako ne žele\ nego Italija. Ta stavek se je izčrtal iz oficijoznih poročil, a izrekel ga je minister in s tem pokazal, kako čudno skrbi Italija za mir. Dopisi. I« Krope 19. avgusta. [Izv. dop.] Do sedaj so se Vam izključno le samo žalostne novico dopisovale, a jaz Vam hočem z malimi potezami narisati dan veselja, kateri je marsikoga do solz ^anil Kakor po vseh občinah, se je tudi pri nas prazno-valo štirideseto leto vladanja presvetlega cesarja; toda ta Blavnost je bila združena z blagoslovljenjem nove, krasne šolske zastave, katero je daroval blag rodo- in detoljub. Bog mu to dobroto stotrno poplati! V soboto dne 18. t. m. so že na vse zgodaj vihrale zustave po vseh hišah, in ob 8. uri je služil čast. gospod župnik sv. mašo, katere se je udeležil ves občinski odbor in šolska mladež. Po maši se je blagoslovila zastava, katerei je bila kumica častita mati županja. Po dokončanih obredih so se napotili otroci in občinski odbor v jako okusno okrašeno šolsko sobo. Mogočni strel je odmeval iz „Jame" ter so razlegal po doiini. V šolo prišedši nagovori mladež gospod nadučitelj Kovšca ter razloži pomen sla vnesti. Trikratni „ živijo" zaključi njegov ganljivi govor in otroci zapojo cesarsko himno. Gosp. okrajni šolski predsednik pove pomen zastave in jo imenuje „šolsko mati". Gosp. katehet Rihar pojasnuje otro kom podobe na zastavi in jim polaga lepe nauke na srce. Sedaj se pričao deklamacije in petje in tu se je bilo prepričati o uspehu gospoda nadučitelja in gospodičine učiteljice Leop. Rozman. Tu je kar oči-viden napredek in marsikdo bi se temu čudil, ker po navadi otroci na deželi neso najbolje vežbani. Konečno se zahvaljuje gosp. župan Klinar gg. katehetu, nadučitelju in gospodičini učiteljici za njihov veliki trud in opominja mladež k zvestobi do cesarja. Ob 12. uri je bil obed v restavraciji gospoda žu pana in udeležili so se ga vse zgoraj imenovane osobe. Gosp. župan napije cesarju, gromoviti živio-klici zaključijo njega napitnico in na „Jami" so dobro pritrjevali s topiči. Gosp. Pibrovec napije .... Ko dospem s plenom na mesto, kjer je bilo že vse „skupaj zbrano", — kakšen prizor prijatelj ! — Tam na tleh ležalo je šest črnih, razdrapauih moških postav z uklenjenimi rokami, poleg njih pa je počivalo in;odrešenja čakalo 8 velicih vreč z raznim carini podvrženim blagom. In zdaj še le-ta, ki sem ga jaz na mesto pritiral, — bil je sedmi tihotapec, vsi pa —• zanemarjeni čiški obrazi! ... Šestero so jih straže srečno po kratkem boji ugrabile, sedmi, ki je nam trem nasproti prisopihal, mislil jo je odkuriti, a jeden stražnik poslal je za njim puškino kroglo, katera je prav dobro zadela... . Ko smo si nekoliko oddahnili, pregledali in v varstvo deli veB plen tega lova, vršila se je še kratka konferenca .... Za tem pa ukaže nadkomisar nam stražnikom tihotapce z vrečami po dva in dva zvezati ter gnati dalje na cesto in od ted proti M—skemu mestu, ltaujenec šel je zadnji, a vrečo je moral nositi jeden njegovih sodrugov . . . Po kratkem slovesu odšel je postajevodja R—anski na svoj dom, mi drugi s tihotapci počasi proti M—ljam. V poslopji eolnega urada spravili smo svoj gospodu daritelju zastave in materi kumici, gespod nadučitelj občinskemu ter šo!skemu predsedništvu, gospod Schuller nazdravi vsem drugim šolskim prijateljem v prvi vrsti g. ces. svetniku M urniku. Po obedu ob 4. uri popoludue se odloči prostor za Franc Jožefovo lipo", šolarji zapojo cesarsko himno in potem odrinejo vsi k „Jarmu". Tu prišedši se zastava najprvo odda dvema šolarjema, dečki začno telovaditi, deklice pa igrati. Najboljša zabava se prične pri zbijauji lonca in skakanji v vrečah. Potem so bili otroci dobro pogoščeni z vinom, štruklji in finimi „mešanimi faneovti". Ob 8 uri odrinejo vsi domov z veselim petjem in živio-klici. Po Marijneni zvonenji se prične