16. II. 19^
F: „,kj v rjntmM E*®*
zaruCMuih j?yd $£>
Spedizione m aatbfoonamento oostale 2" fruppo
recio
Upruva uied
»O^srišfel list*
®'i‘vo i Gori
a* jarsfunaMjo po ceniku. - Račun pri Cmsa di Risparmio Goriča.
) U J ali (JJ.
•ikvo ▼ Gorici, Corso Ver tli šiev. 47 ■ Telefon štev. 292 Oglasi
Gorica, dne 20. decembra 1944.
ža mesto Gorica in trst: posamezna šlevilka l Ura, polletna na-roČHina 26.— lir, celolelna 52.-- lir. — Izven mesta Gorica in Trsk posamezna številka 1.— lira, polletna naroeri. 47 — lir, celolelna 9®.-
Vrstii naših člankov je že dovolj razkrial vso lažnjivost komunistične propagande tudi na Goriškem, eno najbolj lažnjivih njenih gesel je, da se bore proti »okupatorju«, to se pravi proti Nemcem in proti Italijanom. Da se proti zadnjim sploh ne bore, temveč, da se nasprotno bratijo z njimi, dokazujejo številni nastopi naših slovenskih komunistov v zvezi z badoglijev-skimi dezerterii, dasi je znano, da so badoglijevei najhuj-: ši nasprotinki vsake gvobod-nejše slovenske besede na Goriškem in da so pristaši savojske dinastije, pod katero je narod trpel več kot 25 let, beneški Slovenci pa bi bili kmalu iztrebljeni, saj so trpeli pod to nesrečno in Slovanom sovražno vladarsko rodbino celih osem desetletij in šele sedaj, po ustanovi;vi pasu Jadranskega Primorja, si ,upa j o nekoliko bolj ja'm. na testi govoriti slovensko.
0 pristaši te dinastije e torij družijo slovenski komunisti in pa seveda z italijanskimi komunisti.
Italijanski komunisti, ki ne zaostajajo za svojimi savojskimi sobojevinki, prav nič v ropanju kokoši in v lovu na ženske, pa tudi nič ne prikrivajo svojih načrtov za čas po zmagi, ko bodo priključili slovenske primorske kraje, predvsem seveda Goriško, da o
1 rstu niti ne govorimo, nekaki bodoči sovjetski italijanski republiki Pri tem pa jih vneto podpirajo slovenski komunisti in znano je, da obstoja že najmanj leto dni tajni dogovor med tržaško, oziroma milansko .komunistično stranko, kjer slovenski komunisti priznavajo italijanskim komunistom pravico do naših krajev. Tak dogovor sta podpisala v imenu slovenskih komunistov, nič manjša, kakor slavna Josip Vidmar in naš »idrijski« rojak Aleksej Baebler. Kdor čt-ta prepise te pogodbe, se mora zgražati nad dvojnim cinizmom slovenskih komunistov, prvič nad tem, s kakšno nesramnostjo prodajajo slovensko zemljo italijanskim komuinstom, do katere nimajo pravice niti prvi, niti dru 3i, drugič pod tem, da se ta^ kozvana »Osvobodilna fron t.t« «r upa postavljati kor mv kakšr? boriteliica proti l.• • p;itoi\,em«, da-: je v rejnic* samo boriteljica za komunizem, vaasih pa še to ne, temveč ze raje in najbolj pogosto običajna roparska svojat, ki na lastno pest ropa in požigu ter izvaj1 osebna in malenkostna maščevanja. To ie vsa slavna »borba proti o-kupatorju«.
Zgolj zaradi reklame in propagande ti naši zahrbtni »osvobojevalci ustrele za-hrbtno kakega osamljenega nemškega vojaka — saj no-benfmu politkomisarju niti od daleč ne pade na misel, da bi napadel kako strnjeno, čeprav najmanjšo nemško e-noto, ker vedo, da bi odnesli krvave glave, &e bi jih sploh odnesli, toda tako »junaštvo« nad posameznikom po-
Velika	f:?s-:žs¥'
na zahodu
Memške cele rcasjadalo v širini 100 km - Presenečenje nasprotnika - Uspešna nemška cbrsmba v Ifaiaji pri 3a-gnaeavailo - Oobitš traapadi sovjetov pri Blatnem jeieru
Iz poročil nemškega vrhovnega poveljstva posnemamo:
Močne nemške sile so v soboto 16. decembra ob pol 6 uri zjutraj pričele z napadom iz utrjene črte ter so po kratkem toda močnem topovskem ognju pregazile prve ameriške postojanke med visokim Ven-nom in severnim delom Lu-xemburga že v prvem naskoku.
Velika ofenziva še nadaljuje ob kritju močnih lovskih letalskih jat. Podrobnosti te velike bitke bodo objavljene šele pozneje.
V bojih s sovražnim letalstvom nad fronto so nemški lovci po dosedanjih podatkih sestrelili 48 sovražnik lovskih bombnikov. Protiletalsko topništvo pa je poleg tega sestrelilo 21 sovražnih letal. Po noči so z velikim učinkom napa tile nemške borbene in nočne bojne čete sovražna premikanja in nočna bojna zbirališča.
Na ostali zahodni fronti se nadaljujejo boji med odsekom pri Roeru ter zahodno in južno Diirena, v bunkerjih pri Saarlauternu, pred Bi-tschem in pred zahodno utrjeno črto ob palatinsko-al-zaški meji. V gornji Alzaciji so nemške čete v protinapadu zopet prodrle v Kaysersberg.
Liittih in Antwerpem sta bila pod najhujšim daljno-metnim ognjem.
V srednji Italiji so popustili sovražni napadi vzhodno *'aenze tako po silovitosti kakor po obsežnosti. Na obeh straneh Bagnacavalla so Ka* nadčani poskušali z okrepljenimi silami silovit napad, ki pa se je končal z n jihovimi
tem proglašajo kot »narodno zmago«. Duhovni reveži jim morejo verjeti, količkaj pametni pa nikdar ne. Seveda Nemci ne ostajajo dolžni odgovora in dostikrat trpe pri tem tudi cele vasi. To je borba »proti okupatorju« v resnici; prav tako je nesmiselna borba proti regularnim italijanskim četam, ki tudi obstoja le iz posameznih umorov, ti pa se maščujejo nai! vsemi neprizadetimi.
V	resnici ne gre našim komunistom za »svobodo naroda«, kakor sami v svojih geslih^ zatrjujejo, temveč za omo-goaenje najhujšega suženj-st}’a' za osnovanje komunistične diktature, ki bo pomenila smrt vsega našega naroda, v prvi vrsti pogibelj naših kmetskih družin, kar se že sedaj kaže v divjanju podeželskih komunistov, ki pa bi se podvojilo, ako bi komunistična drhal pri nas res dokončno zmagala. Tako izgle-da v resnici vsa opevana »borba proti okupatorju«.
krvavimi izgubami in s porazom.
Na Madžarskem so nemške čete odbile sovjetske napade južno Blatnega jezera. Na frontnem odsemu Szeczenya so se ponesrečili tudi ponovni, tokrta proti vzhodu stre-meri, sovražni predorni poizkusi. V protinapadu je bila zopet zamašena neka praznina na fronti. Med gorovjem tfuck in med Hernadom so Nemci zasedli nove postojanke, ki so jih uveljavili proti srditim sovjetskim napadom.
Severnoameriški teroristični letalci so podnevi metart bombe na kraje v zgornji Šle-ziii in vjužnovzhodni Nemčiji.
Ponoči so Angleži večkrat kršili švicarasko suvereinteto ter izvedli teroristični napad
v	središče Monakova. Nastala je občutna škoda na stanovanjskih blokih, na mnogih kulturinh in raznih drugih javnih zgradbah, med temi tudi na mnogih bolnišnicah. Druge letalske jate so odvrgle mnogo bomb na Ulm. rudi rnesko-westfalsko ozemlje je bilo cilj nadaljnih sovražnih letalskih napadov. Nemška letalska obramba jb sestrelila 36 angloameriških letal, med temi 24 štirimotor-nih bombinkov.
Berlin. - Kakor poroča »Deutsche Adria - Zeitung« iz Berlina, je v soboto zjutraj pretresel kratek toda mogočen ogenj stotin nemških baterij nasprotne črte na hribovju Eifel. Skozi dim pokajočih granat so planili nemški grenadarji in oklepniki. Na skoraj sto kilometrov dolgi črti so nemške bojne sile pričele z osvobojevanjem zavzetega nemškega ozemlja.
