Poštnina plačana v gotovini £ Ljubljana, 5. sep tembru 1940 — Leto XIII. — Št. 3?. GLASILO KR.JČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA \ii delo! Od dneva do dneva sanjari delavec o lepših in boljših časih. Zdi se mu, kadar se imu slabo godi, da se časi morajo sami od sebe spremeniti, da se krivice morajo zaradi tega, (ker so krivice, same 'popraviti. Najlaže je seveda lagodno sedeti, premišljevati in tarnati, češ vsaj se mora vendarle enkrat spremeniti življenje, da Ibo tudi tisti, ki deila in trpi pomanjkanje, lahlko pri,lično dobro živel. Taka je miselnost delavstva, ki ničesar drugega ne misli kot to, da se bo nekaj zgodilo brez njega in brez njegovega truda, pri 'teni pa seveda mirno bodi na delo in gara za žive in mrtve od jutra do večera. Talko delavstvo res ne zasluži drugega kiotto, kar ima. Brez njega lepo gospodarijo drugi, vodijo politiko, socialne ustanove in tako odločajo tudi o njegovem življenju. Delavec pa lepo čalka kdaj se bodo časi spremenili njemu v prid ... Toda to čakanje traja že dolga desetletja, “pa se vkljub temu ni prav nič spremenilo njemu v prid ampak celo obratno, njemu v škodo. Zaradi svoje brezbrižnosti je delavstvo zgubilo ves vpliv, v kolikor ga je še imelo, v svojih lastnih delavskih zavodih in v politiki. Adi so ljudje, ki sedijo v vodstvu Delavske zjx>r-nice. Okrožnega urada, Borze dela, delavski zastopniki? Koliko ima delavstvo svojih lastnih delavskih zastopnikov v občinskih odborih, v banovinskem svetu, koliko je imelo zastopnikov v parlamentu im v drugih javnih zastopstvih, bodisi v senatu, v vladi? Nič, ali pa le enega ali dva samo v manj pomembnih zastopstvih. In prav povsod po teh zastopstvih se vodi in odloča delavska politika. lin kaj naj pomeni eden ali dva zastopnika itam, kjer sedi na desetine različnih ljudi. Ali naj ta zastopnik v svojih govorih apelira na pravičnost, na ljubezen do delavskega stanu in delovnega človeka. Brezuspešno, ker pri -gospodih odloča tisti, kogar oni zastopajo, ne pa nekdo drugi, katerega življenje ne poznajo im se ga no boje. v Odgovor .na vprašanje kdaj bo bolj-se> J« Pri tej ugotovitvi kaj lahek. Kadar bo delavec toliko zaveden in toliko zrel, da bo prav povsod, po svojih stanovskih in^ političnih zastopstvih razgnal vse svoje »kvasi zastopnike« in postavil na ta mesta svoje prave delavske zastopnike, takrat bo imel šele priliko, da bo tok časa preokre-nil sebi v korist. To bo šele začetek nove dobe, katero bo pa delavstvo moralo samo ustvarjati in graditi. Zato pa je vsaka naivnost, da se bodo čaisi sami spremenili, ne le odveč, ampak celo kvarna. Časi so taki, kakršni so ljudje. Ljudje sami si ustvarjajo svoje življenjske pogoje, sami si kujejo čas. Če je delavstvo brezbrižno, leno in nezavedno za svoja lastna .gospodarska vprašanja in za izboljšanje svojega lastnega živil jen ja, nihče na svetu mu tega ne bo dal im tudi ne preuredil družbe, ki naj bi bila zamj dobra m pravična Večkrat, posebno v današnjem času, slišimo 111 oltarno, da smo ina nranru nove dobe. To tudi lahko trdi omi ki mu nov čas ne bo prinesel nič dobrega. Vendarle to trdi, in sicer zaradi tega, da bi tvarne sile novega časa uspaval še vnaprej, da bi ljudje še vnaprej samo sanjarili in pričakovali novih časov brez upa na zmago. Toda mi vemo, da bo nov čas treba trdo kovati, delati in zopet delati, da se bo treba zn nov čas boriti. Delovno ljudstvo bo moralo postaviti svojega Zahtevamo odločne ukrepe! Slepil bi samega sebe, kdor ne bi hotel priznati, da postajajo delovni sloji zaradi sedanjih razmer nervozni. Njihov gospodarski položaj je padel talko nizko, da zahteva takojšnjo od-pomoč. Potek dosedanjega boja prati draginji, je pokazal, da ne dosega svojega namerna. M nožič se polašča pirepri-čamje, da je ali ta boj neresen ali pa, da ga vodijo nesposobne roke. Tako prepričanje je pa nezdravo in nevarno. Kajti dokler itirpin upa, še ne obupa. Če pa ni več upanja, pride na njegovo mesto obup. Zato so ob dvanajsti uri potrebni taki ukrepi proti draginji, da, bodo dobili delovni sloji v nje zaupanje. Potrebno je preprečiti diktaturo kapitala. Zaenkrat služijo, in sicer dobro služijo pri maLS vse panoge .gospodarstva. Zaradi .tega se gospodarstvo ne sime odreči, da pomaga pri dviganju kupne moči delavstva in drugih proletarskih slojev s tem, da dviigne plače na primerno višino. (Doživljamo pa ravno nasprotno. Nekatera podjetja uvidevajo upravičenost delavskih zahtev, ne morejo pa ugoditi predlogom za zvišanje plač, ker jim to zabranju-je njihova stanovska organizacija. Dolžnost oblasti je, da takoj razpusti take stanovske organizacije. Veliko rano pri urejevanju razdrapanih gospodarskih razmer predstavljajo razne centralistično urejene gospodarske ustanove z monopolskiimi pravicami, pa maj vzamemo katero kolli tako ustanovo. Vse te ustanove so obdane z neko tajimstveno kopreno, tako da ne ve ljudstvo, kaj dela in kako dela.. Vse niiiti se stekajo v Belgradti, po novem žo v Zagrebu. Delovanje je brez jav-ne_ kritike in pod patronanco vladajočih političnih kaolieij. Zaradi tega se ni prav nič čuditi, da je vse skupaj nezdravo, brez iniciative in 1 >re.z .zveze z l judskimi potrebami