razvetljava in moram reči, da je bilo prav krasno. Jako lepi transparenti pri gospodu županu in gosp. Šolarji so naredili na vsacega lep utis; tudi je bilo zelo veliko število „balončkov". A najlepše še le pride. Klici prijetnega iznenađenja se začujejo mej ljudstvom, ko se prikaže naše si. pevsko društvo „0d-mev" pod vodstvom gospoda nadučitelja, ki je tudi tu svoj neumoren trud pokazal. Vsak od gg. pevcev je imel svoj lampijon in jako lepo je bilo videti, ko se ustavijo pred županovo hišo; vse ljudstvo se odkrije in posluša krasno peto himno. Ko odpojo, jih nagovori gospo i župan, se zahvaljuje za njih udanost do presvetlega cesarja. Krasno petje se je slišalo še potem pred c. kr. pošto in c. kr žandarmerijo. Pozno v noči so potihnili topiči in klici veselja. To je bil za nas dan veselja, kateri je marsikoga do solz ganil in katerega se bode marsikdo rad z največjo hvaležnostjo spominjal. Veliko starih ljudij mi je reklo: „Kaj tacega pa še ne pomnim in gotovo tudi več ne bom učakal!" Z Orma poleg Novega mesta 19. avgusta. [Izv. dop.] Rojstveni dan presvetlega cesarja praznovalo je učiteljstvo, ki sedaj v kmetijskem kurzu tukaj biva, prav slovesno. Na povabilo vladnega svetnika so se učitelji tega kurza s svojim vodjo g. R. Dolencem in pristavom g. Rohr-manom skupno udeležili slavnostne sv. maše ob 10. uri. Po maši so se v kočijah peljali h gospodu Zorku pri Beli cerkvi na obed in veselico. Gotovo bi si gospod vodja ne bil mogel prijaznejšega kraja in boljše gostilne izbrati, kakor je ta kraj, kjer smo videli vinograde, lepo polje, slikovite kraje ter graščini Otok in Strugo. Ko smo došli k Zorku, jelo je deževati. Dež nam je dobro db&el, ker je ohladil poprej prevroči zrak. Obed pri Zorku bil je prav lep. Ko gospod vodja govori prelepi govor in napitnico na presvetlega cesarja, zagrome topiči, vsi navzočni pa stoje zapojo cesarsko pesen. — Nadučitelj g Anton Požar iz Rateč in starosta mej navzočnimi napije potem g. vodji in pristavu ter se v imenu učiteljstva tega kurza obema zahvali za prelepe nauke in za povabilo k Zorku. Dalje je deželnemu odboru napil učitelj g. Leveč; učitelj g. Vinko Kmet kmetijski šoli na Grmu, njenemu vodji in pa pristavu. Poleg drugih napitnic napivalo se je tudi nekaterim župnikom, kateri so uneti za sadjarstvo, kakor g. Mesar v Bohinji in g. VI-dergar, kakor tudi neprisotnim gospodom učiteljem, kateri v prospeh kmetijstva in sadjarstva delujejo, tako g. J. Žirovnik in g. Rib ni k ar. Naj mi bode dovoljeno, da pristavim sledeče: Letos je 14 učiteljev slušateljev na kmetijskem kurzu. Ta kurz je jako potreben za slehernega, lovski plen varno pod ključ, stražnike R - postaje odpustili na svoj dom, dočim smo mi trije podali se k počitku, da se pripravimo za važni posel druzega dne. — * * Drugi dan — bil je praznik sv. Jožefa, — stehtali smo najprvo zaplenjeno blago, mej katerim je bilo nad sto kilo kave in ravno toliko sladkorja, zatem pa nekaj nad 80 kilo blaga ra zne kakovosti namenjenega večidel za kacega trgovca i. dr. Da se ni posrečil ta „lov", zadela bi bila erar precejšnja škoda! — — Še isto dopoludne odvedli so se tihotapci z blagom vred v K., kjer se jim je po skleneni obravnavi in obsodbi blago odvzelo in po javni dražbi prodalo, dočim so tihotapci bili obsojeni v primeren zapor, ker neso imeli naložene globe s čim plačati, kajti blago plačali so v Trstu s trgovčevim denarjem. — A tudi mi drugi prejeli smo svoje plačilo, dasi ne sicer v znesku, katerega je še ono noč vsak zase v „proračun" del, ipak v tolikem, da smo „pobotnice" radi podpisali. — J*.