Izhaja vsak Ootftek UHF,ONI8TYO IN UFKAVA: Trst, Via T. Filzl 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 PoStnlna plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 25. - Ur NAROČNINA: trimesečna Ur 323 - polletna lir S00 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovora Sptdizlonie in abb. postale I. Er. ŠT. 107 TRST, ČETRTEK 7. JUNIJA 1956, GORICA LET. V. DRAGOCENI NAUKI ZADNJIH VOLITEV Razkrojevalci sloge narodnih manjšin Zloraba vere v politične namene - Iz Rima trkljajo - milijoni Volitve 27. maja pojdejo v zgodovino tudi zaradi tega, ker so z žarko lučjo osvetlile svetu poliklilko, ki j o demokriSItjanska Italija vodi ido prebivalstva tuje narodnosti v obmejnih krajih. Najbolj otipiljiv primer naan nudi poleg Tržaškega ozemlja južno Tirolsko. Nemška manjšina v ondotni deželi je od nekdaj slovela v Italiji in inozemstvu kot ljudstvo iizredne narodne sloge in d isciipline. Ko' so južni Tirolci prišli po prvi svetovni vojni pod Italijo*, so bili. kakor ostalo prebivalstvo sosedne Avstrije politično razdeljeni v različne stranke: v Ikršč. social c e, ki so predstavljali veiliilko večino, v liberalno svobodomiselno' meščamdivo in v marlkfei-81'ione socialne demokrate. Pod pritiskom prebujajočega se fašizma in njegovih nasiil-slev so pa začela nasprotja med strankami kaj Ik.malu gin e vati, dokler niso v nekaj letih popolnoma zginila. Naskok fašističnih raznarodoval cev, ki je prihrumel v dežello, je1 naleteli na strnjen odlpoir ogfroiženegai 'ljudstva. Južnotiiroilsk! Nemci so najprej ustanovili nekak nadstrankarski Najrodni svet in čim številnejši in težji so bili udarci, ki so padali na prebivalstvo, tem bolj se je narodna sloga poglabljala in utrjevala. Končni: ratzvoj je privedel do tega, da si je manjšima ustanovila eno samo politično organizacijo. Ta edinost je ostala do današnjih dni živa in neporušna: vsi pripadniki manjšine so povezani in združeni' v Južnotirolski ljudski stranki, ki je šl'a v zadnji volilni boj pod znakom Edelweissiai ali Planike. KAKO ZRUŠITI ALI PREPREČITI EDINOST Povojna doba je torej našla slovensko in nemško mamjšiijno >v poipoilnoimia različnem položaju. Nemci so* bili' politično* složni in enotni, Slovenci razdeljeni v številne nasprotne si stranke. Najvišje narodne koristi eo zahtevale od južnih Tirolcev, da svojo edinost ohranijo, iste življenjske koristi so nalagale ogroženim Slovencem, din si prepotrebno edinost šele ustvarijo. Pri na® ni šlo za to*, da Slovenci naizpuste obstoječe stranke ter jih prelijejo v eno samo* politično organizacijo. To ni bilo niti izvedljivo niti* potrebno. Zadostovalo bi bilo, da se Slovenci ikljub vsem razlikam v ideologiji združijo v obrambi svojih skupnih narodnih in človeških pravic ter ustanove neikak Narodni svet. Toda notranja sloga manjšin, pa naj se pojavlja v katerikoli obliki, je bila raznarodoval cam trn v peti. Predobro so se nam- reč zavedali, dia je najlaže streti in potujčiti* narode, ki so neozdravljivo* raizkilani in žive v stalnih z dražbah. V naših krajih je bilo* torej nujno potrebno preprečiti, da se sprti* Slovenci kakorkoli in v čemerkoli sporazumejo. Na zadnjem občnem zltoiru Kršč. demokracije v Trstu smo* slišali, da* je to nejklalka »zgodovinska naloga« italijanskih katoliških politikov. Na zboru so iz ust našiih laških br aitov v Kristusu padle neprevidne besede, ki si jih mora vsak Slovenec globoko vtisniti v spomin: »Nepopravljiva napaka bi bila, če bi mi ne preprečili ustanovitve velike in enotne' slovenske fronte. . . Pri tej priliki je govornik Botteri* označil kot najbolj odločne nasprotnike narodnoobrambne skupnosti slovenskega ljudstva* voditelje tako imenovane »Slov. Kat. skupnosti.« Pred vso javnostjo jim je vtisnil na čelo pečat, na katerega nimajo prav nobenega, razloga biti ponosni. Med Slovenci je treba potemtakem narodno slogo »preprečiti«, na južnem Tirolskem, kjer je že uresničena*, pa porušiti. PREDRZNO SKLICEVANJE NA KRŠČANSKA NAČELA In res beremo v glasilu Južno tirolske ljudske stranke Dolomiten, kako se ondotni laški nacionalisti z demokristjani na čelu na vse Ikriplje trudijo, da bi izpodkopali narodno edinost Nemcev. V Brixenu, edinem mestnem središču de- žele, kjer tuji priseljenci niso še uspeli potisniti domačinov v manjšino, so Nemci doslej vedno nastopali proti doseljencem na enotni listi*. Pri teh volitvah se je pa prvič v zgodovini južnega Tirola primerilo, da so se v težko ogroženem mestu nemške vrste razcepile. Razkolnik, neki odvetnik dr. Dander, je proti združenim rojakom postavil lastno listo pod značko Beli stolp. Zato je bil sicer s svojimi kandidati vred nemudoma izključen iz stranke, toda s svojim razdiralnim delom je vendarle precej škodoval svojemu narodu. Južnotiroilsfka (ljudska stranka, ki je iimelia doslej v Brixenu 18 svetovalcev, jih bo imela v bodoče od vseli 30 le 15. Zguibiila je potemtakem absolutno večino in s tem dosedanjo popolno oblast nad mestno upravo. Najznačilnejše pa je, da je Dander prišel do svojih 5 sedežev le s pomočjo ‘— italijanskih volivcev. Kako opravičuje odpadnik svoje ravnanje? Trdi, da* J užn O tirolska ljudska stranka, v kateri je -združena vsa duhovščina dežele in katero podpirajo vse nemške katoliške organizacije, ni dovolj katoliška. Preveč je nacionalistična, preveč protiitalijanska*! Njena dolžnost bi bila, dia tesno sodeluje z italijanslklimi katoličani, to se pravi s tistimi demokristjani, ki brez usmiljenja kolonizirajo in potujčujejo Juižno Tirolsko. Kolika predrznost slabiti borbo na smrt in življenje lastnega naroda z verskimi razlogi! Komunist naj bi zastopal tudi katolike Odpadniijki že vedo, kaj delajo. Verne katoličane sumničijo, da so pomagači in »sopotniki komunistov« in — pomislite na Južnem Tirolskem! — celo, da so titovci. Malovestni, gospodje se predobro' zavedajo, kako taka natolcevanja lahko učinkovito vplivajo na preproste, globoko verne množice Tirolcev. Ko človek to sliši, se mu zares izdii, kalkor da bere neko tukajšnje naše časopisje. To zlonamerno in ošabno sklicevanje na krščanska načela v namene gole politične taktike je* prisililo južnotirolski katoliški dnevnik Dolomiten, da* je priobčil čez tri stolpce ogorčen članek pod naslovom: »Proti zlorabi vere v volilni borbi.a Javni protest je bil tembolj opravičen, ker demokristjani, ti najbolj goreči' pomagači odpadnikov, pogostoma sami najmanj spoštujejo načela, ki jih tako* toplo* polagajo na srce /katoliškim pripadnikom ogroženih narodnih manjšin. Pri zadnjih volitvah v rimski senat so demokristjani v Boenu hoteli za vsako ceno odvzeti nemškim katolikom en mandat. Zalo so pozvali' vse laške stranke — od fašistov do komunistov — na(j se strnejo na enotni protimanjšinski* listi. Da bi laže uspeli, so predlagali, naj bi biil slkfupni narodni kandidat Italijanov tamkajšnji voditelj komunistov g. Schettini-Bettimi. Ateistični komunist naj bi potemtakem zastopal v rimskem senatu tudi italijanske katolike ter tam če treba branil njihove verske koristi! Samo osebni poštenosti Schettini-Betti-nija, Odi je protimanjšinski predlog demokristjanov odločno odklonil, se imajo nemški katoliki zahvaliti, da ni njihov sedež v senatu prešel na laške komuniste. JAVNO VPRAŠANJE NA PREDSEDNIKA SEGNIJA Taisti pobožni demokristjani seve v isti sapi ostro opominjajo klatolike narodnih (Nadaljevanje na 3. strani J NOVICE Z VSEGA SVETA NOVE VOLITVE SO NA VIDIKU Osrednje vodstvo Kršč. demokracije v Rimu je sklenilo, da se ne bo stranka pri sestavi občinskih odborov nikjer v državi vezala niti z levico niti z desnico. Ta sklep velja tudi za Trst. V našem