in .tudi v nasprotju z ljudskimi koristmi. Če hoče država ustvariti kaj zdravega, .mora pripustiti take forume, ki bodo vodeni od zastopnikov vseli slojev naroda, zlasti pa morajo dobiti dovol j močno zastopstvo delavski siloji. Pojavila so je misel o ustanovitvi gospodarskih odborov. To ide jo moremo samo .pozdraviti Za vsako banovino naj bi ise ustanovili itaki odbori. Iz teh odborov pa centralni odbor. Ti odbori bi morali imeti vso oblast v posameznih banovimah, centralni odbor pa za vso državo. Le na ta način bi se mogla urediti in usmeriti zunanja in notranja trgovina tako, da bi bilo zadoščeno vsem potrebam ljudstva in države. Če bi se vodilo gospodarstvo na predlagani način, bi odpadle vedanje krivice. Smatramo namreč zn krivično okolnost, da imajo po nekaterih krajih naše države dovolj surovin, dočiim drugod istih surovin občutno primanjkuje. Isto je z živili in z drugimi potrebščinami. Gospodarski odbori bi tudi preprečili dviganje cen živlljenjsikiih potrebščin na korist veleposestnikov in špekulantov v škodo pokrajin, ki morajo živila uvažati. Tako mora na primer Slovenija že dolgo vrsto let plačevati visoke cene za pšenico v korist omenjenih slojev. Le na ta način bi bile rešene .posamezne pokrajine od popolne odvisnosti sedanjih gospodarskih ustanov z monopoli,skim značajem, obenem pa od anoistranske-gri reševanja gospodarskih zadev. Reorganizacija našega gospodarstva je nujna in neodložljiva. Dosedanje stanje mora roditi hude posledice za državo in pokrajinsko gospodarstvo. Neizbežna posledica dosedanjega stanja bo: Pomanjkanje surovin. Zaradi pomanjkanja surovim bodo prenehala podjetja z obratovanjem. Če ne s popolnim, prav gotovo pa z delmim. Delna ali pa popolna ustavitev obratov bo imela za posledico brezposelnost med delavci in nameščenci. Druga težka posledica bo pomanjkanje .sredstev za prehrano. V Sloveniji je že drugi mesec pomanjkanje koruze. Sedaj se je pridružilo le pomanjkanje pšenice in pšenične moke. Poleg tega primanjkuje še mnogo drugih živil. Posledica tega je stalno dviganje cen. Zaradi skrajšanja obratovanja je 'kupna moč delovnih slojev padla že sama po sebi. Draginja je pa to nikrnjeno kupno moč ubila najmanj za 50%. Tako stanje je zelo nezdravo. Priznamo, da je tak položaj, da se gotovim posledicam svetovnih razmer, med katere spada tudi draginja, ni mogočo izogniti. Trdimo le to, da ni potrebno, da smo prišli v taiko hudo stisko in da še ni konec dviga draginje. To našo trditev .podkrepljujejo razimere v .sosednjih voj ujočih se državah, ko se niso cene .skoraj nič dvignile in pa tudi m e vojni joče države. Saj pravijo 'poročila, da so so v sosednji Madžarski cene dvignile do sedaj le za 15%. Pri takih poročilih se ljudstvo opravičeno vprašuje: >Zakaj je drugače pri nas?« Tekstilna industrija pripravlja selitev V teh težkih dneh, ko tekstilna industrija preživlja svojo prvo težjo kriizo se vsak dan bolj trdovratno širijo vesti, da se bodo večja tekstilna podjetja preselila s stroji in inventarjem nekam na jug, nekatera celo daljo preko .meja naše države. Čllovelk se nehote vprašuje, če tam na novem mestu me bo pomanjkanju surovin, posebno za tista podjetja, katera nameravajo prenesti svoja podjetja v okolico Belgrada. Saj je to vendar ista država in česar ni tu, ne more biti tudi .taim. Naj že .bo ikalkor koli! Videti je, da ti načrti za .selitev niiso novi, le ugodno prilike so .čakali. Danes, ko manjka lastnega moža, svojo neizprosno in nezlomljivo voljo, da o svojih lastnih vprašanjih hoče in mora odločati samo. Vsalk delavec mora v svojo delavsko skupnost, z njo živeti in delati, z njo trpeti in zmagati. Danes ni čas brezbrižnosti, me lagodnosti, ne sanja-renja, ampak cais dela. Kdor se temu delu odteguje, podpira reakcijo, ma-zadn jaštvo in odobrava čas, v katerem sam trpi. Zato pa današnji čas razdvaja človeško družbo v dva dela: V pristaše starih časov, kjer je gospodovala in odločala meščanska strankarska politika, ki je pripeljala človeško družbo v največjo duhovno in socialno zmedenost in v pristaše novega časa, ki naj pomedejo enkrat za vselej s kapitalističnimi nazori o človeku in njegovi družbi in naj da delovnemu človeku zopet tisto odločilno besedo in moč pri vodstvu, da bo on zopet postali to, kar mu je kapitalizem odvzel, to je človek, krona stvarstva. Za nas, krščanske socialiste, je od- ločitev že napovedana v naših načelih. Po naših krščanskih načelih je človek res človek, ki sam v sebi predstavlja podobo božjo, ne pa hlapca in sužnja svojega sočloveka. Naš krščanski nazor o človeku nas nujno sili na delo, da ustvarjamo in pomagamo v tein času do zmage pravici in poštenju v človeški družbi. Zato zavestno in načelno odklanjamo stari kapitalistični red, ki je človeka ponižal na stopnjo produkcijskega sredstva in zahtevamo ter se borimo za nov čas, ki bo v delavcu videl človeka ne le z dolžnostmi, ampak tudi s pravicami. Mi ne sanjarimo o novih časih, mi ne čakamo, da se bo družba sama popravila, mi ne prosimo usmiljenja in pravice, mi vse to zahtevamo in za to tudi delamo. V svojem delu pa pozivamo vse delavstvo, naj se vendar enkrat izlušči iz lupine omahovanja in čakanja in naj