— torej naj bi se ga v prihodnje več učiteljev udeleževalo. Ko nas je obiskal c. kr. svetnik in namestnik deželnega glavarja g. J. Murnik, rekel je, da vlada želi, da bi se več učiteljev za ta prepotrebni pouk oglašalo, ker le po tem potu je mogoče, da se bo mladina v Šoli poučevala v kmetijskih strokah in se tako kmetijski stan prej povzdignil. Z Bleda 20. avgusta. [Izv. dop ] Kakor že dolgo vrsto let, tako se je tudi letos pri nas cesarjev rojstveni dan slovesno praznoval. Posebno pa je privabila razsvetljava jezera mnogo tujcev in Ljubljanskih gostov. Komaj ulegel se je večerni mrak na rajsko okolico, že se je zasvetil Grad na strmej pečini v tisočerih lučieah, na to zablestela so letovišča ob jezeru v krasnej razsvetljavi, posebno odlikovale so se toplice „Luisenbad", Mall-nerjev hotel, Skaletova in Souvanova vila. Točno ob 8. uri zagrome možnarji na bližnjem hribčku, godba zadoni in krasno nakičeni čolni, z vsakovrstnimi in mnogobarvenimi lampijoni razsvetljeni, ja-mejo se pomikati proti otoku. Z godbo (ki je igrala žalibog le nemške, akoravno patrijotične komade) vrstili so se pevci, iz čvrstih grl odmevale so daleč po jezeru same slovenske pesni; posebno je g. Ra-zingerjev tenor očaroval in vzbujal mnogo „živio" in „na zdar" klicev. Vmes spuščale so se krasne rakete in zažigali raznobarveni bengalični ognji. — Mej čolni opazili 8mo sicer priprosto a ukusno ribiško opravljeni, z zelenjem, mrežami in ribiškim orodjem okrašeni čolnič, v katerem je sedel brhki Gorenjee v irhastih hlačah in lepem „pruštofu" — njemu na strani pa v krasni narodni noši ljubki Slovenki (hčeri znanih narodnih obitelij Ljubljanskih), katerima se je lepa noša in peča krasno podala in ki sta vzbujali občo pozornost. RHzen tega zapazili smo čolnič, v katerem so bile mnoge krasne dame in gospodje v orijentalskej noši. Pred Petranom zapeli so pevci cesarsko pesen, isto ponovila je godba in mnogi „živio" razlegali so se po širnej jezerskej planoti. Po razsvetljavi bil je ples v Mallnerjevera hotelu. Domače stvari. —'(Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Št. Ilji pri Slovenjem Gradci za zgradbo šole 250 gld. — (Osobne vesti.) Oton Filafero, sod-nijski pristav v Brežicah, imenovali je okrajnim zdravnikom v Borovljah. — Okrajni sodnik Aleksander S c h i 11 i ti g premeščen je iz Borovelj v Št. Pavi. — (Umrl) je včeraj zjutraj v Ljubljani g. Anton Scbmalz, umirovljeni nadsodiški svetnik, v 94. letu dobe svoje. Rodom Ljubljančan služboval je 42 let pri tukajšnjem deželnem sodišči, ob 1865. letu pa užival mirovnino. Bil je obče spoštovan in priljubljen gospod. Naj v miru počiva! — (Deželni predsednik baron W i n-kler) odpeljal se je v Radovljico. — (Pomi loščenj e.) Cesar odpustil je 92 kaznjencem ostalo kazen. Tega pomiloščenja je deležnih: V kaznilnici Ljubljanski 4, v Kopru 3, v Gradiški 5, v Begunjah 5 kaznjencev. — (Trgovinska in obrtna zbornica) ima danes ob polu sedmih zvečer sejo, na katere dnevnem redu so:" 1. Zapisnik zadnje seje. 2 Poročilo o napravi telegrafske postaje v Sodražici. 3. Dopis zbornice v Linci zaradi obdačenja podružnic. 4. Tarifa za javno tehtnico v Grosupljem. 5. Prošnja za semnje v Medvodah. 6. Poročilo o protokolovanji firme jednega trgovca z lesom. 7. Dopis zbornice v Olomuci zaradi poštnine za zbornične liste. 8. Tarifa za semnje v Šent Vidu pri Zatičini. 9. Maksimalna tarifa za meso v občini Kamnik. 10 Poročilo o vprašanjih : a) Ali sme trgovec s špecerijskim blagom tudi vrvarsko in ščetarsko blago itd prodajati? b) Ali sme hranjevec tudi slador, kavo, riž itd. prodajati? c) Ali sme kramar sukno vseh vrst, narejeno obleko, slador, kavo, riž prodajati? d) Ali sme trgovec z živežem tudi slador, nurogate, kavo prodajati? e) Ali sme Čevljar in trgovec z usnjem tudi špeh prodajati? 11. Volitev jednega člana v trgovinski posvetovalni odbor kuratorija za avstrijski trgovinski muzej. 12. Poročilo o okoliši zadrug v političnem okraji Kočevskem. 13. Tarifa za klavnico v Metliki. 