V	trdih bojih so nemške di-Nizije razbile sovražnikov odpor. Sovražnik je bil popolnoma presenečen. Prvi odlo čilni nemški udarec, ki so ga izvedli topništvo, oklepinki, bojni padalci, granadirji in pionirji, letalske jate in protiletalska obramba, se je posrečil v polnem obsegu. Nad nemškimi četami pa so nem-s.se lovske letalske jate zavarovale zračni prostor. Že to, da so skupno z protiletalsko obrambo sestrelile 69 nasprotnih letal, dalje napadalna vo-Ijn nemških grenadirjev in oklepniških strelcev, dajejo popolno sliko prave velikanske ofenzive.
Med tem ko so si morl.ie ameriške čete v teku moccev \ »zemlji. okoli Aachn i vsn-ki. najmanjšo ped ozemlja < <iknpiti < strašnimi krvi vini iziiti arni — saj ceni nem'ko • r‘iovno poveljstvo zali o lue Ivonte dnevno izgubo Amen kancev povprečno na 6.000
mož. pa je mde tem nemška obrambna sila ostala nedotaknjena in še celo več, mogla se je izoblikovati v veliko napadalno silo.
Tudi neki ameriški novinar povdarja, da Agnloamerikon-ci niso bili pripravljeni na nemški napad. Povdarjajo namreč, da se je nemški protiudarec pripravljal s celo vrsto akcij, dokler ni končno postalo ameriškim četam jasno, da gre za večji nastop.
-‘»in i-V—T—*-. v«*
Arcizewj*kl ne ime več na Poljsko
StocfiRotm. V zvezi z vestjo moskovskega radija, je lublinski odbor prepovedal londonski polski vladi povratek na Poljsko, obja-vlja „New York Times" v intervju z vodjem lublinskega odbora Berutom, ki je izjavil, da se ne izplača nadalje pogajati z novo izseljeniško vlado. Pozval je Miko. lajczyka, naj da Londonu slovo in pride v Lublin.
Londonski „Observer" napoveduje preosnovo lublinskega odbora v začasno vlado.
Vešala za gladujoče kolhozBe kmete
‘Budimpešta. Tatvine žita, ki se vedno ponavljajo in ki jih izvr-šujejo gladujoči kolhozni kmetje, so vzbudile veliko nejevoljo višjih boljševiških javnih uradnikov. Neki sovjetski vojni ujetnik, ki je v bojih pri Tokaju prišel v roke Nemcem, je izpovedal, da je v Ukrajini za zadrževanje in za skrivanje žita o priliki oddaje državi določena smrtna kazen na vešalih. V področju Žitomirja v Lvov so že postavljene prve vislice in obešencev se ne sme sneti po več dni, da tako še bolj zastrašijo ostale kmete.
Mussolinijev govor v Milanu
Pretekli teden je imel Mussolini v Milanu govor, ki je bil njegov prvi večji govor, odkar obstoja italijanska republika ter spada tudi med najbolj obsežne kar jih je imel v teku svojega dolgoletnega političnega udejstvovanja. Govoru so poleg množice prisostvovali tudi vsi člani italijanske republikanske vlade, prenašan pa je bil po vseh mestih severne Italije.
Mussolini je predvsem poudarjal velike napore republikanske Italije za pomoč Nemcem. Vkljub izgubi južne in srednje Italije pa znaša število italijanskih vojakov in delavcev sedaj 786.000, k temu pa je treba prišteti še 100.000 Italijanov, ki delajo kot interniranci ali delavci v Nemčiji. Upati pa je, da bo soudeležba Italije v prihodnjem letu še večja, kakor je sedaj. V zadnjih dvanajstih mesecih se je položaj izboljšal in oni, ki v severni Italiji pričakujejo Angloarnerikan-cev, izgubljajo na številu.
iinami i11	linčati i m«
Obveslilo uprave
Zaradi podražitvi; papirja in liska znaša od sorlaj daljo cena posanioznonio dolu «Gori.škoija lisla» 1- liro za izvod. Ta nuna volja za vso kraje. Obonoin prosi oprava, tla naročniki čimprnjo poravnajo naročnino.
UPRAVA
99
OZNA
((
Na prvi pogled bi mogli sklepati, da se pod »OZNO« skriva kaka tovarna nogavic ali parfumov, medtem pa prihajajo vesti, da gre pri tem za neko »narodno orožni-štvo«, ki ga je pred nedavnim ustanovil Tito. Pod tem imenom se skriva neka vrsta vojaškega orožništva, kt se deli na bataljone in brigade, katerim so dodeljeni oddelki narodne osvobodilne vojske. »OZNA« je pričela delovati v zasedenih predelih Jugoslavije ter v Bosni in Hrvatski. »OZNA« ima trt odseke. Prvi se pretežno ba-
vi	z upravnimi vprašanji, drugi z nadzorstvom nad komunisti, a tretji s pobijanjem političnih nasprotnikov ter z nadziranjem inozemcev.
»OZNA« nadzira vse štabe in posamezne komunistične funkcijonarje vse do intendanta. Vodstvo in moštvo te Titove GPU je sestavljeno iz samih starih komunistov, katerim se ne more očitati protirevolucijonar-/70 ali celo fašistično nagnjenje. »OZNA« je že začela z delom. Poročila iz Beograda trdijo, da na tisoče »buržu-jev« čaka v beograjskih temnicah na strel v tilnik, pa tudi za bodečimi žicami na Ka-limegdanu je množica srbskih meščanov in kmetov, kt jih čaka ista usoda. Tudi znani partizanski voditelji, kakor kolovodja Rozman umirajo pod sumljivimi okol-nostmi. Njegovi prijatelji mislijo, da je izdihnil za »an-glophilitisom«, novo boleznijo, katera se zdi, da postaja nalezljiva, — kakor piše vojni dopisnik dr. Schulmeister v Donauzeitung.
Boljševiške knjige za Litva
Bern, decembra. Da se obnovi komunistična vzgoja v hudokih in srednjih šolah, je Izdala strankina in državna zaloga prvo serijo boljševiških šolskih knjig. V tisku je nadalje še 32 novih šolskih knjig za sovjetsko I itvo. Stolica za marksizem, leninizem in stalinizem je pričela s svojim delovanjem na dfveh vseučiliščih v Litvi.
Nagradi delavcem v obvezni delovni službi
Delavci v obvezni delovni službi se obveščajo, da se ne bo meso v Gorici prodajalo samo pri mesarju Grionu, ampak tudi pri mesarju Janezu NOVONIJU, Garibaldijeva ulica, seveda proti gotovemu bonu.
t.'.apiski
Partizani topovska krma
„Tass“ javlja, da je poveljstvo sovjetske vojske na madžarskem bojišču odločilo, da morajo jugoslovanske partizanske skupine dati svoje čete za bojišče, jugoslovanski partizani so že odšii na fronto pri Budimpešti pod poveljstvom „generala“ Koste Nadja. Kakor se čuje iz hrvatskih krogov, bodo morale vse redne partizanske formacije oditi na fronto.
Moša Fijade poglavar „Glavnjače“
Reuter javlja iz Beograda, da je vodilni član Titovega odbora, znani beograjski žid Moša (Mojzes) Pijade, imenovan za predsednika policije v Beogradu ter za šefa zloglasne beograjske ječe j ,,Glavnjače“.
Oster Ameriški napad na
sovjetskega poslanika
List »Philadelphia Record" o-stro napada sovjetskega poslanika v Meksiki Umanskega ter mu očita, da je odgovoren za celo vrsto mednarodnih intrig, med drugim za pot bivšega kralja Karola in gospe Lupescu, ki sta imela namen vrniti se v Romunijo. Umanski organizira tudi španske begunce v Meksiki. List ga imenuje nemogočega za normalne mednarodne odnošaje.
Velebit in Šubašič
Šubašič in Velebit sta spet v Londonu. Poročajo pa, da med Šubašičem in Titom ni najboljših odnosov. V bodoči vladi, naj bi bil Tito predsednik, Šubašič pa zumanji minister. Vlado bi tvorilo 28 članov. Mnogo tistih, ki jih je pozval, da bi prevzeli kako mesto, je odgovorilo negativno, tako da je v skrbeh, kako bo z novo vlado.