dvigne svojo glavo samozavestno, kajti prihodnost je zavednih, odločnih in poštenih ljudi. S. Z. surovin, je to lep izgovor, in ko je v podjetjih malo delavcev, se bo z manjšimi žrtvami izvršilo. Delavci so že tako na cesti in jim ni .pomoči, zato je sedaj najbolj ugoden trenutek za take zamisli. Kaj se j e tedaj naenkrat zgodilo, da tekstilna industrijo, ki je pri nas za-postlovala največje število delavcev in ki je bila vseskozi polno zaposlena, sedaj seli sedeže svojih družb in obrate proti jugu? Pogledati je treba, kdo so lastniki, in odgovor ina stavljeno vprašanje je tu. Lastniki so po veliki večimi tujci. Mnogi miti prav ne vedo, kje stoji njihovo podjetje. Ker se bojijo raznih nevšečnosti, ki so mogoče zaradi vojne v Evropi, je treba stroje zavarovati in prenesti v bol j varne kraje. Tako so v Mariboru pri Docktor in drug že lepo vrsto strojev postavili v zaboje in čakajo samo kakega brzojavnega naročila, pa bodo romali naprej. Kapital niti malo ne misli na potrebe dn koristi delavstva. Kakor hitro čuti, da postajajo tla prevroča, gre dalje, ne meneč se za tisoče, deset-itisočo delavcev im njihove družine. In vendar vsi vemo, da je ta panoga industrije uživala- pri nas vse mogoče predpravice. Sedaj, ko bi morala skupno z delavstvom prenesti tudi ikaike žrtve, pa se bo vsem tem umaknila. To je izkoriščanje javnih oblasti in tudi delavstva. Dokler so tekli v blagajne lopi dobički iin so jih mogli nositi preko .meje v druge države, je bilo dobro, sedaj, ko so v tem pogledu nastopile ra.zme težave in omejitve, pa je treba poiskati novih žrtev', ki bodo zopet dale novih ugodnosti. Poleg tega, da delavstvo trpi zaradi pomanjkanja surovin in mora delati v skrajšanem delovnem času, v neka- StmUčima poroeila. Položaj lesnega delavstva V lesni industriji so vladale vise do zduj zelo neurejene razmere. Neurejenost razmer je zelo povečala veliko lesno krizo, ki je vladala na ilosnem trgu dolgo vrsto let. V zadnjih dveh letih je pa kriza na lesnem trgu popustila in razmere so se začele; naglo popravil jati. Les je dobil ceno in kupčije so dobre. S tem so se nekoliko popravile. tudi delovne razmere desnega delavstva vendar še daleč ne toliko, kolikor se je izboljšal lesnii trg sam. Vsak delodajalec je hotel v prvi vrsti nadomestiti ito, kar ni mogel za časa lesne krize, ko je imel les res nizko ceno. Da se delovine razmere lesnega delavstva vkljub dobrim razmeram na lesnem trgu niso 'popravile je krivo delavstvo isaimo, ker si teli razmer ni znado urediti in ker zato mi pokazalo dovolj smisla. Zelo mnogo je lesnega delavstva, ki še sploh ne ve, da obstojajo deilavške strokovne organizacije, da je v državi socialna zakonodaja, ki ureja delovno razmerje, da mora delavstvo voliti obratne ,zaupnike itd. V Sloveniji je zaposlenega 12.300 lesnega delavstva. Od tega je organiziram le majhen odstotek. Da je nezavednost lesnega delavstva in nezanimanje za organizacijo še tolikšna, je vzrok tudi v tem, ker so velik del teh delavcev še malti kmetje in tako-zvani kajžarji. Čeprav se tem tudi slabo godi, vendar ne pokažejo toliko borbenosti kakor ostali proletariat, ker čutijo še neko gotovost v mali peščici zemlje, ki je okrog hiše. Precejšnje število lesnega delavstva tvorijo tudi kmečki sinovi, ki delajo v lesnih podjetjih na žagah ali kjer koli v lesni stroki samo za priboljšek, ker imajo hrano in stanovanje doma in potrošijo mezdo samo za obleko in nedeljsko zabavo. , Iiz omenjenega vidimo, da pravega borbenega lesnega delavstva še nimamo, kar je vzrok slabim gmotnim razmeram in velikim neurejenostim. Vzrok neurejmih razmer je pa tudi v tem, ker je težko razlikovati med potrošnjo llesa za lastno uporabo ter med prodajo in spravljanjem lesa za kritje domačih potreb in pravo lesno trgovino. Lesni trg je pri nas še precej neorganiziran, kar ima tudi v delovnih razmerah .svoje posledice. Toda od vseli vzrokov pa ostane še vedno največji in že v začetku omenjeni vzrok: nevednost in nezavednost lesnega delavstva, kako si pomagati iz težav in urediti delovne pogoje. V nekaterih krajih se je lesno delavstvo že organiziralo, posebno v maj-večjih centrih, kakor v Gorenjskem kotu okrog Bohinja, nekoliko na Notranjskem in tudi. precejšen del v Savinjski dolini. Vendar pa ostane še ogromno polje zn strokovne organizacije. V veliko korist slovenskega lesnega delavstva je, da se organizira v strokovni organizaciji. Prva naloga lesnega delavstva je, da se izobrazi, da spozna socialno za- terih obratih pa je že celo brezposelno, mu jemljejo živce še s tem, da bo zaradi selitve te industrije popolnoma ob zaslužek. Ali se je potem čuditi, če v tem obupu segajo delavci po vseh mogočih sredstvih, da organizirajo razne deputacije, hočejo protestno stavko itd. Vse to dokazuje, da je delavstvo vsak dan bolj nervozno in da izgublja živce. V interesu ne samo vsega prizadetega delavstva, marveč vsega naroda je, da se takemu špelkuiliranju z deset -tisoči delavskih življenj naredi temeljit konec. S čigavimi žul ji so nastale te velikanske tekstilne tovarne? Naši delavci so jih ustvarili. Zato se naj podjetja nacionalizirajo in ostanejo narodu! Ze maši vodilni državniki' so večkrat