mestu ne bo torej iskala pomoči niti pri komunistih in Ncnnijevih socialistih niti pri novofašistih in monarhistih. Ker so pa dosedanje vladne skupine dobile pri teh volitvah od 60 svetovalcev le 27, je zagazil Bartoli v brezizhoden položaj. Kako naj s svojo manjšino izvoli občinski odbor in vodi mestno upravo ? Povrhu SO' njegovi dosedanji zavezniki Saragatovi socialni demo&ratje postavili zahtevo, da je treba v bodoče sodelovati z Ner-nijevimi socialisti, sicer da, ne morejo' več podpirati Bartolija. Temu so pa odločno nasprotni ne le demokristjani, temveč tudi liberalci in drugi desničarji. Iz tega vidimo1, da bo demokristjanom nemogoče sestaviti občinski odbor in da bo dr. Palamara najbrž postavil na čelo tržaške mestne uprave vladnega komisarja. Po zakonu je pa delovanje komisarja dovoljeno samo za določen čas, nakar je treba razpisati nove volitve. Ni izključeno, da bodo tržaški meščani že v nekaj mesecih iznova klicani na volišča. PADEC VJAČESLAVA MOLOTOVA Dolgoletni predsednik vlade in zunanji minister Sovjetskle zveze Molotov je nekaj ur pred prihodom maršala Tita v Moskvo — odstopil. Vodstvo ruske zunanje politike je namesto njega prevzel urednik Pravde Dimitrij Šepilov. Molotov je bil najzaupnejši sodelavec pokojnega Stalina in zvest izvrševalec njegove zgrešene zunanje politike. Skupno s Stalinom je vodil tudi brezobzirno borbo zoper Tita z očitnim namenom, da ga uniči. Uradno sovjetsko glasilo Komunist je zavoljo tega Molotova še pred nedavnim odkrito' grajalo din Molotov je zatem javno priznal in obžaloval svoje »zmote.« Menil je, da je s tem vse pobotano in niti zdaleč ni imel namena se umakniti. Uredniku Še-pillovu samemu se pa še pred nekaj dnevi ni sanjfalo, da postane naslednik Molotova v zunanjem ministrstvu. To se vidi že po tem, da je Šepilov prosil tik pred Titovim prihodom vizo na: svoj potni list, ker je hotel iti z ženo na odmor v Egipt. Zdi se, da se je nenadna sprememba izvršila, na zahtevo maršala Tita, ki bržkone ni marali razpravljati o novih rusko-jugo-slovanskih odnosih v prisotnosti Molotova. Svetovno časopisje sodi, da je s padcem nekdaj mogočnega Molotova dobil Tito največje zadoščenje, (ki ga je mogel pričakovati. Toda Molotov je kot pravi diplomat sprejel udarec Iz velikimi zunanjim mirom. V Moskvi so ga vidieli, kako, se ves nasmejan šali z Edvardom Kardeljem. Najbrž je vesel, da jo je talko poceni skupil, zakaj pod' Stalinom bi se bil gotovo tresel za svojo glavo. TITOVO BIVANJE V RUSIJI Predsednika jugoslovanske republike so sprejeli v Moskvi, kakor je bilo pričakovati, z velikimi častmi. Prve dni ni imel političnih razgovorov, temveč si ogledoval mesto. Naenkrat se je pojavil s Hruščevom in drugimi sovjetskimi voditelji na ulici ter se pomešal med ljudi. Moskovčani, ki niso bili že desetletja takih reči vajeni, so »e čudili ter se v velikem številu zgrinjali okoli državnikov. Tito je šel s Hruščevom tudi na sladoled v neko, ljudsko kavarno. Obiskal je tudi razkošno grobnico ali mavzolej na Rdečem trgu, kjer ležita pod ste&l-lom balzamirani trupli Lenina in Stalina. Njuna obraza sta razsvetljena z rdečkasto lučjo. Tito je prinesel s seboj venec samo za Lenina. Pravijo, da se pred Stalinovo stekleno krsto niti ustavil ni. Politični razgovori s sovjetskimi voditelji so se začeli v torek. Na dnevnem redu so bile tele točke: odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, zedinjenje Nemčije in splošno razoroževamje. Sklenili niso pa še nič. Pogajanja so' prekinili za 14 dni, Iker bo medtem Titn s spremstvom potoval po raznih krajih Sovjetske zveze. VELEVAŽNA ODKRITJA Ameriško zunanje ministrstvo je te dni objavilo na 58 straneh celotno besedilo goi-vora, ki ga je 24. februarja imel na zadnjem občnem zboru boljševikov v Moskvi N”kita Hruščev zoper Stalina. Iz besedila nismo zvedeli nič bistveno novega razen tega, da je bil Stalin sklenil spraviti s poti tudi Molotova in Mikojana. Rusiji je grozila nova krvava »čistka«, kakor je bila ona iz 1. 1937. V inozemstvu menijo, da so komunistični voditelji hoteli to krvolitje za vsakio ceno preprečiti in da so se zato odločili se Stalina takoj znebiti. Neki listi trde, da so ga nje- | govi ogroženi nasprotniki zadavili med spanjem v Kremlju. Zategadelj — pišejo — ni nobeden sovjetski voditelj doslej črhnil besedice o Stalinovi bolezni. Zanimivo je tudi, kako se je pokojni samodržec svoj čas bahal pred Hruščevom: »Zadostuje, da mignem z mezincem in nihče ne bo več govoril o Titu. Mož bo gotovo padel!« Politično pomembnejše pa je, kar so rav-ncikar objavili v Ameriki o drugem zaupnem govoru, ki ga je imel Hruščev sredi marca pred poljskimi komunističnimi voditelji v Varšavi. L. 1948 in 1949 — je dejal — Stalin ni bil ostro sprt samo- s Titom, temveč tudi z Mao Tse Tungom. S pomočjo mešanih trgovskih družb je hotel spraviti pod svoje nadzorstvo kitajske rudnike ter spremeniti ogromno deželo v nekako sovjetsko »kol o ni j o«. Istočasno se je mešal v notranjo kitajsko politiko, IstO', kar je poskušal v Jugoslaviji, kjer je zahteval za tehnično in finančno pomoč, ki jo je ponujal, kar polovico jugoslovanskega petroleja. Od Jugoslavanov je zahteval za povprečne sovjetske filme desetkrat višjo ceno kot Angleži za' svojega umetniško dovršenega Henrika V. Kakor Tito, tako se je tudi Mao Tse Tung takemu kolonialnemu iz/kociščanju odločno ustavil ter se ostro sporekel s Stalinom. Bil je že na tem, da piretrže vse zveze z Moskvo ter sipremeni Kitajsko v ogromno uporniško Jugoslavijo. Da ni prišlo' do tega, se je imel Stalin zahvaliti samo Amerikancem, ki so bili o resničnem položaju nepoučeni ter so težko ogrožali Mao Tse Tunga. V svoji stiski je b.il Mao prisiljen iskati pomoči v Moskvi. Ameriško časopisje dolži sedaj svoje diplomate, da niso znali izkoristiti edinstvene priložnosti ter da so tako zapravili prijateljstvo 600-milijonskega kitajskega naroda. SE NE STRINJA Z NENNIJEM Ob koncu svojega obiska, v Beogradu je voditelj Italijanske komunistične stranke Togliatti izjavil, da se ne strinjaj z Nennije-vim mišljenjem o odnošajliih med Jugoslaviji) in IllsMjo. Nenni jjey kakor vemo, v svojem nacionalističnem govoru v Trstu poudaril, da ne priznava sedainjih meja med sosednima državama, ter namigoval, da. je treba laško manjšino v Istri 'iztrgati iz sklopa Jugoslavije. Togliatti torej ni tega 'mišljenja. Obnovljeni »tovariški« odnosi med jugoslovanskimi in italijanskimi komunisti — je pristavili — »bodo imeli gotove posledice tudi za Trst.« Raidioved'ni smo katere. VPRAŠANJE POSARJA V ponedeljek sta se sestala na pogajanja nemški kancler Adenauer in francoski ministrski predsednik iMollet. Razpravljala sta o Posarju, ki je zelo bogato s premogom in si ga je zato hotela Francija prisvojiti, če« da ji je premog nujno potreben za jeklarsko industrijo v sosednih krajih. Ker je pa dežela čisto nemška, se je Nemčija seve tej zahtevi odločno uprla. Adenauer in MolJet sta se v načelu sporazumela, da postane Saarska kotlina spet sestavni del Nemčije. To je bilo edino pametno, kajti nihče ne more odrekati posarskim Nemcem pravice, da se združijo s svojo ina» | tično' državo. Zato je pa Francija zahtevala iz samskih rudnikov letno 90 milijonov ton premoga, medlem ko ji Neimčija ponuja le 60 milijonov. Zdi se, da se bodo Nemici in Francozi glede Posarja s časom vendarle zedinili in da bo talko odstranjen velik kamen spotike med obema sosedoma. PAPEŽEVA BOLEZEN Zaradi prenapornega: deilai je Pij XII obolel in ukinil vse uradne sprejeme. Glas se mu je znižal in začelo ga ije boleti v grlu. Ker je papež v visoki starosti, se je njegova' okoilicai zbala, vendar je čvrsta narava Pijia XII premagala bolezen., še preden se je začela razvijati. V soboto — na svoj god — bo v Sv. Petru spet sprejemali vernike. NASSER OBIŠČE JUGOSLAVIJO Voditelj egiptovske revolucije in predsednik egiptovske vlade polkovnik Ebd En Nas-ser bo la mesec obiskal Jugoslavijo. S tem hoče vrniti obisk, ki ga jo naredil Tito pred nekaj meseci Egiptu, VESEL DOGODEK Pretekli ponedeljek je gospa Helena Gantar, soproga našega prijatelja dr. Draga povila lepega sinčka, ki so mu dali ime 'Robert. Gospe Heleni, in njenemu možu iskreno čestitamo. Razkrojevalci sloge Nadaljevanje s 1. strani manjšin, naj le pazijo, da se ne spozabijo: Bog ne daj, da bi v ikaitenilkoii stvari — in tudi ko gre za goli narodni obstanek — sodelovali s komunisti in njihovitrii »sopotniki.