Moskva in London
V	Rimu je bilo službeno javljeno, da je Sovjetska Zveza obvestila italijanskega zunanjega ministra, da je Kremelj dal pristanek za imenovanje za dosedanjega poslanika v Moskvi Qua-ronea za veleposlanika. V Rimu je bilo ravno tako objavljeno, da je 24 ur nato Foreign Office obvestil predstavnika Bonomijeve vlade v Londonu, da mu „ne more priznati naslova veleposlanika".
Bodočnost Ru§ije
teo v novih rokah
Zatemnitev
'II. K.-21. IZ. M 17.10 - 07.13 ure h. 12. - 31. IZ. U 17.15 - 07.20 ure
Zgodovinsko pomembno gibanje generala Vlasova
Med zgodovinsko važne dogodke v Evropi zadnjih dni spada nastop ruskega-bivšega sovjetskega generala Vlasova, ki je na Hradčanih, kraljevskem gradu češke Prage, dne 14. novembra proglasil ustanovitev ruskega narodnega osvobodilnega odbora, v katerem so združeni zastopniki vseh narodov Rusije, sedaj tlačeni od boljševikov. Na zasedanju tega odbora ruskih narodnosti so bili navzočni seveda zastopniki Ruske osvobodilne armade (ROA), ki so imeli uniforme slične sovjetskim. Ob navzočnosti mnogih zastopnikov, tudi nemškega državnega ministra v Protektoratu dr. Franka, je bil izvoljen general Vlasov na čelo odbora ruskih narodnosti.
25 let borbe proti boljševizmu
Neki hrvatski čsnikar je ob tej priliki v Pragi intervjuval nekatere ruske častnike, ožje sodelavce generala Vlasova. Tako je med drugim eden izmed prvih sodelavcev generaia Vlasova, generalni poročnik z,ilenko izjavil:
„Naš nastop ni od včeraj. Pričel se je z uporom v Kronstadtu 1. 1921. ter se nadaljuje vse do danes. Gibanje za svobodo ruskih narodov se je razvijalo polnih 25 let. Kar mu je manjkalo, je bila organizatorična moč, organizato-rični element, brez katerega gibanje ni meglo doseči svojega cilja. To koncentracijo organizacijske sile je omogočila šele sedanja vojna, zaradi katere je padel zid, ki ga je Stalin s tako vnemo vzdrževal.
Velika opozicija proti boljševizmu v Rusiji
ta
Desetine milijonov bivših »sovjetskih" podanikov, ki so ušli pred stalinovskim nasiljem, so prišli tako do možnosti, da se organizirajo iri združijo ter da se postavijo generalu Vlasovu na razpolago v njegovi borbi proti komunizmu. V Nemčiji, ki vodi borbo proti boljševizmu na prvem mestu, vidimo narod, katerega junaštva ne bomo nikoli pozabili, junaštva s katerim je izvrševal in izvršuje svoje zgodovinsko poslanstvo”.
Drugi ruski častnik neki mlajši stotnik, po poklicu časnikar in bivši član boljševiške stranke, je izjavljal :
inteligenca, vojska in cerkev
„Bil sem član armade Vlasova, ko sem bil ujet. V ujetništvu sem se odzval pozivu svojega bivšega poveljnika za borbo proti boljševizmu".
Na vprašanje, kakšna je bila sploh opozicija v Sovjetski zvezi, je odgovoril:
Večja, kakor morejo zunanji opazovalci sploh misliti ali vedeti. Ta opozicija se je razvijala spričo splošnega nezadolovoljstva z vlado v državi. Potreono pa e razlikovali opozicional 10 n±-razpoloženje in pa opozicijo. Bo-Ijševiški režim predstavlja sorazmerno povsem neznatno množino, vzdržuje se pa le s strahovanjem in z izrabljanjem naravne pasivnosti kmetskih in delavskih množic, širokih slojev Rusije ter njenih narodov. Zavestne oblike kažejo ne razpoloženje, da se razvija v pravo opozicijo predvsem pri ruski inteligenci in da se tako aktivizira njeno sovražno stališče do boljševiškega režima."
Na vprašanje na kakšen način bi bilo pričakovati, da bi opozicija stvarno prišla do izraza in da bi pridobila za sebe ljudske množice, je ta ruski častnik takole odgovoril:
„Trije vodilni elementi opozicije so: inteligenca, vojska in cerkev. Stalin je pri tem nekoliko pridobil, ko je dal usmrtiti Tu-hačevskega, ki je bil nedvomno najbolj inteligenten in najbolj vpliven ruski vojak. S tem pa je samo odgodil nujni razvoj dogodkov. Vojska, inteligenca in cerkev imajo nedvomno večji vpliv in večjo moč, kakor komunistična stranka in za seboj imajo razpoloženje naroda. Vse pa je vprašanje organiziranega nastopa, organizacije, konkretne in prevratne izpremembe ter ugodnega trenutka."
Vojaška sposobnost generala Vlasova
„Kako se pa to strinja z gibanjem generala Vlasova?
»General Vlasov je izkoristil te dolgopričakovane ugodnosti, katere jih nudi sedaj vojna, katero je Stalin zahteval. Desetine milijonov Rusov, ki so sedaj izven njegovega vpliva, nudijo podlago. Odmor, ko je bila polovica evropske Rusije izven njegovega vpliva, se ne more več nadomestiti v njegovo korist. Opozicija se je organizirala, se med seboj spoznala, kar prej spričo prisluš kovalcev GPU ni bilo mogoče. Rezultat je pasivni odpor, aktivno
protiboljševiško partizanstvo in sabotaža na ozemlju, ki je začasno moralo pasti pod Stalinovo oblast.
Vsa ta ogromna opozicija, ki se začasno zbira okrog Vlasova, e neposredna naslednica, ki je pjo prej že obstojala toda v neza« dostno organizirani obliki v Rusiji. Zrasla je v 25 letih boljševiškega režima in nima prav nič skupnega z ogorčenjem v nekdanji carski Rusiji vladajočih slojev. Ta opozicija je zrasla iz nove ruske stvarnosti ter se je od komunizma mnogo naučila. V odboru so poleg vseučiliških profesorjev generali in kmetje.
General Vlasov sam je sin srednjega kmeta, ne Jculaka” iz o-kolice Nižjega Novgoroda. Študiral je za duhovnika ter spada tako med inteligenco. Ko je bil prepričan, da je carska Rusija obsojena na propast, je odšel v komunistično vojsko, kjer se je izobrazil za izvrstnega štabnega častnika. Napredoval je zelo hitro, zakaj zlepa ni bilo častnika, ki bi se mogel z njim meriti po znanju in vojaškem talentu. Z rusko zunanjo politiko seje seznanil kot vojaški svetovalec Čangkajška, Kot dober vojak je pozimi leta 1941 - 1942 rešil Moskvo pred obkolitvijo in pozneje preprečil padec Leningrada.
Boljši Rusi kakor stalinisti
Sredi vojnih strahot pa si je zastavil vprašanje, kakšen smisel ima vse to bojevanje in ali je to ruskemu narodu potrebno. Do zadnjega je general Vlasov izviše-val svojo vojaško dolžnost, toda ko je bil vjet, je sspoznal, da je prišel čas, da na podlagi svojih spoznanj prične borbo, da se ruski narod ne bo več boril za neruske koristi. Vlasov in vsi mi se ne smatramo za manjše Ruse. kakor stalinisti, temveč za večje. Mi se ne odrekamo ničemur, kar naj bi predstavljalo, ruske koristi in brez priznanja teh koristi 1 se ne bomo borili ob strani nikogar. Smatramo pa, da Stalinov imperjalizem daleč presega ruske sile ter ga mora slej ko prej privesti do katastrofe ruskega naroda.
PRODAM
v Gorici opremo za manufak-turno trgovino (stojala m rvjlte) za 50.000 Lir.
Kupcu odslopim brezplačno obrtnico (licenco) za Manifaiure, mercerie in confezioru v Gorici.
Pooblaščen 7a prodajo Makuc Stanislav, Gorica, Corso Verdi 20/1 levo. Vhod preko balkona.
PREHRANA
vina
V	javnih lokalih 44,— lir liter. Pri preprodajacih 40,— tir liter. Vino mora imeti najmanj 9% alkohola. v
Meščani, delavci in gospodinje!
Kako boste pomagali oblastem, da bodo vsi upoštevali te cene?
S tem, tla boste odklanjali plačevanje višjih cen kot so določene, da ne boste sprejemali vina mešanega / vodo ali pa v;na, ki bo imelo m?nj stopinj kot je določeno. Nastopajte odločno, oblasti vas bodo Ščitile. Samo na ta način se bodo lahko do]oč;le pravične cene vina in ie nn ta način bo kupovalec zaščiten.