naglasali, da bodio v tem pogledu potrebne ,reforme, iker končno niso podjetju tu samo zaradi lastnega dobička, marveč zaradi občih ljudskih koristi, katerim morajo biti podrejena. Pri tekstilni industriji nastopa sedaj tak trenutek. Če hočemo ohraniti tisočem zaslužek in obstoj, jih ji treba zaščititi. Zato omejite neomejeno in svobodno ruzpolaganje ikapitalov, ki naj se, kakor se morajo vsi drugi, podrediti koristim Obče narodne skupnosti ! konodajo. Vse to bo pa moglo doseči le v svobodni strokovni organizaciji. Jugoslovanska strokovna zveza je na področju lesnega delavstva ogromno storila. In še več bi bilo storjenega, če. bi ise lesno delavstvo še z večjo vnemo oklenilo svoje JSZ. Omeniti moram, da se je predvsem lesno delavstvo v gornji Savinjski dolini resno pričelo zavedati svojih nalog na strokovnem polju. In tudi uspehi ne izostajajo. Naj bodo te vrste napisane v vzpodbudo tem tovarišem in v opomin onim, ki še vedno oklevajo im iščejo rešitve vse drugod kakor taim, kjer jo lahko najdejo. Problem je zelo enostaven. Zgraditi moramo močno strokovno organizacijo, in kar je glav- no, delavstvo se mora izobraziti, da lx> kos svojemu položaju. Lesno delavstvo mora prav sedaj, ko je lesna ko-njuktura ugodna, izkoristiti položaj in se uveljaviti, saj je itak moralo dolgo vrsto let trpeti zaradi silovite krize. Prirejati izobraževalne sestanke, predavanja, čituti in širiti naš delavski časopis »Delavsko pravico«. Kratko povedano: vsak lesni delavec imora natanko spoznati svoj delavski položaj, poznati dobro ipoložaj svoje stroke in razmere, ki vladajo v njej. Le na ta način bomo lahko postavljali tudi svoje zahteve in jih izpeljali, ko bodo stali za njimi -res izobraženi delavci. S takim delom bomo tudi izgradili našo delavsko skupnost in doprinesli svoj del k borbi ostalega 'slovenskega proletariata. Danes moramo živeti z odprtimi očmi in ne smemo zamuditi nobenega trenutka, da lahko utrdimo svojo delavsko skupnost, ki naj bo merilo inaših uspehov, borb in dejanj. S. K. Lesno delavstvo v Zadretski dolini je uredilo svoje delovne pogoje V torek 28. avgusta je bila ma okrajnem glavarstvu poravnalna razprava med JSZ in delodajalci lesne stroke iz Zadretske doline. Na lej razpravi, ki jo je vodil ig. dr. Strehovec je bil sklenjen sporazumi med delavci in delodajalci. Podpisan je bil zapisnik, ki ureja delovne pogoje. Delavstvo v Zadretski dolini ise je že dalj časa borilo za ureditev delovnih razmer, po-Sebnoi, ker iso bile te za dolino ob Savinji zlasti v Ljubnem že urejene. Delavstvo v Ljubnem, v Radmirju in v okolici je že več let v organizaciji in so zato tudi razmere nekoliko ugodnejšo kakor v Zadretski dolini. Tudi sklonjeni sporazum še ne določa tako ugodnih pogojev kakor so v Ljubnem, vendar jo tudi podpisani sporazum lep napredek in uspeli lesnih delavcev Zadretske doline. Plače so v Zadretju že od nekdaj »posebno za splavarje nekoliko nižje kakor okrog Ljubnega, Najvažnejše določbe sklenjenega! zapisnika iso: Plače splavarjev za vožnjo od Krope do Rugljice 375 din, plače tesačev za kubični meter 40 diin, za ostalo dolavce I. razreda 50 dim na dan. Nadure se plačujejo s 50 odstotnim pribitkom, prav tako ise z istim pribitkom plača tudi delo ob nedeljah in praznikih. Za lovljenje lesa ponoči se plača 100% pribitek. Sedaj je največ j a dolžnost delavcev v Zadretski dolini, da bodo skrbeli, da se bo sporazum, ki je bil podpisan tudi v resnici izvajat. Izvajal se bo samo tedaj, če bo delavstvo organizirano in enotno. Naloga delavstva je, da «e v celoti organizira v JSZ im naj vsak že organiziran tovariš pritegne v organizacijo še isvoje tovariše. Delavstvo naj svoje obveznosti do organizacije vestno izvršuje in plača članarino. Širimo in čiitajmo tudi našo »Delavsko pravico«. Iz nje se bomo marsikaj naučili. Talko bomo delali za našo delavsko stvar in nam bo to maša prva in največja briga. Jarški tekstilci y mezdnem gibanju Zaradi rastoče draginje so tudi delavci tovarne »Induisplati« v Jaršah začeli gibanje iza zvišanje plač. JSZ ie bot predstavnica tega delavstva predložila podjetju vlogo-, v kateri je obrazložila, v kakšen položaj je zašlo delavstvo izaradii draginje in da je zato treba zvišati delavske zaslužke. Podjetje je odgovorilo obratnim zaupnikom in JSZ, da je glede zvišanja plač vezano na< skilepe »Zveze tekstilnih delodajalcev Slovenije«. Dalo pa je izjavo, da bo predložilo zvezi in tudi podpiralo primeren predlog, ker uvideva težak položaj delavstva. V nedeljo 1. septembra pa je bilo v Jaršah delavsko zborovanje. To zborovanje, katerega je vodil predsednik •skupine JSZ iz Jarš tov. Škofič, je pokazalo, da postaja 'položaj vse bolj resen in težak. Delavstvo je ma tem zborovanju soglasno postavilo zahtevo, da se morajo urne mezde povišati za 1 dinar na uro. Na sestanku je poročal o draginji in razmerah v tekstilni industriji zastopnik JSZ tajnik Rozman. Udeležba je bila zelo velika. Zborovanje je pokazailo, da so ise jarški delavci zgrnili okrog svoje organizi-ziraine skupnosti in da se bodo borili, da si vsaj delno izboljšajo žalostni- položaj, v katerega so zašli zaradi sedanjih razmer. Mizarski pomočniki zahtevajo