« če je treba, ipoikll:ičej;o dermiokiriistjlani na pomoč tudi cerkveno oblast vo. In kadar se ptriipadnii/ki man jšin takim opominom pokorijo, tedaj jih italijansko nacionalistično časopisje na ves glas hvali: »To so res pravi katoliki in odločni antikomunisti!« Tako so raznarodovale! ikiadilii; na Južnem Tirolskem Danderju, talko so 'Mes-saiggero Venetio in drugi strupeni protislo-venslkli časniki hvalili pri nas voditelje Slov. kait. skupnosti in Slov. dem. zveze. Todia pomoč Danderju se ni omejila na časopisne hvale, temveč zavzela tudi obliko zvenečega evenka*. Južmotiirolsha poslanca Kairl Tinzl in Toni Ebner sta za to zvedela narodnih manjšin ter poslala 24. maja načelniku vlade Se-gniju pismeno vprašanje, zakaj je predsed-ništvo vlade nakapalo (jdveitniku Danderju »sa občinske volitve 5 milijonov lir!« Obenem želita naj jiimai Segni odgovori, ali je bil ta denar vzet iz posebnega 600-mi-lijonskega sklada, »določenega v državnem proračunu leta, 1955-56 pod postavko 596 za propagando v nekaterih obmejnih ozemljih. Tinzl in Ebner zahtevata, naj jiima Segni na to pismeno odgovori. Iz vsega: tega: izhaja neizpodbitno', da je Dander v borbi zoper edinost svojega naroda prejemal iz Rima milijonsko denarno pomoč. Posebni, sklad »za propagando Italijan-stva« pa ni namenjen samo Južnemu Tiiro-iu, ampak tudi drugim obmejnim krajem, torej tudi tržaškemu ozemlju. Kdo mam jamči, da ne žive tudi med nami slovenski Danderji? DULLESOV SIN Mlajši sin ameriškega: zunanjega' ministra Avery Dulles je 1. 1940 med študijem na univerzi prestopil iz protestantske v katoliško vero. Avery, ki ima sedaj 37 let, bo 16. junija postal jezuit. Posvetili ga bo ameriški Iklardinal Franc Spallman, Oče Dulles in drugi člani družine so ostali protestanti. Z VINOM NAMESTO Z VODO Dne 1. junija ob prvem svitu je v Kata-niji izbruhnil v nekem skladišču nevaren požar. Ljudje so takoj poklicali ognjcgasce. Medtem so pa od silne vročine počili v bližini veliki siodii vina in več hcfkltoliitrov dragocene tekočine se j e izlil o na plamene. Ko so prispeli gasilci, je bil požar že zatrt. NI KONČAL ŠOLE O vasici Portigliiola - Kalabriji so te dini pisali številni časniki. Tamkajšnja ljudska šola je imela namreč najstairejšciga učenca na svetu. To je bil Rok Stiliitano, ki ga je silno bolelo, da si ne more dopisovati s sinovi y Ameriki. In tako se je v 93. letu starosti vpisal v prvi razred Skupno s 6-letni-nui otroci. Zelo ponosen je bil, da lahko bere knjige in časnike, šole pa, ni končal, ker je pretekli teden umrl v svojem 96. letu. DVE JAPONSKI DEKLETI Mednarodna organizacija, ki vodi borbo proti uporabi atomskega orožja, je prišla na izvirno misel. Izbrala je 2 dekleti, ki sta doživeli med vojno strašno atomsko bombardiranje mesta Nagasaki, ter ju bo poslala to poletje na potovanje iz dežele v deželo. S svojim iznakaženim telesom: naj opozarjata nai posledice atomskega vojskovanja in dramita vest človeštva. ŠALE NIKITA HRUŠČEVA Pred kratkim se je na nekem sprejemu v Moskvi Hruščev pritoževal na Amerika,nce, da zahtevajo od inozemcev prstne odtise na potne liste. »Eisenhower je tudi nasproten odtiskom« — se je branil prisotni Amerlkanec — »ali tak je na žalost predpis, ki ga more spremeniti samo parlament.« »Toda poslanci so vendar inteligentni ljudje« — je pripomnil Molotov. NOVICE Tedaj je vpadel Hruščev in povedal naslednjo zgodbico. V času pred revolucijo — je dejal — sem bral, kako je nekdo treščil z vozila na cesto, si razbil črepinjo, talko da so se mu usuli možgani po pločniku. Nato je mož vstal in šel mirno naprej. »Gospod«, je mimoidoči zavpil za njim, »na pločniku so Vaši možgani!« »Pustite jih kar tani, ne potrebujem jih. Jaz sem namreč državni poslanecl- RJAVI MEDVEDJE Pretekle dni so se zbrali na Tridentinskem prijatelji narave in razpravljali, kako, bi se dali ohraniti in zaščititi zadnji pnimeilki rjavega medveda, ki, še žive v deželi. Slovenija je en,a redkih dežel v Evropi, kjer so zaradi obsežnih gozdov medvedi še dobro zastopani. Včasih kakšen tudi »pobegne čez mejo« v Avstrijo ali Italijo, pa se navadno prostovoljno vrne, ker ga domotožje žene nazaj med tovariše in prijatelje. Tudi njemu »ni dobro samemu biti«, VRH ZEMLJE Doslej smo se učili, da je največja gora na svetu 8882 m visoki Mount Everest v pogorju Himalaje. Na podlagi novih preučevanj in poizvedb so pa sedaj dognali, da je naj- BEGUNJSCICA, ROBLEKOV DOM višji vrh zemlje gora Mahin Povaira. Sega nad 9000 m visoko' v oblake. Dostop do, te gore v Tibetu je skoraj nemogoč, iker se dviga domala navpično iz strašnih prepadov. PROCESIJA SV. REŠNJEGA TELESA Pri letošnji procesiji Sv. Rešnjega Telesa v Trstu, ki se je vila od1 ceilkive Sv. Antona Novega skozi mesto do Sv. Justa in nazaj, smo Slovenci zopet doživeli javno ponižanje. Italijanski verniki so glasno peli in molili v svojem materinem jeziku, medtem ko slovenski tega niso smeli. Po slovensko so smeli moliti le potihoma,, da bi naša od Boga nam dana slovenska beseda ne žalila ušes italijanskih bratov v Kristusu. Kdaj bo že nehala ta: vnebovpijoča sramota? ITALIJA IN SOVJETSKA ZVEZA V Rimu so podpisali novi trgovinski sporazum med Sovjetsko Rusijo in Italijo. Izmenjava blaga bo znašala 32 milijard lir na leto. Povečala se je za 25 od sto. Italija bo izvažala pred vsem industrijske stroje, dobivala pa' za to žito. TOČA KOT OREHI Preden je pretekli teden začelo močno de-ževati, so marsikje v severni Italiji divjale nevihte. V clkolici Piacenze je pri tem pol ure padala toča, debela kot orehi. Zemlja je bila pobeljena, kot bi se bili vrnili v zimo. Avtomobili so se na cestah ustavili, ker niso mogli naprej. Posevki so seveda izveči-ne uničeni. Kakor maj se tudi junij ni posebno vljudno predstavil. SMRT JE ZAMAHNILA V bližini Pontebbe je neka stara mati korakala z dvema od 3 do 5 let starima otrokoma čez železniške tračnice, Iko- se ji je naenkrat zataknila peta, da ni mogla naprej. V tem je zabobnel iz predora, videmski brzi vlak. Obupana žena je v poslednjem, trenutku pahnila vsakega otroka čez tir in jima rešila življenje, njo je pa do smrti zmečkalo. Z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIHRANITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Gfetičlf e Magazin angleškega blaga SKLADIŠČE: Trst-Ul. S. Nicolč 22 Telefon štev. 31-138 | llliifjiizziutt \ft€*(fi> Intjlvhi | vAAAAj\AA/WVAAAAAAAAAAAAJWVAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/AAAAAAAAAAAAAAAAAA\-W\AMAAAAA/ Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust. KRIVCL JE TREBA KAZNOVATI! S predzadnjo številko Novega lista se je na nabrežinskem poštnem uradu zgodilo nekaj, kar mora upravičeno vzbuditi v vseh poštenih in nepristranskih ljudeh globoko ogorčenje. Ta številka, v kateri so med drugim bila tudi natančna