Reklamacije (ovadbe) naslavljajte na Pokrajinski urad za nadzorstvo cen v ulici Mamelli 51.
Ko ijak
Veliko število živilskih nakaznic še ni bilo razdeljenih družinam, zato se razdeljevanje likerjev ne bo moglo vršiti po predvidenem načrtu. Odrezki štev. 1 družinske nakaznice izgubijo veljavnost in zato jih ni treba dati trgovcem. Ko bodo razdeljene vse družinske živilske nakaznice, bodo dani novi razo®redi za razdeljevanje likerjev.
OBJAVE
L|ud«ko qlban|e
Goriški magistrat javlja:
Rodili so se: Pcrla Marija, Occhioni Luisella, Ascari Pavle, Berardi Marija, Cial-lassi	Magda, Pirnat Uroš,
Rosolcn Renata, Klančič Ja-cinta, Musina Danko, Piček Juli, Dalmazi Renato, De Martino Ida, Larker Janna.
Umrli so:	Perla Marija;
Pavlin Jožef, 84 let, poljedelec; Staudinger Laura vd. Stefani, 83 let, gospodinja; Br*-daschia Beatrice vd. Frantz, 67 let, gospodinja; Gerbič A-lojzija vd. Doljak, 86 let, gospodinja; Bartola Emilja vd. Silvestrelli, 84 let, gospodi-, n ja; Dalmazzi Renato; Ma-rostica Franc, 78 let, vpoko-jenec; Bulfon Ada; Chinese Alojz, 69 let, krojač; Kodelja Rudolf, 48 let. kovač; Čorv Martin, 70 let, vpokojenec; Hrovatin Laura, 3 leta; Can-dc^oro Vincenc, 27 let, u-radnik; Jervolin Vito, 21 let.
Oklici:	Kumar	Alojz,	e-
lektromehanik — Bensa Ne-rina, uradnica: Českon Dje-i go, livar — Spanghero Al-ma, gospodinja.
Poroke: Ortalli Giovanni, uradnik — Zubin Marcella,
gospodin ja.
Ir. Jižb Lovrenčič: l  "l
10
Z
(50P0VINA SLOVENSKE BESEPE V POSOČJU
Pred pridigo so torej evangelij slovenski brali: dire Luangelio volgare ... boste poslussale sue-ta Euangelia... s latinskega na vas iessic... Po evangeliju so pridigali — jasno in samoumevno po takem uvodu — v slovenščini, ker čemu naj bi sicer zaključevali pridigo »con queste o simUe parole: Sadai ne vem cai vam drusiga pouedut... «
Tako je bilo v Posočju leta 1607.
Kakor nimamo v drugih slovenskih pokrajinah do pozne druge polovice 17. stoletja slovenskih knjig, ki bi ta čas nastala — vmes je 30letna vojska s svojim razdejanjem in pustošenjem — tako tudi na Goriškem ne, čeprav je živelo nekaj mož, ki so se ukvarjali s peresom. Žal, niso pisali v slovenščini, temveč v latinščini ali italijanščini. Tako je pisal latinski zgodovinske knjige
o	Goriški in druge v tem stoletju jezuit Martin Bavčar, doma iz Solkana; prav od tam je bil nabožni pisatelj J. M. Marušič, iz Rihenberga ie bil Fr. Ks. Križman, ki je pisal latinske pesmi. Poleg teh pa je treba še omeniti Mateja Dragonja, Gregorja Gerbica, Fr. Ks. Galičiča in zdravnika Antona Muznika z njegovo knjigo o goriškem podnebju, kateremu je postavil lep spomenik njegov
rojak dr. Ivan Pregelj z ljudsko povestjo Zgodbe zdravnika Muznika.
Kakor je bil Vipavec Sebastijan Krelj po svo-jem znanju in jeziku najpomembnejši v dobi reformacije, tako je bil v drugi polovci 17. stoletja najpomembnejši slovenski pisatelj tudi sin Vipavske doline o. Janez Svetokriški. Rodil se je o-koli leta 1645 v Svetem Križu — nekateri, n. pr. S. Rutar, dr. J. Bratina, pa menijo da v Črničah — v plemiški družini Leonelli in je bila mati Slovenka. Po končanih šolah v Gorici — obiskoval jc pač novo ustanovljeno jezuitsko gimnazijo 1616 — je stopil v kapucinski red štajerske province in bil določen za slovenskega pridigarja v provinci s sedežem v vipavskem Svetem Križu, kamor jc leta 1643 grof Friderik Attems vpeljal kapucine. Kot slovenski pridigar je bil potem še v Ljubljani, v Krškem in v Trstu. Končno se je vrnil v Gorico, kjer je leta 1714 umrl.
Ko je bil v Ljubljani, se je pridružil tedanji učeni družbi, zbrani v Akademiji Operosorum — v akademiji delavnih — in dobil kot njen član ime Promptus (Pripravljen, Uren). Pridige očeta Janeza so vnemale, ljudje so ga povsod radi poslušali in se navduševali za izrednega, izvrstnega pridigarja. Duhovniki so ga prosili, naj bi svoje pridige dal tiskati, da bi jih imeli o potrebi pri rokah. Tn res se jc o. Janez odločil in izdal pet obširnih knjig pridig za vse nedelje in praznike v letu in zraven še mnogo drugih priložnostnih, n. pr. o sprejemu v samostan, o kugi, o krščanski
zmagi nad Turki itd. pod naslovom »Sacrum promptuarium« itd. Prvi dve knjigi tega »Svete ga priročnika« sta bili tiskani v Benetkah 1691, ostale tri pa v Ljubljani 1696, 1700 in 1707 — zadnja torej ob stoletnici Sommaripovega Slo-
var.,a.
Kompozicija — zgradba pridig, izvirnost misli, ki jih je znal nazorno in podprte z zgledi podajati s številnimi navedbami iz sv. pisma in starih latinskih in grških pisateljev in pesnikov ter cerkvenih očetov, zanimive slike življenja v naših krajih in družinah ob najrazličnejših prilikah in še primeroma prav čeden slovenski jezik, dajajo njegovim knjigam posebno vrednost. Ni čudno, ako ga njegov izdajatelj za naše dni prof. dr. Mirko Rupel takole označuje:	»Svetokriškega
glede na razvojno črto slovenskega slovstva sicer ne moremo primerjati z Dalmatinom, vendar jc na svojem torišču napravil toliko in pokazal toliko literarne prizadevnosti, da mu ne gre le naslov očeta slovenskega cerkvenega govorništva, temveč tudi častno mesto v zgodovini slovenskega slovstva.« (S. P. str. V.) In še: »Svetp-kriški se je kot pridigar oddolžil splošni homile-tični struji 17. stoletja. Pri tem pa ni ostal gluh za okolje, v katerem ie živel in deloval, kakor marsikateri njegov sodobnik. Od naših takratnih pridigarjev, od Rogerija in Basarja, ga loči manjša doktrinarnost, loči ga domačnost in humor.
(Dalje.)
VESTI IZ__________
Prvo predavanje na ljudski univerzi v Gorici
V ponedeljek 18. t. m. je bilo ob 18. uri prvo predavanje v okviru ljudske univerze. Sobo v hiši štev. 18 v ulici 24. maja, kjer se bodo predava nja še vnaprej vršila, .je na- , polnilo poleg goriške slovenske inteligence zlasti slovensko dijaštvo, ki je pokazalo s tem izredno zanimanje za predavanja. V uvodnih bese- j dah je bilo poslušalcem obrazložen pomen, namen in | program slovenske ljudske u-niverze. Spored bo naslednii: dr. Komar o dr. Antonu Mahniču in problematiki današnjega časa; prof. Pengov Franc o prehrani v voini dobi; prof. Bednaržik Rado -Kako je Goriška menjavala svoie gospodarje in kaj so ji nudili; prof. Lenček Rado o etnografiji in njenem pome
uu j.a goriško slovenstvo: dr.
Kacin o dr. Ivanu Preglju -
glasniku našega tolminstva, univ. prof. ing. V. Gostiša o pohodu skozi sodobni premogovnik (pred. s filmom); dr. Lovrenčič o Valenti Staniču našem prvem kulturnem delavcu; ing. Rustja o narodnem gosppdarstvu Goriške; sodnik Jože Šorli o zanimivosti iz šahvoske zgodovine; prof. Rakovec o doživljenju in vrdenotenju umetnin; prof. Oton Muru: Kaj nam je dala antika.