minimalno tarifno lestvico Že nekaj let se bore mizarski pomočniki, da bi uveljavili za mizarska podjetja kolektivno pogodbo in uredili oziroma dosegli vsaj primerne plače. Toda vsi napori so biili brez uspeha. Precejšen vzrok je v tem, ker velik del pomočnikov stoji iizven vrst organiziranjih pomočnikov. Pa ine samo pomočniki, tudi uvidevnejši delodajalci so za to, da bi se naredil red in preprečila nelojalna konkurenca na račun delavskih plač. Ker tedaj ni bilo mogoče doseči reda, so pomočnikii- začeli akcijo, naj se uveljavi tarifna lestvica, 'katera je predvidena v uredbi o minimalnih mezdah. Predlog, katerega so sestavile delavske 'Strokovne organizacije skupino z Delavsko zbornico, je bil v petek 30. avgusta predložen na anketi, katero je sklicala v tej zadevi kralj, ■banska uprava. Poleg pismene pred-stavke so zastopniki delavskih strokovnih organizacij še ustmeno obrazložili j,n utemeljili nujnost iiin potrebo, da oblast predpiše -minimalno tarifno lestvico za mizarske pomočnike. Po dolgotrajnih pogajanjih dosežen sporazum med delavci in Združenimi opekarnami V petek prejšnjega tedna se je na mestnem poglavarstvu vršilo nadaljevanje poravnalno raizprave o mezdnem sporu med JSZ im Združenimi opekarnami društva ina Viču in Brdu. Ker jo podjetje odklanjalo vsako zvišanje plač, so delavci stopili v stavko, ki jo trajala teden dni. Mestno poglavarstvo je nato za 5. avgust sklicalo poravnalno razpravo, na kateri se je dosegel sporazum, in sicer tako, da bo podjetje zvišalo mezde za 6%, delavci pa gredo na delo. Poleg drugega je bilo dogovorjeno, da tako oblast kot podjetje no bodo -zaradi tega izvajali med delavci -nobenih retpresalij. -Podjetje je še -na razpravi izražalo bojazen, da no bi -mogoče d>o stavki trpe-la produkcija in ne bi delavci dela salxi-tirali. To se seveda ni zgodilo in so delavci v ,polni -meri vršili svoje delo. Na razpravi -se je še dogovorilo, da se bodo, čim bo uipostavljeno normalno stani je, sestali zastopniki delavcev in podjetja, izdelali zapisnik in ga predložili i oblasti. Ta razgovor pa so Združene opekarne čiim so delavci začeli z delom, kategorično odklanjale. Podjetje je izjavilo. da je svojo dolžnost izvršilo in ni-ma kaj z delavci rn-zgovarjati, kljub temu, da je bilo že na razpravi ugotovljeno, da se dima oblasti predložiti dosežen sporazum. Podjetje je na.mreč kar samo o te-m obvestilo oblast in smatralo, da je zanj s te,m zadeva končana. Takega postopanja delavstvo še ni doživelo v nobeni borbi. Toda tu se je hotelo delavce s tem, ker so se borili za lioren košček kruha, še kaznovati. Podjetje ni hotelo več izplačevati bolniških tednov miti odškodnin za orožne vaje. Razumljivo je, da so se -delavci zaradi takega postopanja zelo razburjali. Zato je JSZ vztrajala ma tem, da se vrši direktni• razgovor s podjetjem v ' smislu dogovora na poravnalni razpravi. Končno je podjetje -na to. le pristalo, toda razgovor ni prinesel potrebnega sporazuma. Zaito je JSZ prosila oblast, da razpiše nadaljevanje poravnalne razprave od 5. avgusta in taim rešijo vsa sporna vprašanja. Toda tudi -na tej razpravi je podjetje vztrajalo na svojem prvotnem stališču. Šele po dolgih razgovorih in intervencijah oblasti, kakor nastopu obratnih zaupnikov je podjetje popustilo in se je dosegel -sporazum. V trim bo ju smo delavci za eno skušnjo bogatejši. Zanašati -se moramo le na svojo skupnost iin organizacijo. Zato se bomo -še bol j strnili okrog naše Jugoslovanske strokovne zveze. ♦♦♦♦«♦♦♦»♦♦»♦♦«»»»»» ♦♦♦♦ Sostro Krščanska delavska mladina uprizori 8. septembra ob pol 4 popoldne na vrtu g. Svetka (»Pri kovaču«) kmečko komedijo »Voda«. Pri igri sodeluje znana godba iz Dev. Mar. v Polju. Zaradi velikega zanimanja za igro in ker se bo uprizorila samo enkrat, si preskrbite vstopnice v predprodaji. — Vabljeni! Tozadeven predlog, na katerega so se zedinile vse strokovne organizacije, izgleda takole: t. V-išina mezd se odreja -z upoštevanjem kategorije delavstva, kraja, -kjer se malhaja podjetje in dobe zaposlitve v stroki, za katero ima položen iapit. Po dobi zaposlitve v stroki se deli le kvalificirano delavstvo a) V prvo ^skupino krajev spadajo: vsa mizarska" -podjetja industrijskega značaja, ine oziraje se na kraj, ter vsa mizarska obrtna podjetja na območju -mizarskih združenj v Ljubljani, Št. Vidu mrd Ljubljano i-n Muriiboru. b) V druigo skupino krajev spadajo: obrtna mizarska podjetja v -srezih Celje, Kamnik, Kranj, Laško, Litija, Logatec, Novo imesto, Pituj, Radovljica, Škofja Loka -in Ljubljana-okolica-, v kolikor ne spadajo v prvo skupino. c) Vsi ostali kraji -spadajo v tretjo skupimo. 2. Doba zaposlitve se šteje od dneva položenega pomočniškega- izpita, in sicer samo stvarno v stroki odslužena doba, ki se dokaže z izpričevali, odnosno podatki iz poslovne knjižice. Po dobi zaposlitve se deli kvalificirano de-lavistvo v tri grupe, in sicer: a) Od dneva -položenega izpitu do treh mesecev zaposlitve po izpitu; b) po treh mesecih zaposlitve po izpitu i-n do dovršenih itreh 'let zai[X)-slitve; c) po treh letih zaporsli-tve. 3, V pod tč. 2. določene roke se šteje le službena doba, prebita v dotični stroki za katero ima delavec položen i-zpit, ne pa tudi zaposlitev v drugih vrstah službe. 