navodila volivcem devinska-nabrežinske občine, je bila dostavljena naročnikom iz vseh tistih številnih vasi, ki spadajo v delokrog nabrežin-skega poštnega urada šele v ponedeljek, 28. maja, čeprav so zavoji z listi po vsej verjetnosti prišli v Nabrežino že v petek, 25. maja- Uprava Novega listal bo čimprej uvedla natančno preiskavo in zahtevala od višjih oblastev, naj se morebitni krivci tega protizakonitega in diskriminacijskega dejanja najstrože kaznujejo. Nedopustno bi namreč bilo, da bi kdo izkoriščal službeno mesto v kake politične ter strankarske namene. Vse naročnike, ki neredno prejemajo naš list, prosimo, naj to nemudoma sporoče naši upravi. Uprava Novega Lista DOM JO Že nelkajjklrait smo poročali o splošnem razburjenju, tki vlada med kmeti pri Sv. M. M. Spodnji in v Domju zaradi razlaščevanja obširnih parcel. V ponedeljek smo bili priče prizoru, kateri jasno in nedvoumno ‘kaže, da. je nevolja hudo »aposlt avl jenih kme-t o v a le ev dosegla vrhun ec. Prefektura je 3. marca izdala poseben odioik, s 'katerim so oblaistva »začasno zasedla« zemljišča, potrebna za gradnjo nove ceste v takoj ijmeno varnem rezidemcdailneini področju. In res so 22. maja » posebno slovesnostjo* začeli graditi novo cesto. Kmetom so na ta način postavili nož na grlo, saj se sedaj ne morejo z nikomer pogajati niti za ceno zemljišč, niti se upreti razlastitvi. Ker so se oblast va zbala, da* pr ide do kakih nevšečmih dogodkov ined razjarjenimi, kmetovalci ter zemljemerci Ustanove industrijskega pristanišča!, so pretekli ponedeljek prišli delavci na delo v močnem spremstvu policistov. Poveljnik' karabinjerjev je bodil od hiše do hiše iter priporočal kmetom, naij bodo mirni, češ d,a bodo že obla-stva pošteno (plačala povzročeno škodo. Menimo, da smo y Doinju v ponedeljek prisostvovali edinstvenemu dogodku v zgodovini tržaškega mesta, saj se ni še slišalo, dia bi n.aše ljudi Stražili pri delu karabinjerji in policisti. Prav to dejanje nam v žarki luči kaže, da je bila vsa zadeva pri Domju postavljena na krivične temelje/, obenem pa neizpodbitno dokazuje, da so današnja oblasitva nesposobna rešiti bistvena gospodarska vprašanja talko, kot zahteva) korist vseh prebivalcev. Zdi se nam potrebno ponovno poudariti, da im,ajo naši kmetovalci pravico biti pravično plačani za razlaščena zemljišča, in sicer tako da si lahko kupijo drugje novo zemljo. Le na ta način bomo lahko preprečili, da se na Tržaškem ne poveča število nemaničev ter se obenem ne zada hud in usoden udarec vsemu kmečfklemu gospodarstvu. S silo se doslej ni še ugodno in zadovoljivo rešilo nobeno vprašanje. BARKOVLJE Obala ob naši glavni cesti kar mrgoli ljudi, ki ob današnjih vročih dneh zapustijo zatohle mestne hiše ter se gredo osvežit v morsko vodo. Vendar smo prav te dni slišali marsikatero' pikro pripombo na račun oblastnikov, ki so zapovedali širjenje obrežja pri bankovljanskem pristanišču. Dogaja se namreč, da stalno tako raztovarjajo material, da se dvigajo oblalkii prahu, ki se nato razprši po vsem drevoredu. Človek je prav gotovo neprijetno presenečen, ko se iznenada znajde sredi prahu. Taka dela bi morali opravljati v drugih sezonah in ne sedaj. Kaj si »nore j o o nas misliti tujci, ki v čedalje večjem številu prihajajo v naše mesto? Najbolje bi bilo, da bi širjenje obrežja začasno ukinili in se raje lotili graditi žičnico na Kontovel. 0 njej pa le govore, a doslej niso še nič naredili. ŠTIVAN Te dni pri nas ponovno razpravljajo o tovarni papirja, ki naj hi jo zgradili v bližini naše vasi, in sicer v nekdanjem, močvirju ob levi strani stare ceste proti Tržiču. Slišali smo, da so s/kioraj vsi pristojni uradi izrekli povoljno mnenje o tej gradnji in da se je upiral le predsednik Urada za zaščito lepili umetnosti. Vendar tudi ta se je na seji, ki je bila pred dvema tednoma, končno vdal. Prvotnemu načrtu so le dodali neke tehnične popravke, ki naj zavarujejo ribolov v tržiškem zalivu in vdolž naše obale ter tuj-slkoprometni značaj naše vasi. Domačine pa. predvsem zanima, ali bo nova tovarna res zaposlila domačo delovno silo, ali pa se bo. tudi tu dogajalo, da bodo v novem podjetju našli zaposlitev le tujci, nastanjeni v raznih novih naseljih. Naši ljudje imajo nesporno pravico, da jim oblastva zagotove delo, preden začnejo tovarno graditi. Ponovno poudarjamo, da Slovenci nismo načelno proti gradnji industrijskih podjetij na obali; zahtevamo le, da se ta dela ne izkoristijo v raznarodovalne namene, temveč da služijo zlasti napredlkiu in boljši bodočnosti domačinov. BRIDKA IZGUBA 29. maja je umrla pisatelju Borisu Pahorju ljubljena matli, dobra, pogumna žena, ka ere podobo je mogoče podzavestno tako lepo naslikali v svojem zaidnjem romanu »Mesto v zalivu«, v prizoru, ko obišče sina, ki se skriva pred Nlemci v tržaški okolici. ,Z Borisom Pahorjem in njegovo družino sočustvuje ob bridki izgubi vsa slovenska javnost v Trstu. Globoko sožalje mu izreka tudi naš list. SOLSKE PRIREDITVE 9. junija ob 18. uri osnovna šola v Stivanu na šolskem dvorišču. 10. junija ob 15. uri v Gabrovcu skupno z otroškim vrtcemi. 10. junija ob 16. uri v Saležu v šolskih prostorih. 10. junija ob 16. uri v Sampolaju v šol. prostorih. 10. junija ob 17. uri v Seisljatnu v šol. prostorih. Na sporedu so igricie, šaljivi prizori, rajalpe vaje in šolski zbori. SOLSKE RAZSTAVE Osnovna šola v SesljEinu 9. in 10. junija v šolskih prostorih. Osnovne šole v Sempolaju, Siivnem, Gabrovcu, Saležu 10. junija. Osnovna šola v iStivanu 15. in, 16. junija — vse v šolskih prostorih. • * * V nedeljo, 10. junija, bo ob 9. uri na šetnjakob-ski šoli v Trstu otvoritev razstave deških in dekliških ročnih del. Razstava bo odprta od nedelje do torka, in sioer od1 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. SLOVENSKO Ul A It III) Iti 0 GLEDALIŠČU za Tržaško »zemlji: V SOBOTO, 9. JUNIJA, OB 20.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH N. V. G golj ŽKMITEV V NEDELJO, 10. JUNIJA, OB 17. URI 'NA KONTOVELU N. V. Gogolj ŽEJT 1TJKV Prosvetno društvo »Ivan Cankar« iz Trsta in »Folklorna skupina Breg« liri redi la 9. junija ob 20.30 v dvorani na Stadionu »1. inaj« (Vrdelska cesta) l/ečer narodnih plesov in pesmi Sodelujejo: mešani, ženski in moški pevski zbor, dosti, kvartet, ;olistka, (amburaški zbor, dolinski kvarlet na pihala (er folklorna skupina Breg Zmaga je v enotnem nastopu! Izidi zadri jih vofliitev nam jasno in nedvoumno kažejo, da je dev&nslk o - naib rež insk a občina narodnostno hudo ogrožena. Štirje italijanski kandidati za pokrajinski svet so samo v tej občini, ki je le del volilnega okrožja dobili slkuipno 1.164 glasov, porazdeljenih takole: De Rinaidini (krač. dem.) 598 glasov Drioli (republikanec) 56 glasov Somzogno (novofašist) 280 glasov Fogher (soelalni demo/krat) 230 glasov Italijanski kandidati so torej dobili 1.164 glasov, ki bi morali strnjeno preiti na enotni laški blok liste Torre pri občinslkdh volitvah. Zgodilo se pa je, da je ta lista prejela le 848 glasov, kar pomeni, da zanjo ni glasovalo nad 300 Italijanov. r Da toHikšno število Italijanov ne bo glasovalo za listo Torre, tegiai Slovenci nismo mogli vedeti. Če je pa t® k d'o vedel, je bila njegova dolžnost, da- bi bil povedal. V tem primeru bi ibili Slovenci lahko sporazumno postavili opozicijsko lislto. Toda lak nastop bi bil moral biti do podlr ob nositi proučen im izpeljan sporazumno in po vnaprej določenem načrtu. Šlo bi namreč le za malenkostno ra zli/ko med glasovi vseh treh nastopajočih list. V ostalem pa menimo, da bi bilo taiko ravnanje zelo tvegano, kajti kdo bi bil jamčil, da bi se sprli Italijani v poslednjem