14. Poročilo o pravilih za G zadrug. — (V semenišče Ljubljansko) bili so na novo vsprejeti: Aleksander Ušeničuik iz Poljan nad Luko, Alfonz Le viču i k iz Planine, Anton Cestnik iz Čemšenika, Alojzij Šareč iz Preserja pri Kamniku, Štefan Rihar iz Polhovega gradca, Josip Benkovič iz Kamnika, Knšpar Po renta iz Virmaš pri Loki, Anton Poljak iz Ljubljane, Leopold Rak tel j iz Ribnice, Martin Kerin od sv. Križa pri Mokronogu, Makso Šešark iz Trebnja, Josip Gruden iz Ljubljane, Janez Abram iz Idrije, Janez Debelak iz Tržiča, Jakob Mihelič iz Krope, Alojzij in Fran ČeŠarek iz Ribnice; v bogoslovje kot eksternisti so vsprejeti: Karol Do r ni k iz Tržiča, Janez Cukale z Vrhnike, Viktor Za-bukovšek iz Mokronoga, Fran Pavlin iz Vipave, Anton Medved iz Kamnika, Srečko Šare iz Ljubljane, Josip Cegnar iz Starega loga, Karol Čik iz Ljubljane in Gustav Koller iz Ljubljane. — (Bolnica na Poljanah v Ljubljani,) ustanovljena I. 1876 začasno, dokler se ne zida bolnica za nalezljive bolezni na primernejšem me-tu, morala bi se že zdavnej odpraviti iz mesta, zlasti zdaj, ko sta v bližini obe sirotišnici in je ravno ob tej ceBti velik promet ob tržnih dnevih. Mestni magistrat je torej obrnil se do deželnega odbora s prošnjo, da naj opusti to bolnico, katera je ob vsaki epidemiji bila središče, odkoder se je raztrosila bolezen. Ker je tudi vlada že večkrat odločno zahtevala, da s.' bolnica za kužne bolezni odpravi iz tega kraja, pričakujemo, da bode deželni zbor vender jedenkrat povoljno rešil to za Ljubljano pereče vprašanje. — (Pri Logatci,) kamor je včeraj odšlo vojaštvo Ljubljansko, bile so danes strelne vaje. Streljalo se je na sovražnika, označenega z raznimi tarčami, s puškami in kanoni, kakor v pravi bitki. Strel kanonov čul se je prav razločno v Ljubljano. — (Na Dunaj i) bila je včeraj zopet velika halabuka zaradi Schonererja, ki se dopoludne odpeljal v zapor, ves ostrižen in gladko obrit Policija zastavila je v veliki množini vse ulice, da bi preprečila vse demonstracije in nepovoljne klice „Hoch Schbnerer". V nedeljo zaprli so zaradi tacih klicev 20 osob, včeraj pa morda tudi toliko. Nam se močno dozdeva, da bi vsega tega ne bilo treba, ker se s tacimi koraki kolikor toliko le poveličuje Schouerer. — (V Račenski dolini) je predor v veliko, lani odkrito jamo že dodelan. Voda se bode torej lehko odtakala, ne da bi preplavljala vso dolino, kar se je dozdaj pripetilo malone vsako leto po jedenkrat ali še večkrat. Gosp deželni inžener Hraskv, ki vodi tamošnja dela, našel je zopet drugo jamo blizu prve, kamor se bode tudi prusekal predor. — (Vabilo) k velikemu zboru in k svečanosti v proslavo 401etnega vladanja Njega velečastva presvetlega cesarja Frana Josipa L, katero priredi „Slov. pevsko društvo" z rodoljubi Krškega okraja v nedeljo dne 2. septembra t. 1. na Krškem. Glavne točke vsporeda so: l. Sprejem gostov od raznih stranij. 2. Ob 9. uri slavnostna sv. maša s petjem. 3. Ob 10. uri otvorjenje stalne učiteljske razstave 4. Ob 11. uri skupna pevska vaja. 5. Ob 12 uri občni zbor „Slov. pevskega društva". 6. Ob 1. uri banket pri g. Gregoriči za osobo 1 gld. Udeleži-telji tega se naj pri slavnostnem odboru v Krškem do 31. avgusta gotovo oglasijo. 7. Ob 4. uri popoldan slavnostni govor, „Veliki koncert" pevskega društva in polnoštevilne godbe c. kr. 17. pešpolka fcm. baron pl. Kubn — katerega vspored še sledi. 8. Po koncertu prosta zabava na vrtu g. Gregoriča s petjem, godbo, plesom m umetalnim ognjem. 