1. Mezde znašajo na uro: Kategorija preddelavci kval. 'delavci-ke delavci-ke dellavoi-ko Polkvulif. delavci-ke Zaposl. Krajovna skupina skupina I 8.50 4.50 5.50 6.50 4.50 4.— 3.75 II 7.50 4.25 5.25 6,— 4— 3.50 3.25 III 6.50 4.— 5.— 5.50 3.75 3.25 3 strojni politirke Ne-kvalif. delavci-ko 2. Za osebe, ki dobivajo mesečno plačo, so določi plača mesečno s 25 dnevnimi plačami. S tem, ako bo obla,st 'predpisala tarifno lestvico urnih mezd mizarskih pomočnikov, lx> vsaj nekoliko urejeno to pereče vprašanje. Pri vsem tem pa je treba naglasiti, da tudi predpis te letvice ne -bo v,seg» uredil. Pomočniki se morajo še enkrat zavedati, da so brez organizirane skupnosti v borbi proti krivicam, ki jih je tu zelo veliko, brez vsake moči. Zato ne čakati rešitve od raznih uredb, marveč je treba vstopiti tudi v vrste organiziranega delavstva. Ta -skupno,st je šele prava garancija, -da se bodo talko zakoni kot uredbe izvajale. Oglase v našem listu bere nad 20.000 ljudi. To povejte tudi vašim trgovcem! 1940 — Sl. 37 — 3 Anketa za pomoč tekstilnemu delavstvu na banski upravi Na banski upravi si je vršila 3. septembra anketa o vprašanju zaposlitve in pomoči tekstilnemu delavstvu. Na tej anketi se je razpravljalo, kako zaščititi tekstilno delavstvo in preprečiti redukcije in odpuščanje delavstva, kakor tudi ustavitev obratov in selitev industrije ,na jug. Število zaposlenega tekstilnega delavstva je padlo letos do julija za preko 1000 delavcev, ki so bili odpuščeni iz posameznih obratov. Točnega pregleda čez tekstilno industrijo mi, ker se položaj stalno .menjava. Danes odpove ta tovarna vsemu delavstvu, jutri zopet odipoved prelkliče, druga pošlje delavstvo .na brezplačen ali .nekatere tudi ma plačan dopust, v tretjem obratu se -skrči delovni čas itd. Delavstvo ne prosi podpor ali miloščine. Ono predvsem želi rednega dela in zaposlitve. Ker se pa vriše redukcije, je treba in nujno potrebno, da se takoj organizira obstanek tega delavstva. Najprej je treba zagotoviti delavstvu, da bo deležno pomoči od inosiil-cev delavskega zavarovanja, za katero plačuje, to je OUZD-ja, predvsem Bonze dela. Ker se zmanjšuje delovni čas im mora delavstvo ina dopust — plačam im neplačan, prijavljajo delodajalci delavce po povprečnem zaslužku in ma ta način, prehajajo delavci v nižje zavarovanje, kar tudi zmanjšuje njih pravice im podpore. S prekinitvijo' zavarovanja se prekinejo ali vsaj okr-•nejo tudi pravice do podpor od Borze dela. Zaito j© mujno, da se skliče posebna konferenca nosilcev delavskega zavarovanja in naj ta skupno iz delodajalci in delavci najde način, ikalko ■najbolje zagotoviti delavstvu pravice in |>odipore. Na anketi je bilo predloženo delodajalcem, naj iti dajo emlkrat/ni prispevek nezaposlenemu delavstvu, in sicer: samcem 14-dnevno, poročenim pa 4-tedensko mezdo. Onim pa, ki jih je zadela delna redukcija, pa naj delodajalci priznajo: samskim 50%, poročenim pa 75% izgubljenega zaslužka. .Nadaljnjo še enkratno podporo kakor delodajalci, pa naj bi dale tudi javne ustanove (Banska uprava, Bednost ni eiKlad, Borza dela, občina). Ta u>odipora .naj se izplača le tistim, iki ,se izlkažejo, da in.iiso dobili drugod zaposlenje. Borza dela naj bi dajala tudi i/jredne podpore prizadetim, kaj/ti če bi se zgodilo, da bi bilo odpuščenih večje število delavcev, bi ti gotovo padli na breme Bonze dela. Predlagan je bil tudi predlog, maj se ustanovi poseben fond im se likvidira sedanji Bedmostni fond, ki maj ga upravljajo delodajalci im delavci sami. Kontrolo naj pa vrši banska uprava. V ta fond naj ise takoj pretvori sedanji Bednost ni foind. Uredi naj se talko j delovno razmerje z movo kolektivno pogodbo in maj se pogajanja nadaljujejo od tam, kjer so se lansko leto razbila. Delodajalci so se izjavili, da imamo sicer želje, v katerih smo enotni nosilci, vendar je uresničenje teh precej težko. Predsednik Združenja tekstilnih delodajalcev je izjavil, da je proti privatni dobrodelnosti im proti obvezi, da bi tekstilna industrija plačala po .našem predlogu enkratni prispevek reduciranim delavcem. So pa takoj za ustanovitev posebnega fonda, ki naj ga upravljajo delodajalci in delojemalci pod kontrolo bansko uprave. Vendar ga vežemo na to, da .se tudi banovina obveže, da bo prispevala svoj del. Upoštevanja vreden je predlog, da naj se ustanovi poiselben fond, ki maj obsega vso našo gospodarsko skupnost in maj se misli na celoto, ker taka kri- za, kot je sedaj doletela tekstilno industrijo, lahko zajame tudi ostale industrije in se proti takim slučajem že vnaprej zavarujmo.. Zaradi surovin so delodajalci izjavili, da so storili sve itn da še delajo na tem, da se to priskrbijo, vendar so velike težave. V prihodnjih dneh bo-bo pogajanja v Italiji zaradi makupa bombaža. Iz Rusije ga bomo sicer dobili, vendar še ni gotovo kdaj. Kar se pa tiče selitve naše industrije na jug, bi morala pa odločno vmes poseči država sama, ker so tu posamezniki in razna združenja brez moči, .tudi banovina ne more dosti napraviti. Za vsako selitev je treba novih koncesij in tu bi moral Zemeljski odbor prenehati z izdajo iteh. Posebnih zaključkov na ainketi