Sledilo je prvo predavanje dr. Lovrenčiča, ki je podal zelo lepo sliko o Simonu Gregorčiču in njegovemu pesniš-ekm ustvarjanju. Po končanem predavanju je občinstvo z zadovoljstvom v srcu in s trdnim sklepom, da bo prisostvovalo z navdušenjem še nadaljnjim predavanjem za pustilo prostore.
DOPISI
Lokavec pri Cepovanu
Pri nas ne more 1 itova vojska več zanikati njenega propadanja. Narodu obetajoče svobode bo kmalu deležna edino le Of Mobiliziranje najbolj zanesljivih fereneev je io že dokaz, d<a so preminule vse do sedaj mobilizirane moči in da 'ipajo v zmago edino le s pomočjo preizkušenih terenskih levov. Za prehranjevanje in oslailo oskrbo te vojske naj bi zadbslil materija! in živila, ki noj bi jim napoinilo skladišča »tekmovanje«. Toliko opevano »tekmovanje« je tudi pokazalo, da ifl vojska upa v rešitev, kakor grabi človek, ki se potaplja, za1 slamo. Nabirali so 52 različnih predmetov od igle, gumba in kosov starih oblek (blekov) naprej. 'Razvidno je, db je tekmovanje še edino upanje, ki naj bi ozdravilo umirajočo OF, se posebno, odkar vidijo, da angleške injekcije, kakršne so poskrbeli atenski Ol , ne bodo učinkovale, marveč pospešile njeno davično bolehavost.
Kal
Terenci se skup zbirajo
in v grme marširajo...
Že več kot lelo dni zdihujemo pod komunistično knuto in prosi-
mo Boga:	»Reši	nas	tercncev!«
Kar neverjetno sc nam zd!i, ko vidimo, da mnogi od pravih komunistov terene rv, ki so vse ao sedaj ropali, morili in pošiljali v smrt na stotine naših fantov in mož, so mogli po isti poti ne na lastno željo, marveč na ukaz tistih, katerim so dosedaj na; varnem in s polnim trebuhom žrtvovali vse svoje sile za uresniče-! nje komunističnih ciljev, i Po njih zesluoi so naše kleti, hrami, hlevi in naši žepi prazni. Po njih zas'uoi kličejo v nebo za maščevanje premnogi grobovi naših dracnh .m zverinski način pobitih. Po niih zaslugi premnoge sirote, žene in matere v bedi jokajo za svojimi dragimi, ki bi se morali v 14 dneh vrniti zmagoslavni, ki pa razpadajo po neznanih gozdbvih. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Upamo, da bodo tudi ti poklicni zločinci in roparji padli v tisti prepad, ki so oa vse leto kopali lastnemu narodu.
Banjšica
ca. — Pretekli teden smo i-meli po naših vaseh seje, ki so vsejalel novo posojilo. Sklenili so, da mora kmet oddati ves denar narodni vojski, ker drugače bo izgubil denar veljavo. »Po vojni«, ki bo kmalu, bodo imeli edi no veljavo partizanski boni. Lire ne boš mogel več menjati. Goriške banke bodo poznale edino veljavno plačilno sredstvo — bon z zvezdo —. Zato so sklenili, moramo se potruditi in vcepiti v glavo našemu kmetu, da bo sedaj izmenjal v bone ves denar in to za njegovo dobro. S tem pomaga naši vojski in si sam zavaruje po vojni lastni kapital, ker ga drugače ves denar ne bo rešil po vojni krize.
štandrc?ž
Dobro znana sodnica so-I proga Jurija iz Dola pri Ka-j lu se osebno v spremstvu druge osebe žrtvuje za nabiranje denarnih prispevkov za nakup nove tiskarne, ki naj bi stala 1.5O0.OO0 lir, (milijon 5.000.000). Ubogi kmet, dati moraš, ker te drugače obsodi za narodnega izdajal-
Na Brezmadežno popoldne nas je obiskal sv. Miklavž. Malo pozno, boste rekli. Menda bi prišel že prej, toda preveč se je zamudil v Gorici: bil je lak naval mladega in starega, pravijo, da so mu — čisto med nami povedano — pošle zaloge in se je moral vrniti v nebesa z vso svojo pisano družbo, da si spet napolni koše. Odtod zamuda. Nismo mu zamerili, celo veseli smo ga bili, saj nas ni javno in uradno obiskal že dolgih 20 let. V dVorani pri Lutmanu smo ga čakali: toliko se nas je natrpalo, da niti sv. Miklavž sam ni mogel po pošteni poti predreti skozi dvorano in je moral v tem svojem dostojanstvu zlesti — skozi okno. Tak je bil, kot smo ga pričakovali: s častitljivo brado, s škofovsko kapo tn palico, obdan z krilatci in s parklji. Lepo v verzih nas je ogovoril in podučil; priporoči; nam je, naj bomo narodni in verni, naj govorimo vedno čisto slovenščino (zelo potreben nauk za našo faro — in za marsikatere druge!). Obljubil nam je, dfci bo pri peljali domov vse naše dfage, ki so razpršeni po svetu in zaključil z besedami: »Te moje lepe so dobrote, več ko pičulati in ver-žote«. Potem je poklical pred se naše malčke, ki so vsi trepetali in jokali pred hudobnimi vragi, jih lepo izpraša! in bogato obdaroval. Tudi starejših ni pozabil. Zlasti smo bili veseli, ker se je j spomnil našega g župnika, ki nam je ta lepi praznik pripravil; tudi njega je izprašal in ga kot se spodobi, obložil z bogatim darom. Dal nam je še zadnji blagoslov in razšli smo se veseli na; svoje domove, s trdn m sklepom v srcu: mi Šlandrežci hočemo bi-
ti vedno in povsod, kot nam je | sv. Miklavž priporočil, globoko j verni in narodno zavedni Slo- j
venci.
Št
everjcin
Umrl je 12. t. m. na svojem rojstnem domu v Števerjand pri Gorici frančiškanski brat l i. L nul Komjanec. Pokojni je bil rojen 26. marca 1876. od blagih nei/.-rečno dobrih starišev, ki so mlademu, pobožnemu sinu dovoi.ii, da je stop 1 v frančiškanski red v Ljubljani (). aprila 1900.
V redu je opravljal službo večletnega marljivega zakristana; ludi pri Mariji Pomagaj na Brez-jah n izvrstnega samostanskega' krojača. Vojna vi h; a ga je zanesla, na lastno prošnjo na njemu tako milo Kostanjevico pri Gorici. Tudi tu je opravljal službo zakristana in hišnega krojača, cio nekako pred poldrugim mesecem, ko ga je zavratna bolezen položila na tolniško posteljo.
Zdravil se je nekaj časa v civilni bolnici v Gorici; potem so ga pa njegovi blagi sorodniki vzeli na njegov i ojstni dom v Števerjanu in mu z vso mogočo požrtvovalnostjo slregli in lajšali trplenje do zadniega zdihljaja.
Pokojni je bil mirnega nad vse ponižnega in skromnega značaja; pravi duhovni sin sv Frančiška.
Pripadal je celih 44 let slovenski frančiškanski provinciji v Ljubljani, ki se na tem mestu prav iz srca zahvaljuje njegovim predobrim sorodnikom v Sie-verjanu za vso njihovo nego in skrb izkazano pokojniku.
Ravno tako se pa zanviljujc tudi Tridenska Prov ncija oziroma samostan na Kostanjevici, kjer je preživel zadnja 3 leta. — Počivaj v Gospodu v svoji tako ljubljeni domači zemlji lam gori pri sv. Florjanu.