9. Ob 8. uri zvečer velika baklada pred c. kr. okrajno glavarstvo. Slavnostna odbora. — (Slovensko pevsko diuštvo) naznanja, da je generalno vodstvo južne Železnice po vseh njenih progah, razen Murzzuschlag - Neuberg in Spodnji Dravberg — VVolfsberg udeležiteljem slav-nosti dne 2. sept. t. 1. v Krškem voznino za II. in III. razred poštnih in osobnih vlakov znižalo za tretjino navadne cene pri poštnih vlakih. Legitimacije se dobe v Ptuji pri odboru. Za pošiljatev 86 naj priloži jedna znamka. Listki bodo imeli veljavo tri dni. — (Vabilo) k slavnosti, katero priredi Vrhniška občina v proslavljenje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne 26. avgusta 1888 na Vrhniki. Vspored. Na predvečer dne 25. avgusta mirozov in streljanje. Dne 26. avgusta. Zjutraj budnica in streljanje. Dopoludne ob 10. uri slovesna sv. maša v cerkvi sv. Pavla. Točno ob 1. uri banket v g. Drabeka gostilni „pri črnem orlu." Mej 3. in 4. uro vsprejem gostov, po- tem pozdrav predsednika, slavnostni govor gospoda državnega poslanca dr. Poklukar-ja, objava ustanove društva gospej Vrhniških in kostituiranja društva za olepšavanja trga in okolice in zasaditev začetnih dreves k drevoredu. Pogos'enje in obdarovanje šolske mladine, blagoslovljenje železnega mosta čez Ljubljanico, ljudska veselica z godbo in petjem. Zvečer občna razsvetljava in odhod po trgu in Hribu z lampijoni in godbo, kresovi, bengalična razsvetljava Ljubljanice nad mostom, petje in godba na Čolnih. Konečno prosta zabava. Posamičnih povabil slavnostni odbor ne bode razpošiljal. — (Pri veliki svečanosti v Središči) dne 26. t. m. bodo sodelujoča pevska društva pela naslednji pesni: 1. „Potočnica", zbor od Gjure Eisen-hutha, poje Varaždinska „Vila" s spremi jevanjem godbe. 2. „Davorija", zbor od Vallingerja, poje rad. pevsko drušvo iz Varaždina. 3. „Ustaj rode", od« Gjure Ei8enhutha, zbor, poje „Vila". 4. „Veselo", zbor od F. Trišlerja, poje rad. pevsko društvo. 5. „Pozdrav", mešani zbor od dr. G. Ipavca, poje pevsko društvo Ormožkega okraja. G. „Popotnica Lire", zbor od pl. Zajca, poje „Vila". 7. „Biate mili", zbor od J. Puehivja, poje rad. pevsko društvo. 8. „Nazaj v planinski raj", mešuni zbor od A. Ned-veda, poje pevsko društvo Ormožkega okraja, 9. „Hrvaticam", zbor z bariton-solo od I. pl. Zajca, poje „Vila". 10. „Zriujska Frnnkopanka", zbor od I. pl. Zajca, poje „Vila" in rad. pevsko društvo s spremljevanjeui godbe. Pozdrav ima gospod župan Kočevar, slavnostni govor tržan g. Kolarič, govor o Središči in njegovi zgodovini povodom 4001etnega potrjenja njegovih pravic pa č. gosp. župnik Sle-kovecodsv. Marka. Svečano sv. mašo služi rojen Središčan, prečast. gospod kanonik Ilerg iz Maribora. Ob 12. uri opoludne pa bo Središki požarni bram-bovec Fran Lah po zastopniku okrajnemu glavarstvu Ptujskega gosp. Supanfciči dekoriran s sreber-ni m zaslužnim križcem. — Ker se je Središče svojih trških pravic sploh v prid našega nnroda posluže vulo, želimo iz srca, da 8e te lepe svečanosti prav mnogo občinstva ne samo iz bližujih občin, ampak tudi iz sosednih mest in trgov udeleži. — (Šaleška čitalnica) praznuje v nedeljo dne 26 avgusti t. 1. spomin 40letuega vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. Predpoludne ob Vali uri slovesna sv. maša pri farni cerkvi Šo-štanjski, pri katerej poje Čitalnični pevski zbor, po-poludne ob 3. uri ljudska veselica na vrtu g. M. Tajnika v Drugmirji z govori, petjem, godbo, stre Ijanjem itd.; zvečer umetaleu ogenj in zažiganje kresov. — (Razpis državne štipendije za obiskovanje c. kr. živinozdravniškega zavoda na Dunaj i.) Vsled odloka vis. c. kr. kmetijskega ministerstva z dne 20. maja 1886 št. 6742/85G pooblaščen je odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske razpisati državno štipendijo v znesku 300 gld. za Kranjca, ki se namerava učiti ži-vinozdravništva na c. kr. živinozdravuiškem zavodu na Dunaji. Prosilci za to državno štipendijo, ki so rojeni Kranjci, naj dokažejo, da so dovršili z dobrim uspehom vsaj šesti gimnazijski ali realčni razred ter da so zmožni slovenskega in nemškega jezika. V živinozdravniški tečaj, kateri traja tri leta, ustopiti je 1. oktobra t. 1. Nemški pisani; prošnje na vis. c. kr. kmetijsko ministarstvo, katerim