trenutku ne sporazumeli in enotno nastopili. Iz računov je pa razvidno', da Italijani z enotnim nastopom v vsakem primeru lahko dosežejo-drugo mesto. Si&pibi is SEJA DEŽELNEGA IN OBČINSKEGA SVETA Na zadnji seji je deželni upravni odbor med drugim odobril tudi izdatek 5.500.000 lir za popravo pralnice v umobolnici. Razpravljali pa so zlasti o zloglasnem zakonskem osnutku ministrstva pravde, ki predvideva odcepitev Tržiča in Gradeža od goričkega sodišča. S tem vprašanjem se bodo pečali tudi na seji deželnega sveta, iki bo v soboto; 9. junija. V torek preteklega tedna pa je bila seja občinskega upravnega odbora. Župan dr. Bernardis je poročal, da so' za poletne uniforme občinski ib uslužbencev potrosili 617.000 lir; nadalje je odbor odobril znesek 9 milijonov lir za obnovo ljudske šole v Ločniku, o čemer bo pa še končno sklepal občinski svet v ponedeljek, 11. t. m. ■> Svetovalci bodo razpravljali tudi o novem regulacijskem načrtu za mesto Gorico, ki ga je izdelal mestni tehnični urad. PODGORA Hudi) spor, ki že nekaj tednov traja med vodstvom predilnice in delavci, se bo končno poravnal, čeprav ni prišlo do z-aželenih pogajanj med sindikati in lastništvom podjetja. Uprava predilnice, /ki jo podpira Zveza industrij cev, se je dosledno upirala kakršnemukoli razgovoru. O sporu bo izrek, lo svoje mnenje tudi ministrstvo za delo. Vodstvi svobodnih sindikatov CISL in UIL sta namreč celotno zadevo, predložili ministrstvu ter ga naprosili za posredovanje. Tudi goriški in videmski poslanci in senatorji so naprošeni, naj pri vladi podpro težnje podgorskih delavcev po izboljšanju delovnih pogojev. Čeprav je stavka povzročila precejšnjo škodo in zlasti duševne mufe 2800 delavcem in delavkam, je bila morda kljub temu koristna. Tako delavci kakor vodstvo podjetja SO' se ta čas lahko marsikaj naučili. Želimo, da se spričo vsedržavne pogodbe med delavci in tekstilnimi industrij-ci obnovijo zopet zdravi odnosi med obema strankama. V kratkem bo popolnoma končana in tudi blagoslovljena zahvalna in spominska kapelica pod Kalvarijo. Zgradnjo' lepe kapelice so na vzpodbudo župnika Špacapana omogočili s prostovoljnimi prispevki podgorski verniki. S tem dejanjem so hoteli izkazati svojo hvaležnost do Marije, ki jih je v drugi svetovni vojni očuvala pred nevarnostmi bombardiranja. Ko bo dograjen novi mostiček iz Podgore do Stražic, bo mestna uprava obnovila tudi stezo do te kapelice ra dalje do Kalvarije. 6TEVERJAN V nedeljo bo v števerjamu običajni praznik češenj, iki ga priredi SKPD iz Gorice. Ta dan nastopijo tudi razni pevski zbori, ljubiteljem Števerjana in naših zborov kličemo na veselo svidenje! Letos je naša občinska uprava dobila za travo ob občinskih cestah na Prevalu nad 30.000 Ilir, medtem ko je prejela lani le 8000. ZAMENJAVA BANKOVCEV Rok za zamenjavo bankovcev od 10 do 5 lir je bil podaljšan z min istrskim odlokom do 30. junija. Talko javlja prefektura. ŠTANDREŽ V nedeljo, 3. junija, je ASK »S. Gregorčič« iz Gorice s sodelovanjem Folklorne skupine iz Tržaškega brega priredil večer izvirnih in stiliziranih narodnih plesov iz raiznih pokrajin Jugoslavije. Obe skupini plesalcev sla pokazali hvale vredno resnost, kar moramo posebej poudariti. Take in podobne prireditve, ki jih naše ljudstvo ima zelo rado, naj bi v bodoče poživljal še kak pevski zbor. Prireditev je bila prav dobro obiskana. V nedeljo, 27. maja, je našai nogometa-5ka skupina Juventina nastopila v Gorici proiti Isontini. Ves čas igre so bili naši v premoči, čeprav so zmagali le v razmerju 1:0. IZ SOVODENJ Popravljanje cest na Peči in proti Rupii dobro napreduje. V soboto začnejo deliti sladkor, kavo in semeno- olje po cenah proste cone. Sovodenjci smo v zadnjem času močno zaposleni z delom na polju. Lotili smo se tudi košnje, čeprav nas tu pa tam moti nestalno vreme. IZ DOBERDOBA Na živinsko razstavo v nedeljo, 27. 5. so pripeljali 112 telet, junic in Ikrav iz Jamelj, Dola, Vižintinov in Markotinov, Martinšči-ne, Vrha in Doberdoba. Posebna Ikomisija je (pregledala živino tetr dolioaila naigrade. Poleg župana Ferletiča Mira sta na zborovanju v občinski dvorani govorila kmetijski nadzornik dr. Mairsanlo in predsednik pokrajinskega sveta dr. Cuiot. Župan je prečita! imena nagrajencev. Nagrade jim izipla-čajo eno prihodnjih nedelj. Ta dan so pa že nagradili udeležence sadjarskega tečaja. Prejeli so raizno orodje, ki ga potrebujejo sadjerejci. Prvo nagrado je dobil g. JožeJ Colja. Za najlepšo telico je dobil 2000 lir posestnik Alojzij Vižintin iz PaKkišoa; drugo nagrado v zneslku 1500 lir je prejel Anton Fer-letič iz Doberdoba; tretjo po 1000 lir pa: Andrej Ferfolja, Boneta Gizela, vdova Jarc. Jarc Marija vd. Frandolič in Gergolet Andrej, vsi iz Doberdoba. Prvo nagrado 2500 lir za najlepšo junico je dobila Marija Vilžintin-Nardjn i‘z Mar-tinščine, drugo (2000 lir) posestnik Peric Alojzij iz Markotinov, tretjo (1500 lir) Gergolet Anton iz Doberdoba, četrto po 1000 lir sta pa dobila Franc Vižintin iz Vižintinov in Jarc Jožef iz Doberdoba. Prvo nagrado 3000 lir za najlepšo kravo je dobil župan Ferletič; drugo (2500 lir) Lavrenčič Evgenij iz Matrik oitinov; tretjo (2000 lir) Peric Franc iz Vižintinov, četrto (1500 lir) gg. Gergolet Andrej ter Ferletič Jožef iz Doberdoba; peto (1000 lir) pa je prejelo še 15 živinorejcev iz raiznih vasi. Vsem nagrajencem živinorejcem iz vsega srca čestitamo. Ker se je Tazstave udeležil tudi zastopnik prefekture, se je zglasilo pri njem posebno odposlanstvo, ki mu je predočilo nujno potrebo po asfaltiranju ceste od Devetakov fclkozi Doberdob proti Selcem. Najbolj nujna je ureditev ceste po Doberdobu, ker je proinet po vasi izredno živahen. Zastopnik prefekture je obljubil, da bo poročal o stvari g. prefektu. IZ TRŽIČA V nedeljo dopoldne bodo splovili 19.200-tonsko ladjo »Barbaro«, ki je biila zgrajena v naši ladjedelnici na račun podjetja Enri-ca Insoma iz Rima. TEDEN KULTURNIH PRIREDITEV V sredo preteklega tedna so gojenci Dijaškega doma imeli pri Zlatem pajku lepo prireditev. Na sporedu so bile deklamacije, petje in Ribičičeva enodejanka »Čudodelna srajca«. Mladinski pevski zbor je pod spretnim vodstvom prof. Antona Severja zapel pet pesmi, nakaT so dijakinje deklamirale po dve Aškerčevi in Župančičevi' pesmi; pred nastopom pevskega zbora pa so dijaki deklamirali »Ciciban posluša očetovo uro«, Grudnov »Prihod« itn njegovo ^»Slovensko zemljo«. Pri igri so sodelovali tudi dijaki iz Beneške Slovenije, med fkJaiterimi odkrivamo dobre igralske talente. Vsem dijakom in dijakinjam, ki so pri prireditvi sodelovali, iz srca čestitamo. Na praznik Svetega Rešnjega; Telesa je goriško1 srednješolsko dijaštvo ponovilo zaključno prireditev, ki se je je udeležilo zopet obilo občinstva. V soboto zvečer pa je S. K. P. D. priredilo prosiajvoi dvestoletnice rojfitvla W. A. Mozarta. O veli/kem glasbeniku je predaval prof. Mirko Filej. Škoda, da ni' predavatelj občinstvu vsaj nekoliko orisal Mozartovih vplivov na slovensko glasbo. Po predavanju je priznani slovenski pianist Gabrijel Devetak zaigral štiri Mozartova mojstrska dela. MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV V nedeljo, 10. t. m. ho mednarodna razstava psov. Udeležile se je bodo poleg Italije tudi Jugoslavija, Švica, Avstrija in Nemčija. Psi bodo pokazali svoje sposobnosti in spretnosti na igrišču v ulici Baiaimonti. OBJAVA Na razglasni deski didaktičnega ravnateljstva' Sol s slovenskim učnim jezikom (Gorica, ul. Croce, 3) je Mto. Odredba štev. 2700/38 z dne 25. 5. 1956 glede začasnega niameščenja in suplenc za šolsko leto 1S56-57. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. junija 1956. AKONTACIJA Oče: »Tako, da veš. Moram odpotovati. Ker pa vem, da boš poreden kakor vedno, ti jih naložim že kar zdaj!« TOVARNA (Ptmcic IKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno poblitvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarni* ških cenah, jamči za solidno delo. Čitajte in Sirite NOVI LIST! ŠJviivhhii l/Zofciii/Vi " Muncilhlta dolina ŠEMPETER SEOVENOV Sedaj, 'ko so se že ohladili volilni duhovi, lahko sporočimo bralcem Novega lista izide hude volilne borbe. Ta je bila zlasti za kandidate v pokrajinski svet zelo ostra. V šempeterskem. volilnem okrožju, h kateremu so' hi/le priključene še laiej.de ohčihe T.aurjana, Foj da in Pavoletlto-, se je ‘borilo kar šest slranik: navofaši-stična, komunistična, socialistična, liberalna, monarhistična in krščansko-demokratska. Ker je naše ljudstvo že vnaprej odločno odklonilo ponovno kandidaturo polkovnika Olivierija, je mož kandidiral v čedadskem okraju; v šempeterskem okraju pia je na listi Krščanske demokracije kandidirala gospa Adrija-na Selan, poročena Brollo. To- je bila za nas velika novost, saj nismo doslej mnogi sploh vedeli, da morejo tudii ženske kandidirani za pokrajinske svetovalce. Ker navidezni »patrioti« niso trpeli, da bi tu ob meji kandidirala kaka ženska, so proti njej postavili generala Dal DAna, odlikovanca z zlato svetinjo. Ta je nastopil z znakom alpinskega kilobufkia in trobojnice. Gospod general je obhodil vse gorske vasice naših dolin. Navduševal je . zlasti bivše alpince za obrambo trobojnice in planinskega klobuka i, češ da bi izvolitev ženske na ogroženi meji domovine le škodovala ugledu naroda in države. Gospod general, kateremu so pomagali zlasti nekateri učitelji, se je zaganjal zlasti proti nekaterim, domačim duhovnikom. Naše- ljudstvo pa je takoj razumelo, kaj se skriva zia narodno trobojnico in fclo-luikoin in mu je to sijajno povedalo na dan volitev. Gospa Brollo je dobila v sedmih občinah nadiiških dolin 4067 glasov, g. general pa samo 625. Mož gotovo ni pričakoval takega poraza! Druge stranke so dobile tele glasove: liberalna 768, socialistična 743. komunistična 719 in m.isovska 719. Na liberalni listi je kandidiral I. Sirk iz Sv. Lenarta, ki stanuje v Vidmu, kjer je llastniik nekega nebotičnika. Sirk je edini liberalec, ki je bil izvoljen. Upamo, da bosta gospa Selan in domačin Sirk imela več srca za naše revno- ljudstvo kot pa polkovniki in generali. Tudi meja bo prav gotovo- mirnejša in varnejša. Tudi za občinske volitve je bila 'borba ostra. Pri teh je ravno tako imela trobojnica z alpinskim klobukom smolo, ker je v vseli sedmih občinah zmagala- Krščanska demokracija, čeprav se je doslej slabo izkazala pri upravljanju občin naših dolin. Naše ljudstvo je bilo prepričano, da bi druge stranke še slabše gospodarile. Občinske volitve pri nas nimajo velikega političnega pomena; pri njih gre največ za koristolovstvo. Ljudje že talko vedo, da bodo naši župani in občinski odbori po stari navadi delali to, kar bo hotel in ukazal občinski' tajnik, kakor je pisal že pred 70 leti naš rojak dr. Karel Po-dre/ka. IZ VIDMA Bralcem Novcja lusta je že znano, da je g. Angel Kracina, župnik v Sv. Lenartu, vložil tožbo- proti uredniku »Friuli Libera-Ie«. glasilu videmske liberalne stranke, Giorgiu Froviniju ter novinarju Arturu Manzanu in prav tako proti uredniku »Arena di Pola« Paequalu de Simoniju. Prva dva obtoženca brani odvetnik dr. Borgbi, tretjega pa znani gorišlki odvetnik z mnogimi drugimi predimetn, ki jih potrebujeta v igli meri kapitalist in delovni človek. Posredni ali indirektni daviki obremenjujejo vsako čašico klave z več ko- 6 lirami,; ziavoj-ček voščenih žveplenk z 20 lirami itd1. Posredne ali direktne davke moramo plačati od vsake vstopnice h kaki prireditvi (kino, gledališče — tudi igra na deželi, nogometne ali druge tekme itd.), plačamo jih od luči1, radijskih i;n televizijskih aparatov. Od 1 Utr a bencina plačamo 94 lir davka itd. KAKŠEN NAJ BO PRAVIČNI DAVČNI RED? Sediainiji davčni red je torej nepravičen, ker posredni ali indirektni davki tlačijo delovnega človeka mnogo bolj občutno kot bogataša. Zato bi imorailia vsaka reforma' težiti za tem, da se posredni ali indirektni davki čimiboij znižaj o. Ker pa* država potrebuje dohodke, naj se zvišajo diirelkftni ali neposredni davki na premoženje in visoke dohodke. Tako reformo si je iziaimislil pokojni finančni minister Van o ni in jo je začel tudi izvajati. Po 5 letih lahko ugotovimo1, da se je v Italiji res posrečilo precej dvigniti donos davkov nia premoženja in druge dohod- V ortni preglec) NOGOMET V nedeljo sta se v Bruslju pomerili najboljši nogometni enajstorici Belgije in Madžarske. V prvem polčasu so vodili gostje s 3:1. V drugem pa so Belgijci prešli v inapad in preobrnili končni izid v svoj prid ter zmagali s 5:4. Ta, že tretji poraz v letošnjem letu, je skoraj dokončno osenčil madžarski sloves. Italijansko prvenstvo A lige je bilo v nedeljo zaključeno. Genovi je uspelo, da je prav zadnjo nedeljo premagala Fiorentino, ki je bila tako v tem prvenstvu prvič poražena. Kljub temu se vrstni red nii bistveno spremenil: 1. Fioreintina (53), 2. Milan (41), 3. Internazionale (39), 4. Lazio (39), 5. Bologna (37), 6. Roma (35), 7. Sampdoria (35), 8. Padova (34), mato Spal, Juventus, Genova, Torino, La-nerossi (vsi 33), Napoli (32), Atalanta (31), Triesti-na (30), Novara (26), Pro Patria (15). Namesto No-vare in Pro Patrie bosta v prihodnjem prvenstvu nastopili moštvi Udinese in Palermo. Tudi v Jugoslaviji je najboljše letošnje moštvo doživelo nepričakovan poraz. Premagali so ga nogometaši Zagreba s 4:3. Ostali izidi: Vojvodina - Hajduk 1:0, Proleter - Partizan 1:5, Radnički - Dinamo 4:0, Sarajevo - Budučnost 3:2, Velež - Železničar in B|SK - Spartak 2:2. KOLESARSTVO Po desetem odmotu so vozili na krožni dirki po Italiji na kronometer. Čeprav se je Fantini dobro držal, je vetnriar moral prepustiti »roza majico« boljšemu Fomari, ki jo nosi tudi še po 16. presledku. V tej zadnji etapi pa je drugo mesto zasedel Maule, medtem ko se je Fantini preselili na 18. mesto v splošni razporeditvi. Kako se je Maule na progi oci Lecca do Sandri a izkazal, se vidi iz tega, da je le za 9 sek. za Fornaro, medtem ko je tretji za obema za 1 min. 32 sek. S tem podvigom je krožna dirka postala mnogo zanimivejša. ke, toda davki, Ikli tlač.ijo' predvsem delovnega, človeka, niso bili zaito prav nič znižani. Ravno' marohe: od proračumskegai leta 1951-52 do leta 1954-55 so se neposredni ali direktni daviki zvišali za 100 milijard, posredni ali indirektni davki pa' samo od kolkovanja na blagovni promet za 300 milijard. Ne moremo pa niti priča|k)ovati, da bi se posredni ali indirektni davki kaj kmalu znižali, kajti dokler država več potrosi, kot dobi, lin se zaitO' mora zadolževati, ni misliti nai znižanje davkov. PRESADI KORUZO NA PRAZNA MESTA Kljub največji pazljivosti pri setvi, se zgodi, dai so v vrsitiah tu in tam prazna mesta, 'ki jih moramo zapolnili. Ponovna setev na prazna mesta je priporočljiva samo v primeru, da je koruza še prav majhna. Če pa je večja in jo (je že potrebno pleti, je priporočljiv o sauno presajanje: z lopato dvignemo stebla, kjer so pre-gostiai, in jih presadimo s 'koreninami in zemljo oikoli njih na mesto, kjer so preredka. Na novem mestu zemljo' nekoliko pritisnemo k steblu. To opravilo izvršimo najbolje ob plet ju. Če se je pri prenašanju z enega mesta na dlmigoi zemlja odlkršila od (korenin, je nujno pioitreibnO, diai presajeno steblo zalijemo. KORUZI TUDI ŠE POGNOJI! Koruza poitrebuje minago gnojiila, križana ali' hibridna a/incriiklandka pa še posebno mnogo-. Zaito moramo koruzi pognojiti tudi navihno, to je pod liist. Najprimernejši čas za to je ob pleitvi. Okoli vsakega; koruznega sl obla potrosimo po nekaj zrn čilskega ali apnenega solitra (največ eno- čajno žlico). Ce n is l tega storil oh plet jiu, opravi to ATLETIKA 'Na moštvenem prvenstvu Slovenije je Stanko Lorger pretekel 110 m z ovirami v času 14,3. S tem podvigom je postal najboljši evropski tekač na tej progi iin si tako tudi zagotovil vozni listek za Avstralijo. Poleg Lorgerja stia najboljša v Evropi Rusa Litujev (14,4) im Stoljairov (14,5). Ruski tekmovalec v hitri hoji Bruno Junk je dosegel v Tallinu nov svetovni rekord. 