Ajdovščina
24. novembra ne bo nikdar oo-zahljen za Ajdovce in okolico. To je dan, ko so drugič pridrveli v naš trg tolovaji kot roparske zverine in požigalci. Tisti dan so nam vladali le 24 ur. Ropali so kar od kraja, po trgovinah in preprostih hišah. Prizanesli niso nobenemu niti lastnikom svojih kolovodij Tudi ponoči nismo spali, saj so tolovaji vedno nasilno z razbijanjem odpirali vrata in iz stanovanj prav vse odnašali. Ob šestih zjutraj po so se za vedno ovekovečili z zelo junašim dlelom, ko so zažgali Grad, kjer se je nahajala sodnija in vse zemljiške knjige. Zgorelo je vse. !e nekaj vknjiž benih knjig se nahaja pri lastniku
Gradu, trgovcu Antonu Križaju. To je škoda, ki se v sto letih’ ne da popraviti. S tem, da so zažgali le knjige, v katerih so bile zapisane naše pravice do zemlje, so očitno pokazali, da se borijo proti zasebni lastnini, ki je podlega pravega socialnega reda. Naredili so prvi korak h kolektivizaciji in boljševizaciji naše slovenske zemlje. Istočasno so zažgali bivšo orožniško vojašnico, katera pa ni hotelo goreti. Kar so hoteli uničiti, so morali razbiti. Ko so kmetje v okolici zvedel., da je zgorela tudi zemljiška knjiga, so se slišali na vseh straneh protesti. Terenci niso imeli več izrazov za odgovor. In obsojali so tudi oni dela njihovih požigalskih tolovajev. Pri nas ne bodo sojeni in obsojeni le tolovaji, roparji in požigalci, ampak nič manjša kazen bo zadela vas, terenci iz Ajdovščine in okolice, ko pride dan, kateri ni več daleč. — Zadovoljni smo prejeli vest, da je. padel v roke pravice bivši trgovski pomočnik v trgovini Malika v Ai-dovščini, Artur ftevk, doma iz Lokavca. On je bi' pr n, 1 i ie bil orodje naših trgov '-v kateri so zbirali denar za Of. ?.<	8.
septembrom lani ie bi! /“č me«.e-c^v v zaporu. Vini! se le dvnov in delo vneto radlaljeval, največ se je zadrževal v Go ici in Furlaniji, kjer je imel važen posel. Govorilo se je, da je on list', ki preskrbuje živila' tolovajem. Izdala ga je ponarejena o se.bna izkaznica, kalero je izdalo naše županstvo in podpisala neka ugedha oseba. Namesto da bi delali za ljudstvo, so šli s posmehom na ustih proti večini ljud ske volje in izdajali oziroma ponarejali osebam listine, do katerih niso imeli pravice. Po taki poti, se ne pride daleč.
Črni vrh
Pred dnevi so zopet partizani v Lomeh pri Črnem vrhu oropali sledeče družine: Cuk Franc, Rupnik Ivana, Rudolf Karol, Šemrl Nikolaj, Banči-na Alojzij in Podgornik Ma- . rija. Odgnali so več glav goveje živine, dva konja, več prašičev, krompir, in vse žito. 10. decembra so tudi mobilizirali vse moške, pa najsi bodo sposobni ali ne, stare od 15 do 50 leta in sicer v Črrnfln vrhu in okolici. Iz njih bodo sestavili udarni bataljon. Nekateri so zvedeli to o pravem času in so se skrili. Ko pa so partizani odšli, so kar s celo družino prebežali pod domobransko varstvo.
Narte Velikonja
‘Ue se te zgod6e z Goriške
KA) MANJKA
Znani debeluh je prišel k zdravniku:
»Gospod doktor, nič ne vem, kaj mi je. Teka nmiam več pravega. Povejte mi, kako in kaj, d^ se mi poboljšal«
Zdravnik je moža poznal, pa se je napravil nevednega in vpra- j šal sočutno:
»Gospod, vidi se, da vam nekaj manjka, a da bi vendar le bili tako prijazni, da bi nekoliko obrazložili!«
»Bom!« je dejal.
»Prav! Povejte mi najprej, kaj zajtrkujete!«
»Kaj zajtrkujem?« O, nc morem več tako s tekom, silim se, silim! Kaj zajtrkujem? O, malo, malo! Dve mehko kuhani jajci, marmelado z žemljami, a niso več tako dobre, odkar jih sam me pečem več; veste, ne morem!
(Prej je bil pek, a mu je naslednik izplačeval rento, da mu je prepustil obrt.) Dve skodeli kave ali čaja, nekoliko šunke in četrt ali pol litra vina. Ampak rečem, ne morem več ne in ne morerr. Apetita nimam, sam ne vem, kaj bo; diši mi ne!«
»No in potem?«
»Potem malo na sprehod. Do desetih. Ne morem tako kakor prej, d*uši me in želodec ir.i nagaja. Tišči me!«
»No in potem?«
»No in potem? — Potem je deseta, moram k Slonu. Počutim se tako šibak, da moram k Sionu!«
»In pri Slonu?«
»Če imajo prižele, vzamem pri- j žele, če ne, vzamem vampe ali ' golaž, dve mali ali veliki pivi in < kaj malega za prigrizek, da si nekoliko opomoren.. Samo lega ne vem: teka nimam več kakor prej. Ješ, ješ, a ni več tisto! Včasi
si imel užitek od tega, a zdaj — siliš se, kar se opsiliš!«
»Revež sle«, je tehtno in Namišljeno rekel zdravnik, »pravim, revež!«
»Kaj ne? O, saj sem dejal, da mi bosle povedbli, kaj mi manjka!«
»In potem?« je nadaljeval zdravnik.
»No, polem na sprehod! «
»In po sprehodu?«
»Kosilo!«
»Seveda brez teka!«
»Brez tekal«
»In?«
»In mi prineso nekoliko predjedi: malo šunke ali ruske solate ali kaj drugega. Zmerom me taka stvar zapeha, da izgubim še tisio malo teka, kar ga imam. Kolikokrat sem rekel, naj mi ne prineso, da ne bom jedel.«
»Pa jeste?«
»Jem, ker je na mizi in bi se vse pokvarilo, jem!«
»In koliko?«
»Vse, da se ne pokvari!«
»Juho, meso...« je nadaljeval zdravnik.
»Ne meso! Pečenko in solato in krompir. Saj veste, da so kuharice sitn«...«
»In tako dalje, močnato jed in vino. Koliko vina?«
»Pol litra, dla povečam .ek, a nimam pravega teka, če > cčem, da nimam pravega!«
»Res ste revež!«
»Kaj ne? Ne diši mi, kakor bi moralo. Nekaj mi mora bili!«
»Nadaljujte!«
In možakar je nadaljeval in našteval jedi za kosilo, nadbljeval z malico, a zmerom pristavil, da nima pravega teka. »če se spominjam: mlad bi bil volka snedel!« Pripovedoval je, kaj je za večerjo: »Pečenko in saaje m močnato jed, pol litra vina in še kakšen prigrizek. Ne vem, kaj mi manjka, da ni pravega teka in ga ; ni!« je ves obupan sklenil.
1	Zdravnik mu je ukazal sleči j srajco, ga pretipal, pretipal trebuh, potrkal na pljuča, odložil slušalo in nazadnje po globokem razmišljanju dejal odločno, odločno in olajšano kakor človek, ki je našel vse vzroke, da reši bolnika:
»Zdaj pa le vem, kaj vam manjka!«
»Kaj?« je nekoliko prestrašeno, nekoliko olajšano vprašal pacient.
»Druga luknja!« je dejal zdravnik in računal za temeljito preiskavo dvojen honorar.
SOLJENJE
Sedel je berač Svetlič na ognjišču pri Polancu. Na ognjišču ješprenj. Prišla je mimo ješprenja domača hči in vrgla vanj pest soli in šla.. Prišla je gospodinja Polančevka in vrgla vanj pesi soli in šla. Ni preteklo tri minute, ko je prišla dekla, zajeia pest soli in bumf v ješprenj in šla. Prišla je snaha Franca, segla po solnici in vrgla v ješprenj pest soli.
»Vraga«, si je dejal Svetlič, »tu imajo pa neko pobožnost m neke odpustke!« zajel je dve pesli soli in vrgel v ješprenj. »No, zdaj mislim, bo pa dovolj!«
Tudi on je šel in ni čakal kosite.
Vesti iz Trsta in okolice
IZ TRSTA
TRŽAŠKA BURJA
Kdor te dni obišče Irsl, se mora zopet spoznati s pristno tržaško burjo, ki pa š'.-. ni tako silna kakor utegne biti. Burja odnaša moškim klobuke — ženske jih i-majo k sreči pritrjene na lase —, ljudje se po strmih bregovih tržaških stmih zazidanih gričev o-prijemljejo pri hoji navzgor in navzdol povsod napeljanih oori-jemnikov. Zadnjič je nekemu moš kemu burja odnesa klobuk v C anale Grande in prizadeti je rad dal 50 lir ribiču, ki mu je iz morske vode rešil klobuk.