je priložen rojstni list in šolsko spričalo, je oddati najpozneje do 15. septembra t. 1. odboru c. kr. kmet. družbe kranjske. — (V i n o - s a d j e r e j s k o društvo z a 11 r d a) priredi v nedeljo 26 t. ni. vinarsko in sadjarsko razstavo, katera se odpre ob 9. uri zjutraj, in bode odprta do noči istega dne. Razstava bode v Stever janu v prostorih g. Formentina. Gospodje posestniki in trgovci vin in sadja, kakor tudi drugo slovensko občinstvo se uljudno vabijo, da počaste našo prvo razstavo v Brdih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Korneuburg1 20. avgusta. V okolici bile so zadnje dni grozne nevihte. Oblak seje utrgal in valovi drli so po vaseh in odnašali so poslopja in ljudi. V Niederleisu podrlo se je 25 hiš, 10 kednjev z žitom odnesla je voda. Troje ljudi je utonilo. Ljudje iskali so zavetja na drevji in na strehah, katere so se pod njimi zrušile. Mnogo teško poškodovanih. Ves kraj z blatom pokrit, opustošen, škoda ogromna. V Aspernu utonilo 8, v Pursten- dorfii 4 osobe, v Ladenđorfu srušilo se je 20 hiš. Veliko živine je poginilo. Berolin 20. avgusta. Nemški, v Turčiji bivajoči častniki in uradniki bodo baje vsi ostavili turško službo. Razne vesti. * (Zavodi za slepe na Ruskem.) V poslednjih treh letih je bilo ustanovljenih na Ruskem 10 novih zavodov za slepe. Za vsem je zdaj 28 takih zavodov, ki so vsi dobro preskrbljeni, jedno pribežaliSCe (asil) celo s 350.OO0 rublji. Daril in volil prihaja na leto do 100.000 rublj. V takozva nem slepem tednu se nabira do 80 00O rublj. Oskrbovanje slepih je na Ruskem strogo organizovano. Na čelu je Marijina družba pod pokroviteljstvom cari&inim. Car je odložil volilo svojega očeta za dobrodelne namene v znesku jednega milijona rublj. tej družbi za vzgojo slepih in podaril graščino v vrednosti 300.000 rublj., da se napravi zavod za slepe. V Peterbnrgu, Moskvi, Kijevu zidajo nova poslopja. Povsod pa skrbe za prodajo izdelkov, katere izdelujejo slepi. V Peterim mu se predavajo v trinajstih zalogah. Tiska se pa čedalje več knjig za ruske slepe. — Tako je poročal vodja Peterbor-škega zavoda Nedler dne 12. avgusta t 1. na kon gresn učiteljev za slepe, ki je zboroval v Koloniji. Kongres pa je vsled tega poročila sklenil po predlogu nemškega dvornega svetnika Bltchnerja, da se je izrekla ruskemu earju telegrnfičniin potom iskrena zahvala in najglobokejše spoštovanje kongresa. * (Češ k koncert v Parizu). Iz Pragi.' se javlja, da mislijo češki umetniški krogi na Pariški razstavi prihodnje leto prirediti velik češki koncert, pri katerem bi pronašali izključno skladbe čeških skladateljev češki in francoski umetniki. Svoje sodelovanje pri tem koncertu so že obljubili: Fr. Ondf i če k, C. Saint- Saens, Praški moški pevski zbor „Illahol". Dalje se misli, da bode pri koncertu sodeloval ti A. D v o? a k in tenor francoske velike opere Lasalle Ta koncert bode velike važnosti za vse Slovane, ki bodo pokazali pri tel priliki umetnosl svojo mejuarodnemu občinstvu. * (K a k o p 1 a čuj ej o „T i me s- dopisnike svoje.) Največji list angleški „Times" daje svojim sotrudnikom iz raznih krajev sveta jako visoke nagrade. Znani Pdovvitz, dopisnik iz Pariza, dobiva 3.200 funtov šterlingov na leto. Love v lierolinu in dopisnik z Dunaja imata po 2O0O funtov na leto. Dopisnik iz Rima ima 1O01) funtov na leto in prosto stanovanje. Ravno toliko dobiva dopisnik iz Peter-burga. Dopisniki iz manjših mest, ki na leto pošljejo le nekoliko brzojavnih vrst, vlečejo po 500 do 1000 funtov na leto. Najmanjša letna nagrada je 250 funtov. „Times" izdajo za svoje dopisnike v inozemstvu vsega vkupe do 80.000 funtov šterlingov. * (Italija) imela je po najnovejših poizvedbah koncem preteklega leta 80,260.065 prebivalcev. Od poslednjega občnega številjenja dne 31. decembra 1871 torej v IG letih pomnožilo