20 km je prehodil v 1 uri 30 miu. in 0,8 sek. Iz ZDA pa javljajo, da je čmeic Ira Murohison pretekel 100 m v 10,2 in s tem izenačil svetovni rekord, katerega drži že 8 tekačev. KOŠARKA V soboto se je v Pragi pričelo 5. prvenstvo Evrope v košarki za ženske. Sodeluje 16 držav, ki so razdeljene v 4 skuipine takole: 1. CSR, Italija, Škotska, Danska; 2. Madžarska, Francija, Nemčija, Romunija; 3. Bolgarija, Jugoslavija, Poljska, Finska; 4. SZ, Avstrija, Nizozemska, Svira. V poliinale so prišle Madžarke, Rusinje, Poljakinje, Italijanke, Čehinje, Bolgarke, Francozinje in Avstrijke. Od teh so zaenkrat najboljše: v prvi skupini Mladžarke in Rusinje, v drugi pa Čehinje in Bolgarke. V tolažilnem turnirju pa so zaenkrat najboljše Nemke, Jugoslovanke in Romunke. BOKS V (Londonu sta se pred 11.000 gledalci pomerila Amierikaniec Archiie Moore in Yolande Pompey iz Trinidadla za naslov svetovnega prvaka v srecfcnje-težkem razredu. Do sedme runde je zmagoval Anglež in že je kazalo, da bomo imeli novega svetovnega prvaka. V 8. se je pa Amerikanec prebudil, v 9. ranili Angleža, v 10. ga spravil za 8 sek. na tla, enako v 11., nakar je sodinik prekinil mesarsko klanje, čeprav se je Pompey zopet dvignil in proglasil Moorea za zmagovalca. Sodnik je izjavil, da je prekinil srečanje, ker je videl, da Pompey ni v stanju, da bi lahko branil samega sebe. TENIS Z zmago nad Dansko se je Italija uvrstila V evropski polfiniale za Davisov pnie»L delo ob osipainju. 28 Za rt a S e n a J m 1 a J S c X v i t o r c P e c A 1 v i h i ZVER 'JE ODPRLA ŽRELO, DA Bi POGOLTNILA TRDONTO, TA PA JI JE BLISKOVITO POTISNIL KLIN MED BI ME RAD POŽRLI NO, SA3 Tl PRIVOŠČIM,TODA -REb 3E RED,NA> PREJ PREBAVI TOLE ‘ TODA KROKODIL NI "BIL ZADOVOLJEN. ZARJOVEL JE IN BESNO TOLKEL Z REPOM PO VODI... **. ............... • •••. ■ V “ ."i - V: ...NATO PA SE JE VRGEL NA TR’ DONJO, KI 3E URNO ZAPLAVAL PROTI NASPROTNEMU BREGU [ZVITOREPCU,KI 3E z brega OPAZO VAL TO TEKMO, JE NENADOMA SIKNILA MIMO USES PUŠČICA .NATO 4>E ENA.„ OBRNIL SE JE, IZ GOŠČAVE SO PRIHAJALI MALI CRNCI, VIHTEČ SVO JA KOP3A. STAL JE KOT U KOPAN mniflu ' I2.E SO BILI PRI NJEM IN VESELO ŽLOBUDRALI. SAJ JIM MASTNI ZALOGAJ NI MOGEL VEČ UITI... t£t>AJ PA SE 3E VRV, KI 30 3E DRŽAL J NAPELA IN ODLETEL "3E PRESENEČENIM L3UD01DCEM IZPRED NOSA.. ZDA3 ?ET KOTEL REDITVE MORAL „.T£R PADEL V REKO MED SESTRADANE KROKODILE ZAMAN SO SF ZVERI VESELILE, VRV SE 3( NAPELA IN ZVITOREPEC JE ODBRZI L PO VODI DROTI NASPROTNEMU ITRDON3A JE MEDTEM ^E ZLE ZEL IZ VODE . RAZJARJENI KIJ’ ŠČAR PA JE PLEZAL ZA NJIM S -___ TODA TRDONJA SE 3E UŠTEL OBALA 3E BILA PRESTRMA ZA KROKODILA.. 03E3. OJE 3 . KAKO BOM SPRAVIL PRIJATELJA NA SUHO . KROKODILI SOMU ZA PETAMI,JAZ PA NE MOREM DO VRVI DA Ri GA IZVLEKEL LE ZA MENOJ.STARi, POTECiNI NA SUHO ZVITOREPCA! OSTALI KROKODILI SO SE PRI-BLIŽALI NESREČNEMU ZVlTORf.P> K-U,KI JE ORSTA1 SRED| REKE . ;NO, KAJ, BO PA ZDAJ-: POTEGNILI SO ME NA SREDO R.EIZE , ZDA3 ML , PA PUSTIJO TU, DA ME Tl SMRDLJIVI KUŠČARJI RAZ = .TRGAJO IN POžRO ' Zarja pred zatonom »Prideš jutri)?« »Jutri«, je odvrnila. Toda zavedala se je, da' postaja zanjo vsa. zaideva resnejša — posebno odikatr jo nadzorujejo Helgine ostre oči. Poslovila se je. Prišla je že do vrtnih vrat, iko je opazila, da je pozabila rokavice, in se je vrnila. Vrtnar je popravljal gredicc j!1 j® pustil vežna vrata odprta. Neopazno je prišla v predsobo, jasliišala je iz Ado.rjcvib ust svoje ime. »Ko bom popolnoma zdrav, )o iboim poprosil za roko«, ga je siišaila nadaljevati. »Je tudi lepša, ot sem si mislil; njen obraz je v resnici podoben njeni duši. Iva j pravite, Helga?« Adrijana je zadržala diib, da bi slišala odgovor. Vsa se je tre-a, umrzlo in toplo jo je spreletavalo. »Res, lepo deflde je«, je odvrnil miren in brezbarven glas Helge. Neka tajna sila je prisilila Adiijano, da je stopila korak naprej. Med priprtimi vrati je opazila Helgin obraz. Nosil je neiz-ecno žalosten in bolesti poln izraz, ki se je jasno odražal od bele stene. Spoznanje resnice je skoro treščilo v Adrijano. Helga je zaljubljena v Adorja — ljubi ga! Katko, da mi že prej n,a to pomislila? Saj je talklo naravno, da se je vanj zaljubila, ker mu je bila en cel mesec ob stran i im ga je negovala. Ador je tako blag, poln vere v dobroto življenja in ljudi in —. Nehote si je pritisnila dlan na> usta, da bi zadušila vzklik. — Druga resnica, ki jo je 'hote zanikala, jo je bridko zabolela. T udi ona ga ljubi — že od tistega trenutka dalje, ko stia se srečala na pločniku in ko je s toliJkišno ljubeznivostjo odgovoril na njene trde besede. »Ce bi ne bilo zaradi Adrijane, bi si ne upal iti na operacijo«, je spet slišala govorili Adorja. »Da bi videli njen obraz. barvo njenih oči, — da 'bi jo mogel zaprositi, naj svojo usodo združi z mojo. Pred operacijo sem se bolj kot večne slepote bal, da bom moral opustiti vsako misel na Adriijiaino. — Ona j® lepa in dobra, zasluži vse, vse, česar pa ji slep mož ne more dati . . .« Adirijana ni mogla več vzdržati'. Planil« je po stopnicah proti izhodil. Vsa v solzah je tekla skozi vrt. Nekaj časa je kar na slepo tavala po ulicah, potem se je polagoma pomirila in hodila bolj počasi. Premišljala je. da bo treba odpovedati stanovanje, toda to je še premalo. Proč, proč iz Adorjeve bližine, — prav zato ker ga ljubi. Noiveimberski večer je bil vlažen in topel. Drevesa so se otožno majala, kot da pojejo neskončno žalostno' pesem o Helgi! Helga, čistega obraza, jasnih in poštenih oči! Srce ji je neznosno tolklo, TEDENSKI KOLEDARČEK 10. junija, nedelja: 3. potomk., Marjeta 11. junija, ponedeljek: Barnaba, Hrvoje 12. junija, torek: Flora, Zorica 13. junija, sreda: Anton Pad., Zlata/na 14. junija, četrtek: Elizej, .Zdisilav 15. junija1, petek: Vid in Modest, Dragomir lfi. junija, sobota: Jošt, Tratimir VALUTA — TUJ DENAR Dne 6. junija si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko ,pesos švicarski frank zlato napoleon 626- 629 lir 23,75—24 50 lir 93—97 lir 156—159 lir 1650—1700 lir 148,50—149,50 lir 14—16 lir 146,75-147,75 lir 712—714 lir 4600 4675 lir IfPMŠMJA m ODGOVORI RADIO TRST A Nedelja 10. junija ob: 9 00 Kmetijska oddaja; ,1/1.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za miajmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke; 16.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 17.00 Zbor iz Lonjerja-Katinare; 20.30 Puccini: »Dekle z zlatega zapada«, opera v treh dejanjih. Ponedeljek, 11. junija ob: 12.55 Kmečki kvartet iz Doline; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska u-miverza; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Italijanske kulturne revije. Torek, 12. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 211.00 Radijski oder — H. Risent-reich: »Zakaj živimo in zakaj umremo«, igra v treh dejanjih nato priljubljene melodije. Sreda, 13. julniija ob: 12.55 Jugoslovanski motivi: 18.30 Radijska mamica, 18.40 Priljubljene melodije poje sopranistka Ondima O! ta; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki. Četrtek, 14. junija ob: 13.30 Orkester Pacchiori; 19.15 Sola im vzgoja; 20.30 Dve slovenski simfoniji; 21.00 Dramatizirana zgodba. Petek, 15. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota, 16. junija ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Svvingimg Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.40 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacehiorija; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 22.08 Brahms: Koncert za violino in orkester. Vprašanje št. 251: Peteršilj je prav lepo raste! sedaj pa je začel bledeti in se redčiti. Kaj je temu vzrok in kako naj si pomagam? Odgovor: Lahko je več vzrokov, da peteršilj bledi in se redči. Mogoče so v zemlji strune ali kakšen mrčes, ki peteršilj izpodjeda. /Lahko je zemlja trudna, ker je že prej prav tam rastel peteršilj ali kakšna druga rastlina, ki je zemljo zelo izčrpala. Morda pa niste pravilno gnojili. Im še drugi vzroki bi lahko bili. Kaj napraviti? Proti strunam in mrčesu učinkujeta »geod: ira« in /geogamma«. Ta sredstva bi bilo sicer potrebno podgrebsti pred setvijo, a se lahko (poskusi tudi sedaj, posebno na prazna mesta med peteršiljem. Uporabljajte prav majhno količimo. Ce raste peteršilj recimo na 4 kv. mi veliki gredici, je 50 gramov enega teh sredstev več kot dovolj, Peteršilj in listnata povrtnina dobita zeleno barvo in rasteta tudi bolj živo, če pognojimo s solitri in dodamo malo železne galice. Solitre (nitrato soda/ je čilski soliter, nitrato di calcio je apneni soliter) lahko raztrosimo med peteršilj ali pa ga z njimi zalijemo. V prvem primeru zadostuje 50 gramov solitra za gredico veliko 5 kv. m, v drugem primeru pa raztopimo 10 gramov solitra v litru vode in zalijemo Železne galice raztrosimo na istem prodoru po 100 gramov. Vprašanje št. 252: Napravili smo nekaj vina iz tropin in sladkorja. Doslej je bilo vince kar dobro, sedaj pa postaja nekam plehko. Ali je mogoče okus zboljšati? Odgovor: Vino morate pretočiti in med pretakanjem mu prilijte raztopino, katero napravite iz 5 litrov vina in 50 gramov citronove kisline (za vsak hi) nato dobro premešajte! Ce ne morete dobiti citronove kisline (acido citrico). je učinkovita tudi vinska kislina (acido tartarico). Dodajte dvojno količino, to je 100 gramov na hi. Ce imate večjo količino vina, napravite najprej poskus z enim hi. Vprašanje št. 253: Kakšno vrednost ima danes Pleteršnikov »Slovemsko-nemški slovar«, in sicer oba zvezka? In »Brehms Tierleben« v 13 zvezkih? Odgovor: Ker Pleteršnikov slovar lahko dobite samo iz druge roke — v knjigarnah /ga ne prodajajo — ni mogoče ugotoviti prave vrednosti, 'a mislimo, da cena 10 000 lir za oba zvezka ni previsoka. Cena je tudi odvisna od tega, kako sta knjigi ohranjeni. Cena za »Brehms Tierleben« je odvisna od leta izdaje in stanj® knjig. Za delo izdano po letu 1925 lahko zahtevaš tudi 50.000 lir. Vprašanj/e št. 254: Ali je kakšna razlika med n činkom navadnega in škropilnega žvepla ter tako imenovanega koloidalnega žvepla? Odgovor: Vsako žveplo koristi samo, če ga sončni žarki raztopijo. Žveplo se tem prej raztopi, čim bolj droban je prašek. Ni potrebna enako visoka toplota za .raztopitev posameznih vrst žvepla. Kolo-idalno se raztopi mnogo prej kot ostale vrste. Ker po žveplamju lahko dež izpere ali veter otrese žveplo, je gotovo najbolj učinkovito koloidalno žveplo. Vzrok je v tem, dla je najdrobnejše in se zato najhitreje topi. 'Potrebuje za raztopitev tudi manj toplote kot ostale vrste. Koloidialno žveplo se tudi trdneje oprime listov. ZAHVALA Vsem sorodnikom, znanjem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše drage žene in mame Marij© Pahor se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zalivala požrtvovalni Dr. Sonji Mašeri, preč. g. mons. Ivanu O-merzi, č. gospodu kaplanu Francetu Zlobcu, cvetličarkam s trga ob Rdečem mostu, članicam Marijine družbe ter vsem, ki so z darovi za/ Dijaško matico in ona katerikoli drugi način počastili spomin drage pokojnice. Družina Pahor Trst, 7. junija 1956 ANDREJ BOLKO mr. ]>li. 1MP0RT - EXP0RT farmacevtski proizvodi in kemikalje TRST - Via Torrebianca 21/11 3K31-315 ROMANTIKA »Vedeti morate gospodična, da sem bil v mlado-[st/i prav zal dečko: no, pozneje so me hudobni cigani! zamenjali.« DEFINICIJA Učitelj: »Koga imenujemo odraslega človeka?« Učenec: »Odrasel človek je tak, ki zgoraj in spodaj nič več ne raste, temveč samo v sredini. « izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago LeglAa Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. ▼ Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 jemalo ji je dih. Na glavnem trgu jo je oslepila luč iz velike kavarne, nai ušesa so ji udarili znani glasovi. Ko so se vrata zaprla, se je zopet vse potopilo v mrak in samot o. Adrijana je pomignila izvoS-čku, povedala' domači naslov in se vsa utrujena pogreznila v blazine. Spomnila se je dveh značilnih srečanj. Prvo je bilo, ko je spremljala Adorja domov, drugič pa je srečala pod tisto vilo župnika Ivana. Stresla se je, Ikio se je spomnila divjega obraza ženske, ki je njo- pognala čez prag; začutila je še udarce na licih. Dvoje srečanj, dvoje voženj v avtu, kakor začetek in konec nove dobe v njenem življenju. * * * Ko je Adrijana stopila iz dvigala, je pred vrati stanovanja opazila ne/ko senco. Stopila je bliže in opazila svojega tresočega se sina'. Hip, dva, je menila, da sanja; potem pa ga je stisnila v objem: »Tinče, kaj se je pripetilo?« Stopila sla v sobo. Prižgala je luč in ga je od daleč ostro pogledala v obraz. Tinče se je tresel, zlate oči so preplašeno; gledale mater. »Čemu si zbežal? Kaj so ti storili?« je hlastno vprašala. Nekaj hudega je moralo biti, da je fant našel toliko poguma, da je zbežal iz zavoda in da si je saim upal na taiklo dolgo pot. Bil je vedno tako nežen in ubogljiv, ubogi Tinče! Bolest in srd sta materi stisnila grlo. »Kaj so; ti storili, povej«, je sikala in se ni niti zavedala, kako 6tresa žalostnega sina. »Imenovali so me... so me . . . Bongo«, je jecljal. »Saj so se . . . šalili ... in jaz, jaz sem se tudi smejal z njimi. . . saj niso bili hudobni...« Skušala se je obvladati, a imela je občutek, da se vse okrog nje pogreza. Od tesnobe in strahu se je zgrozila. .Sedla j® in potegnila sina na kolena. »Ni bilo samo to«, je prigovarjala in mu gladila lase s hladno roko-. »Povej, povej mami, vse mi lahko poveš.« Otrok ji je naslonil glavo- na Taime in je globoko dihal. Polagoma se je umiril; negotovost in strah sta izginjala. Kair čutila je, kako popušča napetost v sinovem telesu in kako se čuti varnega v njenem naročju. Privila ga je z bridko nežnostjo. »Pogum, Tince«, je sladko, skoro smehljaje se šepnila. Dečelk je dvignil oči; opazila je, da so polne solz. »Bil je neki deček iz višjih razredov«, je šepetal. »Rekel je, da — sem —■«, obmolknil je; njo je oblil -mrzel pot po vsej glavi. . »Da — si —?«, je s tresočim glasom prigovarjala. ». . .sin ,,segnorine”«. Preplašen jo je pogledal in se spel privil k njej. »Nisem vedel, kaj to pomeni — kasneje so mi razložili«, je pridušeno nadaljeval. »Tistega sem hotel pretepsti tudi ce je večji od mene — toda maščevanje ni dovoljeno. V zavodu pa nisem več mogel ostati.« S težavo je zadušila stok. Čutila' se je kot zasuto pod ruševinami: zaman dviga roko- v prošnjo do- človeške pravice, do sveta, kt mirno gre mimo naj večje bede bližnjega. »Otroki sem še bila«, je mrmrala sama zase. »Deklica — sama — šestnajstih let stara, — oh, prekleti — prekleti . . .« (Nadaljevanje)