SMRT ZARADI NAPAKE S PLINOM
Te dni so našli v njenem stanovanju mrtvo neko 69 letno gospo, ki je bila zastrupljena s plinom. Pozabila je namreč, predno je šla spat, zapreti plinsko pipo. Slične nesreče se v zadnjem času pogosto dogajajo, ker ljudje ne računajo s tem, da včasih plin tudi ob nenavadnih časih prihaja. Zato je treba vedno plinske pipe dobro zapreti.
IL. BISTRICA
Ilirsko Bistrico ie te dni obiskal nemški Berater za reško pokrajino dr. Pachneck, ki je imel posvete s krajevnimi činitelji.
Ilirska Biklrica, 8. dec.
Ker stražarska godba takoj po Miklavžu ni odšla, smo priliko izrabili in na praznik priredili skromno akademijo.
Prireditev je obsegala diva deta; prvi je imel značaj praznika in je bil posvečen misli, da se Marijino češčenje med ljudstvom, zlasti pa med mladino, prebudi! Tej misli primeren je bil tudi govor: »češčenje Matere božje in Slovenci«. Pri tej priliki je nastopil mladinski pevski zbor iz Tukajšnjega samostana.
Drugi del akademije se je pričet z Gregorčičevo Naš narodni dom. Sledile so pevske in dekla-macijske točke ter recitacija Prešernovega Uvoda h krstu pri Savici. Za konec je1 zaigrala godba himno, ki so jo navzoči poslušali stoje. Marsikomu je zaigralo srce in se orosilo oko, ko je končno nastopila izprememba, znanilka prostejših in lepših dhi.
Ilirska Bistrica, 9. dec.
Ob pol šestih zvečer so srbski dobrovoljci priredili prijateljski večer za stražarje. Začel se je z državno himno, ki ji je sledil govor srbskega dobrovoljca. Pozdravil je vse domobrance in povdaril potrebo povezanosti v skupni borbi proti skupnemu sovražniku in veselje nad duhom vzajemnosti, ki vladta med brati. Zatem so igrali srbske in slovenske narodne prsmi. Prvi del je imel resen značaj, drugi pa bolj zabavnega. Odigrali so tri zelo posrečene šaljive prizore iz vojaškega življenja, ki so bili nagrajeni z navdušenim ploskanjem in odobravanjem.
Prav zato nisem komunist, ker sem na strani revežev !
Zadnja beseda komunizma je vladanje ne pa pomoč; njegov« geslo je moč, ne pa pomoč!
Svet ne bo postal raj niti z revolucija niti ne z uničenjem človeškega rodu!
(Karel Čapek: Zakaj nisem komunist?)
izpeljati tega načrta brez pomoči drugih narodov. Zato Beveridge razširja svoj načrt na vso svetovno trgovino. Strokovnjaki so mnenja, da se bo tak načrt razbil ob gospodarskem imperjalizmu Združenih Držav. Kakor je znano, je prvi Beveridgc/ov načrt propadel zaradi angleških finančnih krogov.
Intludii8lriali/:ai:iia Pnrtiifialski;
Na Portugalskem so napravili triletni načrt za industrializacijo dežele. Praktično izvajauje tega načrta se je že začelo z razdelitvijo naročil za opremo raznih novih in razširjtn>h industrijskih obratov. Velik del naročil je dobila Švica. Tako so v Švici naročili dve tretjini vseh strojev in naprav za novo veliko tovarno papirja, ki bo imela dnevno kapaciteto 1500 kilogramov papirja. Tudi pri dru gih industrijskih obratih, ki bodo urejeni po triletnem načrtu, bo mm go strojev, orodja in aparatov švicarskega izvora.
NAPREDEK INDUSTRIJE V INDIJI
Med prvo svetovno vojno se je indijska tkalna industrija zelo razvila na škodo angleške. V tej vojni pa je dosegla zelo velike napredke težka industrija in vse njene pomožne veje. Od domačinov izdelani stroji dosegajo po kvaliteti uvožene. Celo ladijske stroje s pomožno opremo zamo-rejo graditi. Jeklarska industrija se zaradi velikega povpraševanja po orožju zelo razvija.
FINANCIRANJE VOJNE INDUSTRIJE
V	omerikanskem časopisu »Fe-deral Reserve' Board« je izšel članek, ki napoveduje, da bo ekspanzija industrij, ki so financirane z državnimi sredstvi, začeta padati.
REKORDNA VINSKA LETINA
V	ŠPANIJI
Od leta 1934 Španija ni imela tako obilne vinske letine kakor letos. Pridelek grozdja se ceni na 32 mlijonov metrskih stotov. Potrošnja svežega in konzerviranega grozdja bo znašala, okrog 2.5 milijona metrskih stotov, o-stali pridelek pa bo dal 20 milijonov lil vina.
POMANJKANJE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
»Daily Express« poroča, da bodo v Zedinjenih državah poostrili racioniranje živil. Znova bo-
čuje Beveridge, da bi bilo brez nadaljnega žrtvovati nekatere prednosti, ki izvirajo iz velike izvozne trgovine, samo da bo zagotovljena čim večja ustaljenost. Beveridge je mnenja, da bi Anglija sama ne mogla
Gospodarske vesli
NOVI BEVER1DGEOV NAČRT
Iz Londona poročajo o novem Beveridgeovem načrtu, kateri obravnava med drugim tudi vprašanje »totalne zaposlitve delavnih sil v okviru svobodne družbe«. Kakor se euje iz dobro informiranih krogov, bo bistvo novega načrta politika dolgoročnih pogodb, ki se tičejo surovih prekomorskih produktov. Beve ridge misli, da bo Angliji uspelo s pomočjo take politike zagotoviti stalno prodajo takih produktov. S tako gospodarsko garancijo se Anglija gotovo ne bo vezala brez proti uteži, ki jo vidi Beveridge v rastoči • ustal jenosti pri povpraševanju po angleških izvoznih produktih. Na podlagi domneve, da se bodo trgi in cene ustalile, kar bi bilo velike važnosti za rešitev vprašanja delavnih sil, zaklju- j do uvedli živilske nakaznice za
meso, maščobo in nekatere konzerve. Veliko je pomanjkanje cigaret in to pomanjkanje bo verjetno trajalo do srede prihodnjega leta. Najbolj pa občutijo trenutno pomanjkanje vžigalic, ki jih ni nikjer dobiti.
Kmetijstvo
REGRAT NI ŠKODLJIV
Nekoč je nastal mod rejr ci poplah, ker so čitaii, da je regrat za kunce nevaren ter da je v Nemčiji poginilo mnogo kuncev, ker so jih krmi li predvsem z' regratom. Tudi pri nos številni rejci krmijo ku; ce z regratom. Strokovnjak j? pojasnil, da regrat nikakor ni škodjiv. Ima celo veliko hrani no vrednost in je priporočljivo, de z njim krmimo živali. Ne škoduje nobeni živali, zato tudi kuncem ne. Seveda pa ni priporoči j ivo, da krmimo s samim regratom, kajti marsikaj škoduje, ko je količina prevelika. Tudi čioveK Di obolel. Če bi se preobjedel potic. Vest
o	škodljivosti regrata je morda zašla v liste, ker so najbrž živali obolele za regratom, ki je rasel na okuženem kraju. Verjetno je pa tudi, da je zrasel iz muhe slon. Regrat sam na sebi nikakor ni škodljiv, saj je eno glavnih krmil kuncev zlasti pomladne me -sece. V resnici so pa mnogi neprevidni, ker nabirajo regrat tudi tik ob cestah, kjer je izpostavljen okuženju. Nekateri rejci so tudi izgubili nekaj živali, a ne zaradi tega, ker so jih krrnri z regratom, temveč, ker je bil najbrž okužen.
Nasveti za hišo
DVA NASVETA GLEDE KUHANJA KROMPIRJA
Ker nimamo na razpolago dosti krompirja in ga tudi ne moremo izbrati, je vsaka količina, ki jo dobimo, dobro došla, čeprav ni vedno tak, kakršnega si želimo.
Mnogokrat opazimo j ri lupljenju surovega kromoirja na enem koncu gomolja« črnikaste madeže. Ta del gomolja se nam zdi slab in ga navadno odrežemo, pri čemer gre včasih precej krompirja v odpadek. Od zdaj naprej se ne bomo ustrašile teh madežev, ampak bomo vodi, v kateri se kuha krompir, tedaj ko bo zavrela, prilile nekij žlic kisa. Madeži bodo izginili, ne da bi se okus krompirju izpremenil.