se je prebivalstvo za več kakor 3V2 milijona. * (Velik požar) razsaja že 12 dni j na Tri dentinskeni ob italijanski meji, ker gore gosti gozdi na hribovji Castellberto, D088O in Ronchi. Požar se vedno bolj širi. Cele vasi in posamična posestva so že pogorela. Požar f>ega že 200 kilometrov (menda le 20 Uredn.) daleč. Zažgali so nekda tihotapci iz maščevanja. * (Starost — slabost.) V Wloclaweku obesil se je pred nekoliko dnevi 88 let star mož Povod samomoru bil je ta, da je bil ljubosumen na svojo za 35 let mlajšo soprogo. sigurni ;»\ i!i u u«i|»<>h. Vsem, kateri truć vsled ziiprotjsi ali slabega prebav^enja, napenjanja, tilčanja v prsih, glavobola, pomanjkanja sinatij do ledij in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni »Moll-ov Seidl it/.-prašek" Škatljica l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tnohlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se zreeno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (18 11) Mtojl (881—191) f t z# vse !eto gld. 4.60; za pol leta ;j (, gld. 2.30; za četrt leta gid 1.15. | {\ T* i a J < 3 i : SO. avgUBta. Pri Momi : Bolhe i/. (Jradea. — Knopfler i/. (Inidca. — Bungg i/. Beljaka. — Bmeling it Gradca. — Storch t Dnoaje. Pri ^iniiči: Luschln i Dunaja. — Si liner i/ Rlari« bora. — Touunc iz Trata, — Kelbl iz Kočevja, — Raohne iz Brda. Pri uvulri JHltein «*«>NHrji : Kčnig iz Iiusela. — Vtiču r iz Prevoja. Pri Juineni kolol'/orn i Pavesofa iz ?. — Gotsoli |l Kostanjevice. J mrli so v IJ ultlj a ni: 18. avgusta: Franc Gar^as, kajžarjeva hči, 14 dni, Ilovica št. 34, za božjastjo. — Angela Odrine, paznikova hči, 1 leto, Poljanska cesta It 6*>, /a davico. — Ana Ki-sovie, /asebnica, H8 let, Študentovsk • ulice ftt. 3, za Brig-thovo bole/mJM. 10. avgusta : Anton SluiIc. umirovi jeni sodnijski viJji svetnik, U31/, let, Florijanske ulice št. 1, z:i oslab ljenjem. v d e ž e I n e j b o I n i c i: 18. avgusta : Matevž Mani, gostač, 53 let, za je; i ko. — Gregor Martncič, gostač, 87 let, z kapom. avgusta i Marjana Gantar, gostija, 67 let, za brani "rico. Meteorologično poročilo. a Čas opa-j Q 1 zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. £f 7. zjutraj j * 2. popol. -' zvečer 71 739-1 „im. 737-1 mm. 737 2 m.n. | 10*1*0 22-4" C I-)-4nC brozv. z. jz. brezv. megla d. jas. jas. OOCmm. dežja. Srednja temperatura 1G'0", za 3*4° pod normalom. XD-a_nsLjsIk:a. borza dne 21. avgusta t. 1. (Izvirno telejirafično poročilo.) včeraj 89*85 82 85 111 55 9805 870-— Slti-70 12350 Papirna renta..... Srebrna renta .... /Clata renta...... b marena renta .... Vkcije narodne banke. K reditne akcije..... . .oiidon........ Srebro ........ Napol......... C kr. cekini .... Nemške marke..... I / državne srečke iz 1. 1954 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerflka zlata renta 4°/0 . . . Ogeraka papirna renta o'/« • '•/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dtraava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obe. avstr. 4*/.°/0 zlati zast. listi Prior, oblig. Fdizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 A.kcije anglo-avstr, banke 120 Tiammway-društ. velj. 1T•-1 nld. a v. danes gld. 8-J — , 82-75 , 111-40 „ 97 65 n 870--n 816— . 123-55 9-77 5-87 60 25 250 gld. 101) . 133 168 101 91 105 120 124 100 185 21 110 227 gld. 9-78 5-87 60-30 50 kr. 75 „ 25 „ 35 „ 50 „ 50 „ M 80 .. 75 75 M i'o posestvo (m) v pokrujinuli NloveiiNkili želi kupiti nckilo. — Ponudbe, v katerih se mora povedati, kako je to posestvo, koliko se ud njega plačuje davka in cena, vsprejema gosp. J. Mužflt v 1'raie, Hoplenstokova ulice 1489. CiL^1 .ledini slovenski ilustrovani šaljivi list. (j O« AC izhaja po dvakrat na mesec ter stoji (478—12) ki*. «cio leto, 1 •>!«!. OO kr. pol letu. if.J.UIJUllL.),"Uaf,di^llf^!LJlf ^Uredništvo in upruvništvo v Naredni Tiskarni. 