m bilo, ker so delodajalci izjavili, da morajo o vsem .konzultirati svoje članstvo. Izjavili so tudi, da ne bo nobenih posebnih ovir za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Sedaj je postavljen temelj, na katerem pa je treiba graditi najprej, če liočemo, da bomo rešili tekstilno delavstvo lakote in bede, ki sedaj grozi. septembra 1940 bo v Kranju U. obrtniško tombolo v prid obrtnega doma v Kranju Nad 35 tombol in 500 drugih dobitkov. Razstava dobitkov od 1. do 8. septembra 1940 v gimnazijski telovadnici. — Oglejte si jihl Preskrbite si tabliceI — Število tablic omejeno! (J)& naših krajih Nekaj za juriste Kakšne važne iposledice bi imela okolnost. da bi tvorilo v upravnem odboru podjetja ali pa ustanove večino osebe, ki po zakonu sploh ne bi mogle biiti upravni odborniki? Vprašanje je: Ali so sklepi takega upravnega odbora obvezni? Zlasti že sklepi, ki posegajo občutno v gospodarstvo dotičnega podjetja ali ustanove ali pa v razmere uslužbencev? b) Kdo je dolžan, da napravi red v takem protizakonitem stanju. Tovariše juriste vabimo, da se oglase s svojimi mnenji. Jesenice V nedeljo 8. septembra bo članski sestanek ob pol 10 dopoldne v .pisarniških prostorih. Ker že dalj časa ni bilo sestanka in jo veliko važnih stvari, da se o m jih ]K»govorimo, je dolžnost vsakega člana, da so sestanka 'udeleži. Ni dovolj, da si sa.mo član v plačevanju članarine, ker je le toliko uspehov, kolikor jo zavednosti in borbenosti članov. Zato vsi na sestanek! Trbovlje Naj pa bo pavovo perje! Našemu izurjenemu dopisniku »Delavske politike« .se je zopet mekaj zasanjalo. Napisal je, kako se voditelj belih hvali zaradi intervencije kovinarjev za napredovanje kategorij. Resnici na ljubo |M>vemo sedaj, ko simo izzvani, iia sa zaupniki socialistov intervenirali za to delavce le v toliko, kolikor je bilo med njimi bodočih zetov. Delavci, ki so to opazili, so pač premišljevali, ikolilko mest bi se še dalo dobiti za kako ožje sorodstvo teh zaupnikov, ker se izplača, če .se pri tem dobi višja kategorija pri rudniku. — Zaupnik belih pa je .posredoval tudi za tiste, kateri imajo več službenih let in so brez dvoma prvi upravičeni dobiti višje plače. Zaupnik rdečili je videl samo enega. No, tudi to mu oprostimo, če enkrat spregleda. Sa.mo tega mu me moremo, če ise potem jezi, ako drugi popravi mjegovo zmoto. Najbolje pa je, če sam vpraša dotične delavce, pa mu gotovo povedo celo storijo o tej stvari. — Glede denunci-ranja na zunanjem obratu pa vljudno vprašamo g. dopisnika, da mam ipove tudi ime grešnika. Mi smo vprašali tam zaposleno delavstvo, kdo je meiki bil, in ,nismo mogli zvedeti imena. Morda se je tudi to dopisniku sanjalo. Članski sestanek skupine se vrši v ponedeljek 9. t. m. ob 5 popoldne v prostoru tajništva. Podano bo poročilo o delu bratovske skladnice. — Vse člane .pozivamo, da se sestanka udeleže! Goričane Na praznik malega šmarna praznuje 80-letmico rojstva članica skupine pa-pimičarjev JSZ tovarišica Debevc Marija. Obenem praznuje letos .tudi še drug redek jubilej, to jo 60-letnico službe v tovarni. Malo je danes v vrstah naše organizacije članov v tako visoki starosti. Še manj pa jo takih, kakor naša tovarišica Marija, ki že skoro 40 let zvesto .stoji v naših vrstah in so za organizacijo tudi mnogo žrtvuje. Da se je naša skupina v dobi po svetovni vojni tako visoko dviig-g, n iia, jo v prav veliki meri tudi zasluga’ tovarišice Marije. Koliikokrut je hodila v .dežju im snegu v oddaljeno Presko ma razne seje in sestanke. Kolikokrat je med delavstvom agitirala za organizacijo in bodrila ravno nejnezadovol jnejšo člane k njihovim članskim dolžnostim. Bila je za organizacijo kaikor tudi za .strežbo bolnim delavcem prav rada vsako uiro na razpolago. — Draga tovarišica Marija! Ko praznuješ ta dva lepa življenjska jubileja, ti visi člani skupine prav iskreno čestitamo. Želimo ti, da Te Bog ohrani še dolgo vrsto .let v zdravju in sreči. Za vse, kar si naredila in še narediš za organizacijo in za delavce, prav lepa hvala! Vevče V nedeljo dne 8. septembra t. b uprizori Krščanska delavska .mladina v Sostrem na vrtu g. Svetka. Antona (»Pri kovaču«) kmečko komedijo v treh dejanjih »Voda«. Tovariši in .tovarišice, podprimo .mi to .mlado krščansko delavsko organizacijo, ki dela v so-strški fari z veliko vnemo za mlado delavstvo. Še nam je v spominu, kako lepo j« bilo lansko leto pri blagoslovitvi njihovega skupinskega prapora; tudi pri tej igri bodo pokazali, kaj zmore mladima, če se res pridno vzgaja in študira vse današnje težke življenjske probleme. Pozivamo vse vevško delavstvo, da v nedeljo s svojim obiskom podpre njihovo delo! Maribor V nedeljo dne 1. septembra se je poročil maš agilni tov. predsednik splošne, skupine Lipnik Rupert z gospodično Antonijo Križan. Obema želimo v zakonskem stanu obilo sreče in blagoslova. Tekstilci! V petek dne 6. septembra se vrši ob 9 dopoldne širša seja tekstilne skupine v Mariboru. Seja se vrši v prostorih JSZ, Sodna lil. 9-III. (Delavska zbornica). Zaradii važnih stvari prosimo, da se seje sigurno udeležite. — Odbor tekstilne skupine. V soboto t4. septembra ob 9 dopoldne se vrši v gostilni »Grmek« v Studencih pri