Zaradi zmrznjenja dobi krompir pogosto sladek okus Takega krompirja ne jemo radi Z malo truda si prihranimo krompir in popravimo njegov okus. Krompir moramo pristaviti v mrzli vodi; ko voda zavre, jo odlijemo in nadomestimo s svežo, v kateri potem krompir skuhamo do konca in slab okus bo sam po stbi izginil.
pranji: oblek iz umetne
SVILE
Obleke iz umetne svile ne penic z starim milom ali pralnim praškom, ki vsebuje sodo, ker to blagu škoduje. Prati moramo res samo z najboljšim milom. Voda, v kateri perete in izplakujete, ne sme biti prevroča. Blaga se ne sme ovijati, ampak samo nalahko stiskati, da voda sama odteče. Blago sušite tako, da ga zavijete v krpo, kjer ga pust'te toliko časa, dokler ne posrka blago, v katerem je zavito, odvisno mokroto.
Likanje opravimo z neprevpo-čim likalnikom in vedno pravokotno na smer blaga, t. j. po Širini in ne po dolžini.
GUMIJEV PLAŠČ mora viseti na nekoliko vlažnem prostoru in lepo razprostrt. Kljub vsej skrbi postane sčasoma lomljiv. Zato moramo plašč večkrat izmiti s salmijakovo vodo: 1 del sailmijaka, 2 dela vode. Ko se posuši, ga s pomočjo male gobice ali kosmiča vate natareme z glicerinom.
MESTNI ZRAK UNIČUJE Pi i? O
Neki nemški časopis je ugotovil, da znaša ško^a, ki jo povzročajo v Nemčiji žveplene pare v industrijskih mestih na peii u, letno več sto milijonov n»rk.
I	ist trdi, da žveplene pare razkrajajo perilo in sicer najbolj tedaj, ko se tuši. Razkrajanje ie tem večje, čim več železa vsebujejo kemikalije, ki jih pri pranju uporabljamo. Poleo žverja razkraja tkanine tudi milo, ki ga moramo skrbno oplakniti s perila Poizkusi so pokazali, do lahko preprečimo razkrajanje z molim dodatkom kalcijevega bikarbonata. Poizkusi so pokazali, da lahko v opnenasti vodi. Potem in k c ril je najbolje, da peremo najprei v mehki vodi, kot je na primer deževnica, in da oplaknemo peiiio kar v studenčnici, ki vsebuje da-vo'i apnenca;.
IZ VLAŽNIH PROSTOROV
SPRAVIŠ VI.AGO
ako postaviš vanje plitke posodice s klorov m kalcijem, ki ga dobiš v lekarni. Ko je tvarin« vsrkala toliko mokrote, da je postala tekoča, postavi skledico n« topel štedilnik, da tekočina li.zhla-pi, potem jo zopet lahko uporabljaš.	,	,)
Prodam
v Gorici opremo za manufak-iurno ligovino (slojnla in pulle) za 50.000 Lir.
Kupcu o<!s'opim brezplačno obr-Inico (licenco) za Menifalure, mer-cerie in coifezicni v Gorici.
Pooblaščen za prodajo Makuc Stanislav, Gorica, Corso Verdi 3#/[ levo. Vhod preko balkona.
Odgovorni urednik:	Dr.	Milan	Komar	-	Gorica
ALI BOSTE PELJALI TUDI KO*?
Trgovec Bregar je vozil v mesto maslo in teleta. Cesta v Čavnu je bila prašna in sonce je pripekalo. Zagledal je znanega Tri-bušarja Luko, ki je težko cijazil poln koš suhih hrušk na trg. Povabil ga je, naj prisede, nekaj iz usmiljenja, nekaj pa, da bi imel družbo. Toda spredaj ni šlo,, mož je sedel v voz med teleta.
»In sva šla«, je pravil Bregar. »Ker sem prav takrat srečaval vozove, ki so šli na Goro po čoke, sem se ozrl šele pod Skukom, ko so konji pili na koritu. Ozrl sem se in skoraj padel z voza od presenečenja: Luka je čepel zadaj in na hrbtu je imel oprtan koš.
»Ali ni prostora«, sem vprašal, »da držite koš?«
Luki pa se je razlezel obraz:
»Slišite, stric, ali ste res tako prijazni, d1?) boste peljaJi tudi koš?«
PRVA IN ZADNJA STOPNJA
Na učiteljskem zborovanju v Ljubljani so se zbili zaradi for-
malnih stopenj. Dober del učiteljstva je iznesel kritiko, pobijal metodo in imel polno pomislekov. Posebno sta govorila proti ravnatelj Bežek in nadzornik Finžgar.
»Ah, kaj stopnje?« je zazehal učitelj Č. »Začeti kuhati je prva stopnja — skuhano jesti zadnja. To sta prva in zadnja stopnja, kar je vmes, me pa ne zanima!«
ŠKRICU NE ZAUPA)!
Ko so se vračali, je goriške u-čitelje v Nomenju zametel sneg in ustavil vlak na progi.
Medtem ko so odkidavali sneg, so se učitelji zatekli k prvemu kmetu, ki je bil ob progi.
Začeli so obdelavah najprej mleko.
Ko je tega zmanjkalo, kruh in maslo.
Ko je še tega zmanjkalo, ajdove žgance. Gledal je gospodarjev sinko vse to, gledal in zmerom obupnejsi je bil njegov obraz
Učiteljicam je bilo dolgčas in izmislile so si, da morajo iti gledat prašičke.
Takrat pa fantek na prag:
»Oča, če pustite, da so nam vse požrli, prav, a prašičkov ne bodo. Ce si vi ne upate si pa jaz!«
In je vihtel kol na pragu.
»Nič ni pomagalo, da smo trdili, da prašičkov ne maramo«, pripoveduje udeleženec.
»Škricu nikoli ne zaupaj!« je dejal fantek. »Sami pravite, oča!«
LENUH IN DELO.
Kot osemletnega dečka so m« poslali z njim na senožet Stani-šče pod Golakom, da bi sušila seno. Danes vem, da bi bil jaz moral nadzirati, ali bo on kaj delal. Zuta pa je legel v senco pod visoko smreko in zelo leno zinil, ko je mislil, da je potreba, sicer je molčal:
»Daj, Narte, obrni tale ogca-bek tam!« Čez čas:	»Zdaj pa
tega!«
Tako sem lepo pokorno obračal seno, da so prišli opoldne ponj. Seno je bilo suho. Zuta je storil svojo dolžnost, obrača! sem pa ja«z.
STOMA7.ANI IN VOZ
Kadar so Stomažani šli na Go ro po drva, so nenamazana kolesa počasi škripala:
»Letos nismo še nič klali, letos nismo še nič klali.«
Ko so pa motovilila po strmi cesti domov, pa naglo:
»K let’ pa dve, k let’ pa dve!«
BERAČEVA MOLITEV
Lazkar je bil v Slavoniji z drugimi drvarji. Lačen je hodil po okolici Pakraca, kamor so hodili kupovat, zato je stopil v kmečko hišo stegnil roko in začel: »Dreimal achf ist vienindzwan-zig, dreimal acht is vierundzwan-zig!« (Trikrat osem je štiri in dvajseti.
Kmetica se je nekoliko obotavljala, ko se je oglaail kmet: »Majka, daj mu komad kruva, jer tako lepo Boga moli!«
ŠTETJE
Učitelj L. je bil pri nas prehranjevalni komisar med vojno 1914-18. Prišla je k njemu ženica in vprašal jo je, koliko jih je pri hi-
! ši. Ženica je pravilno odgovorite
I	osen«, potem šte'<3
»jaz in moj sva eno, Jože dve, Lojze tri« — in štela dlo sedem.
»Ne, ni prav, izpustila sem.«
Pa je štela iznova. A ni spra-' vila več ko sedem.
ŠF.PCA
Krojač Čot je šepal na e*io nogo, njegova žena na obe; ljudje so pripovedovali, da je bilo videti na cesti, ko sta šla od poroke, kako bo v zakonu, kajti Cot je šepal:
»Se kesam, se kesam!«
Ona pa se je gugala na desno in levo:
»Kar je, je, kar je, je!«
ČE SF. JAJCA MEDIJO
Bevkovi otroci so 'skali pri Brusu jajca.
»Jih nimamo nič!« je rekla Brusova Johana.
»Oh, mama, nič ne laži; saj jih je polna košara!« se je oglasit fantek.
»Že, že, toda tista se medijo kakor tepke!« je dejala Johana.