5; Za malo trgovino išče se ter takoj vgprejme neoženjen (556—8) knjigovodja, ki govori slovenski in nemški. — Treba je tudi primerno kavcijo uložili. — Doslužen računski vodja vojaški ali štabni podčastnik ima prednost. — Dotične ponudbe pod „M. IOOO" naj se pošiljajo upravtiištvu „S|ov. Naroda". Vso opravo za špecerijsko in kramarsko blago prodam po nizki ceni. (549—8) Valentin Žontar _ na Tržaški cesti št 19 v Ljubljani. Y „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo ae ivi ikml mm I»o znižani eeni. 1. zvezek: 2. zvezek Deseti brat. Roman. I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji, (,'rtiee iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. PoveBt. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Smukova ženitev. Humoristična povest iz nerodnega življenja. — V. (Jolida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozhivska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. I. Tihotapec Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Orad Uojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/. 15, stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz Iti stoletja. — IV. Line. Povest. '— V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. - II Moč in praviva. — III. Telečja pečenka. Obraz Iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. - VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. - VII ('rta iz življenja rolitičnega agitatorja. I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-teuhah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. 4. zvezek 5. zvezek 7. zvezek Zvezek po 60 kr eleg. vezan po I gld, Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prudajajo se v (37—20) „NARODNI TISKARNI" v I_ij-u.Toljagi, Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12. 0 Ne zameiiits z Itćidg'oiisito. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slove.istih goric. l/rif j rl t« o i/i In j| Udri Si Radenska kisla vodi ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrotta l\Ul talil oLVIllld VUUd. in litija. Posebna njena lastnostjo, da pomaga pri vseh boleznin, koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vndi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodci!, mehurji in ledic.ih, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. \(r\f n fl' 11 i 7II3 x/nHo Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona. prijetnega okusa in l\Ul lldiilllZIicl VUUd« močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem Je močno sameča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Ohlflrnt/flllin 7HrS)l#iln ^n^° razširJena Je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo UUVClI UValllU fcUl dVHU. j,, zdravilo zoper davico, fikrlatico. mrzlico in kolero. tfnnpli Iti Qt?l tini/a ti £l Kopeli se prirejnjejo W. železnate in kisle vocle z raznovrstno gor- l\U|JCII III O LdllU Vdlljd. kot». Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: budicj, trganje po udih. ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cona kopeli :if» kr , cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (880—19) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. ^l^X^,:jt,^V^^^ težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan tožnik kot. zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija Prvi dve niste sko aj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage, To ga jo napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlako so postajale vodno manjšo ter konečno popolnoma prenehale. Vspohi, kojn so dosegli pri enacih ra'.morah tudi dragi zdravniki. Cenike ra&pošil}*t zastonj in /'ranico kopališhe radenske slatine na Štajerskem* v zalogi imata kislo vođo Ferdinand Plautz m Mihael Kastner v Ljubljani, Izdajatelj in odgovora! urednik : D r agoti n Hribar La-inina in tisk „Niirodi;f Tiskarne*.