Mariboru sestanek tekstilnega delavstva. Sestanka se bo udeležil zastopnik centrale JSZ iz Ljubljane strokovni tajnik Pestotnik. Na sestanku iboimo razpravljali o nastalem težkem položaju tekstilnega delavstva.. Poročali bomo o poteku konference o strokovnih organizacijah, ki se je vršila 3. septembra na banski upravi v Ljubljani. Na sestanku se bo tudi razpravljalo o selitvi tekstilne industrije. Proti tej nameri .mora delavstvo enotno nastopiti. Delavstvo samo mora v tem pogledu pričeti akcijo, da se ta namera prepreči. Potrebno je, da se to vsem odločilnim krogom javno pove. Zato delavci iz tekstilnih tovarn na plan, prišel je zadnji čas, da ipokaržete svojo udarno silo. Posebno velja ta pozi v delavstvu iz tovarne Dootor in drug. Nihče se danes no imoro izgovarjati, da nima časa. Vsi izgovori delavcev v teh časih .se smatrajo, da je popolnoma zadovoljno .s stanjem in da soglaša z delavskimi težavami. Zadnji čas je, da delavstvo enotno .stopi na plan, v borbo za svoje pravice. V soboto 14. septembra ob 4 popoldne se vrši v prostorih ekspoziture JSZ v Mariboru (Sodna ulica 9, tretje nadstropje) seja Strokovne zveze tekstilnega delavstva. Seja je važna zaradi položaja v tekstilni industriji. Vsi odborniki, organizacijski im obratni zaupniki se morajo tseje udeležiti! Kranj V nedeljo 8. septembra ob 9 dopoldne bo v prostorih pri Luikežu seja vseh odborov, obratnih zaupnikov in organizacijskih zaupnikov. Ker je .seja zelo važna, prosimo polmoštevilne udeležbe. Kdor je v zaostanku s članarino, jo ob tej priliki lahko poravna, ker bodo blagajniki navzoči. Dne 8. septembra popoldne bo velika obrtniška tombola na Glavnem itr-gu v Kranju. Ker bo po množini in vrednosti dobitkov prekašala vse dosedanjo tombole, priporočamo vsemu delavstvu, da se je udeležil V nedeljo .8. septembra se ob 9 dopoldne vrši v prostorih JSZ pri »Lu-kežu« v Kranju seja strokovne zveze tekstilnega delavstva. Na seji se 'bo razpravljalo o nastalem položaju v tekstilni industriji. Odbor strokovne skupine, organizacijski im obratni zaupniki iz posameznih tovarn iso dolžni, da se .seje polnoštevilno udeleže. Govorilo se bo o akciji strokovnih organizacij in o konferenci, ki se je vršila 3. septembra na banski upravi. Vprašanja so zelo važna, zato je dolžnost vsakega, da se sejo udeleži. Hrastnik Pri .nas v Hrastniku imamo poleg rudnika tudi kemično tovarno in steklarno, kar je splošno znano tudi i»o vsej domovini. Da to ugotavljam, je važno za sledeči primer: Rudnik v Trbovljah zaračuna rudarju steklo za jamsko svetilko (če iga rudar ubije, kar se pri delu kaj rado zgodi) za din 4.70. Rudnik v Zagorju zaračuna za isto steklo 5 din. V Iludi jami .samo di.n 3.80. V Hrastniku pa stojimo s ceno majvišje, in sicer kar 8 din. Tudi pri nas je bila cena nižja, a se je letos dvignila skoro za 100%. Torej steklarna doma, pa najvišja cena. Kaj praviš, tovariš urednik? In kaj pravite k iteimu vi rudarji? Treiba bo nekaj ukreniti, pravim jaz! Org. rudar! Otiški vrh V nedeljo 15. septembra bo za tekstilno delavstvo iz tovarne Ornig-Mi-trovič sestanek, ki bo .po maši ob 9 dopoldne v gostilni »Pridga.r« v Šent Janžu. Sestanka so se udeležili zastopnik JSZ strokovni tajnik tov. Pestot-nik iz Ljubljane. Na sestanku se bo razpravljalo o težkem položaju tekstilnega delavstva, o akciji, ki ,so jo začele strok, organizacije, im o konferenci, kii se je vršila 3. septembra na banski upravi v Ljubljani. Dolžnost vsakega .delavca je, da ise sestanka gotovo udeleži. Nobenih izgovorov, da mi časa ali da te mogoče kateri od vodstva tovarne ne vidi. Vsi izgovori so v sedanjem času brez pomena. Delavstvo mora stopiti odločno na plan, da >]wjikaže vsej javnosti, da ne zahteva nič drugega, kot kruh za preživljanje svoje družine. Strokovni svet Dno 1. septembra ise je vršila v Ljubljani seja strokovnega sveta JSZ. Na tej sej i je bilo sprejetih več važ-' ni,h sklepov o poživitvi našega strokovnega dela. IzČrpnejše poročilo o tej seji bomo priobčili v prihodnji številki. f&az<di— Ostri spopadi nad Anglijo so se vršili ves pretekli (teden. Nemška letalu so prihajala val za valom nad London, pristanišča in industrijska mesta. Am-gleži dujejo povsod močan odpoir ter napadajo nemške bombnike tako nad Kanalom kakor nad angleško obalo. Vsako noč so se vrstili tildi napadi angleških letal na nemška mesta. Angleška letala so imela za cilj predvsem tovarniška mesta in železniške zveze. Odkar pa se je konec tedna nemška borba prenesla v velilki meri nad glavno mesto London, so se pričeli vsako noč tudi letalski napadi nad Berlinom. Angleži so nad Kanalom organizirali močno protiletalsko obrambo. O poročilih Obeh strani je težko poročati, ker so si poj>olnoma nasprotna. Na (končni izid vojne poročila ne bodo vplivala, pač pa resnični dejanski stan. Kmalu bo mesec dna od začetka napada na Anglijo. Anglija nudi še vedno prav tak odpor [kot od začetka. Med tern časom so se izačeli tudi angleški nočni letalski napadi na italijanska industrijska imesta. Nemčija in Italija sta razsodili, koliko ozemlja mora Romunija odstopiti Madžarski. Obe državi politike osi sita močno podprli Madžarsiko, ki je resnično ves čas vodila politiko